St. 3. S
»nda Tkol.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»T liUuM J» m*«.
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vaako »ni« ln taktla o poludne. Cena za vifl leto je O gld., za polu leta 3 gld., za fietrt leta 1 gld. KO kr. — Posamezne številke ee dobivajo pri opravnlštvu in v trafikah v Trat« po & kr.t v Strici in v AJotviči«) po« kr. — Naročnine, reklamacije in inaerate prejema Opravalitv« »via Zonta 5«.
Vsi dopiti ae poiiljajo Uredaiitva »vit Tarrtatt- Nuova tipografija jvnak mora biti frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti ae ne vračajo, — Jnteratt (razne vrate naznanila in poslanice) «e zaraSuuijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglaaih z drobnimi črkami ae plačuje za vaako beaedo 2 kr.
Slovenščina na Koroškem.
Pisali ste u že o koroških Slovencih. Morda Vam
S a vendar ustreženo, ako dodam Se nekaj vrstic onemu obremu spisu, ki ste ga priobčili, da se slovenski bratje bolje spoznamo. Koroška Šteje z mestom Celovcem 29 sodnijskih okrajev, izmej katerih jih je 15 trdo nemŠKlh, 14 pa ali slovenskih ali pa mešanih. Trdo slovenskih okrajev je Sest, ki pa tudi niso čisto slovenski, ker se je nemškutarija povsod vgnjezdila v mesta in trge, in celo ufe v večje vasi. Najbolj slovensk bo še okraj Doberlavas v podjunskej dolini, ki Šteje do 10.000 duš. Sedei sodnije je namreč le vas Doberla, trga v tem okraji ni, Nemci so toraj le uradniki in nekaj naseljencev; nemškutarjev pa se ne manjka. Vendar je navadni občevalni jezik v tem okraji slovenski. — Okraj Rošek v gornjej Rožnej Dolini je tudi čisto slovensk razen tistih Nemcev, ki so se naselili na Vrbi