GEOGRAFSKI OBZORNIK Po drugi svetovni vojni se je namreč zelo razširil te- danji Geografski inštitut, današnji Oddelek za geogra- fijo Filozofske fakultete, vendar bolj po številu študentov kot po številu predavateljev. Kot profesor in večletni predstojnik je s svojim delom prispeval k izobraževa- nju povojnih generacij geografov na univerzi. Za več predmetov je napisal skripta in kasneje na njihovi os- novi številne regionalno-geografske učbenike. Učite- lje geografije je seznanjal z novostmi in jih usmerjal pri nadaljnjem pedagoškem delu. Bil je mentor mno- gim doktorantom. Danes nosi po njem ime permanent- no izobraževanje učiteljev geografije - llešičevi dnevi. Za svoje delo je prejel številna visoka državna od- likovanja - leta 1979 je prejel nagrado Avnoja. Le- ta 1977 je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze, leta 1982 častni doktor mariborske univer- ze, zaslužni profesor ljubljanske univerze, bil je čast- ni član mnogih tujih geografskih društev in častni predsednik Geografskega društva Slovenije, katere- ga naslednica Zveza geografskih društev Slovenije se mu je simbolično poklonila z odkritjem spominske plošče. EUROGEO KONFERENCA 1 9 9 8 Tat jana Resnik Planine 1 1. EUROGEO konferenca je potekala od 25. do 27. septembra 1998 v Luksemburgu. Udeležilo se je je 37 predstavnikov 24 društev oziroma zvez uči- teljev geografije iz 22 evropskih držav. Evropska mre- ža društev učiteljev geografije organizira EUROGEO konferenco vsaki dve leti. Konferenco je s pozdravnim govorom otvoril predsednik konference Remi Frideres iz Luksemburga. Pozdravnemu govoru je sledila predstavitev države Luk- semburg, ki jo je strokovno in izredno zanimivo po- dal dr. Jean-Claude Grosbusch. Henk Meijer, tajnik EUROGEA, je v govoru, ki je sledil predstavitvi, ori- sal njegovo delovanje v preteklih dveh letih. Ob tem je poudaril zelo pereč problem financiranja EUROGEA. Od leta 1980 do leta 1992 ga je v celoti financira- la Evropska zveza. Leta 1994 so financirali le še 40%, zmanjšal pa se je tudi prispevek za publikacijo. Os- tale stroške je krila tisto leta danska vlada. Leta 1996 je avstrijska vlada pokrila 5 5 % stroškov konference. Posledično je to vodilo tudi v zmanjšanje naklade Bul- letina. Leta 1998 je Evropska zveza krila le 35 % stroš- kov, obenem pa smo izvedeli, da je bil to njen zadnji prispevek k organizaciji stalnih konferenc in k izda- janju Bulletina. Meijer je poudaril, da se je število so- delujočih društev oziroma zvez od desetih ob ustanovitvi EUROGEA dvignilo na trideset, kar vsekakor ni zane- marljiv podatek. Naslednji dan se je konferenca začela z govorom Julesa Christophorya, direktorja predstavništva Evrop- ske komisije v Luksemburgu, ki je na kratko predsta- vil delovanje centra Jean-Monnet, v katerem je pote- kala konferenca. Center Jean-Monnet je sedež vodstva Evropske komisije, ki omogoča povezavo med drža- vami članicami in Brusljem. V stavbi, ki je ena največjih evropskih zgradb, domuje 2.000 pisarn s 3.000 za- poslenimi pri Evropski komisiji. To predstavlja le peti- no zaposlenih pri Komisiji. Ostalo osebje dela v Bruslju. V Luksemburgu poteka administrativno, finančno in pravno delo Evropske komisije. Profesor dr. Harwig Haubrich, predstavnik Komi- sije za geografsko izobraževanje pri Mednarodni geo- grafski zvezi, je sodelujoče pozval k razmišljanju o poučevanju o Evropi. Predstavil je niz različnih per- cepcij Evrope na tematskih zemljevidih s posebnim pou- darkom na zemljevidih Evropskih regij. V nadaljevanju se je spraševal o solidarnosti in altruizmu v Evropski zvezi in predavanje zaključil z vprašanjem, ki bi si ga morali zastaviti vsi učitelji geografije: »Ali so naši učen- ci pripravljeni na prihodnost?« V nadaljevanju konference je Ben Fayot, član Evrop- skega parlamenta, opisal pot Luksemburga »v Evropo«, dr. Andrew Convey, predstavnik britanske Geografske zveze, pa je govoril o preteklosti, sedanjosti in prihod- nosti EUROGEA. Do leta 1994 je bilo delo EUROGEA oziroma »Mreže« osredotočeno predvsem na konstruk- tivne odgovore na različne resolucije Evropske zveze, organiziranje konferenc in izdajanje Bulletina. Na kon- ferenci v Parizu leta 1994 je bilo sklenjeno, da bo so- delovanje v »Mreži« odprto za vsa evropska društva učiteljev geografije, da se ustanovi stalno tajništvo EUROGEA, da mora vsako sodelujoče društvo plače- vati redno letno članarino in da se »Stalna konferen- ca društev učiteljev geografije«, kakor se je imenovalo to telo do takrat, preimenuje v EUROGEO - Evropsko mrežo društev (zvez) učiteljev geografije, publikacija pa v EUROGEO-Bulletin. V prihodnosti naj bi EUROGEO v prvi vrsti delo- val kot organizacija, ki oskrbuje svoje člane z infor- macijami, uporabnimi pri pouku geografije, kot so na primer informacije o Evropski zvezi, o posameznih dr- žavah članicah Evropske zveze, o posameznih evrop- skih državah ter o Evropi kot celoti. Pisarno v Utrechtu, ki je delovala kot tajništvo EUROGEA, so zaradi po- mankanja sredstev maja 1999 zaprli. Dotedanji taj- nik Meijer je pripravljen z delom nadaljevati do leta 2000, seveda v sodelovanju z organizatorji konferenc leta 1998 in 2000. Popolnoma nova in zelo pomemb- na naloga, ki si jo je zadal EUROGEO, pa je posta- vitev in delovanje strani na Internetu - »EUROGEO Website«. Le to je predstavil Laurent Frideres, študent geografije na univerzi v Cambridgeu. Prihodnost EUROGEA - razprava in sklepi: 1. EUROGEO mora nadaljevati s svojim delom ne glede na obstoječe probleme. Konferenca 2000 naj bi bila v Edinburghu, leta 2002 pa verjetno v Bu- karešti. 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK 2. Zaradi pomanjkanja denarja bo Bulletin po vsej verjetnosti nehal izhajati, nadomestil pa naj bi ga EUROGEO Website, vendar bi vzhodoevropski ko- legi zaradi pomanjkanja računalniške opreme ra- je imeli Bulletin v njegovi stari obliki. 3. Društva naj čimprej pošljejo nove podatke za Eu- rogeo direktorij. 4. Ko bo stran na Internetu postavljena in bo tekoče delovala, bomo zaprosili Bruselj za finančno po- moč. Do takrat bo tudi še izhajal Newsletter. Sti- ki naj bi v bodoče potekali preko interneta. 5. Članarine so vitalnega pomena za delovanje EUROGEA, zato naj bi društva, ki članarine ne mo- rejo plačati, zaprosila za pomoč svoja ministrstva za šolstvo. 6. V prihodnosti je bolj smiselno upati na sponzors- tvo za posebne namene, ne pa na sponzorstvo kar tako. Upamo lahko, da bodo konference eden teh posebnih namenov. Konferenca je potekala v prijetnem in sproščenem vzdušju. Do lani sva se konferenc izmenično udeleže- vala predstavnika Katedre za didaktiko geografije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki je tudi krila stroške in članarino, kajti društva učiteljev geografije še nismo imeli, naša prisotnost pa se nama je zdela nujno po- trebna. Prisotne sem na konferenci 1998 seznanila s po- tekom ustanavljanja društva in upam, da se bodo konference prihodnje leto lahko udeležili tudi predstav- niki slovenskega Društva učiteljev geografije in Komi- sije za geografsko vzgojo in izobraževanje. Od sodelovanja v EUROGEU si lahko obetamo veliko ko- ristnih informacij in možnosti za mednarodno sodelo- vanje, obenem pa je to eden izmed načinov predstavitve slovenske šolske geografije širši evropski strokovni javnosti. 2 9 . M E D N A R O D N I GEOGRAFSKI K O N G R E S , SEUL (AVGUST 2 0 0 0 ) I rma Potočnik V organizaciji Mednarodne geografske zveze (IGU) in Korejskega nacionalnega komiteja bo od 14. do 18. avgusta 2000 v Seulu (Južna Koreja) potekal 29. Mednarodni geografski kongres, katere- ga glavna tema bo »ž ivet i z raznovrs tnost jo« (Li- ving with diversity; opomba: Veliki angleško-slovenski slovar besedo »diversity« pojasnjuje kot različnost, raz- nolikost, raznovrstnost, neenakost, pestrost). Na kongresu bo imela beseda »raznovrstnost« šir- ši pomen: 1. raznovrstnost pripomore k stabilnosti družbeno-pro- storskega sistema in je hkrati tudi ključnega pome- na za stabilnost ekosistema; 2. raznovrstnost predstavlja potencial za bodoči razvoj družbe, saj lahko vzajemni elementi med različnimi kulturami prispevajo k večji kvaliteti razvoja; 3. raznovrstnost povečuje ustvarjalnost, saj je mogo- če le ob svobodi misli razmišljati drugače od pre- vladujočega vzorca. Sodobna družba ni naklonjena raznovrstnosti. Glo- balizacija zahteva čedalje večjo uniformiranost, ki jo lahko dosežemo na račun zmanjševanja razlik in raz- novrstnosti. Vendar pa je raznovrstnost ena glavnih po- tez človeške kulture, zato se geografi bojimo, da bo nekritično uveljavljena globalizacija kjerkoli po svetu zmanjšala možnosti in sposobnosti ljudi, da bi svobod- no živeli na njim lasten način. Na prelomu tisočletja se zdi koncept raznovrstno- sti v ravnanju z okoljem, prostorom in kulturo edini spre- jemljiv. Hkrati se moramo zavedati, da življenje z raznovrstnostjo stane, zato moramo ovire premaga- ti s prilagodljivostjo v razmišljanju in strpnostjo do raz- ličnih kultur. Geografija se po definiciji ukvarja z raznovrstnost- jo, pestrostjo, razlikami v pokrajini in odnosih. Geo- grafija in geografi naj bi tudi v prihodnje delovali v smeri zagotavljanja raznovrstnosti človeške kulture. Morali bi dati večji poudarek proučevanju raznovrst- nosti, biti bolj raznovrstni v raziskovalnih metodah, pou- čevati bi morali, da je življenje lepo v različnih oblikah na raznolikem zemeljskem površju. Na kongresu v Seulu naj bi govorili o raznovrst- nosti in za raznovrstnost. Seul se zdi eden najbolj primernih krajev na sve- tu za udejanjanje opisanega, saj je Koreja stara dr- žava, še vedno razdeljena, obkrožena s svetovnimi velesilami (Rusija, Kitajska, Japonska), v zadnjih ne- kaj desetletjih se razvija z nepričakovano hitrostjo, soo- ča se z dosežki in problemi ter ugotavlja, da sta tradicija in sodobnost včasih v harmoniji, včasih v nasprotju. Tako je »raznovrstnost« koncept, ki lahko poma- ga interpretirati korejsko preteklost, a tudi prihodnost. Organizacijski komite je aktivno iskal sodelova- nje in pomoč sosednjih držav. Sodelovanje pri orga- nizaciji in izvedbi terenskega dela/strokovnih ekskurzij so ponudili japonski in kitajski geografi. Zaenkrat pri- prave potekajo po načrtu. Na kongresu bo navzoča večina komisij in sekcij IGU. Sestanke bodo imeli v ča- su predkongresa ali glavnega kongresa. To zagotav- lja, da bo Koreja avgusta 2000 središče geografskih diskusij. Organizatorji menijo, da bo pričujoči kongres pomemben vstop geografije in družbe v 21. stoletje, zato Vas vljudno vabijo k aktivni udeležbi (članek, po- ster, razstava, udeležba na simpozijih, terensko de- lo/strokovna ekskurzija, tekmovanje mladih geografov). Osnovne informacije o kongresu so posredova- li v drugem obvestilu maja 1999 (29. IGC, Second Circular), avgusta 1999 so informacije posredovali nacionalnim komitejem, komisijam in sekcijam (Bul- letin IGU, 49(1), 1999). Organizator se je obvezal, 27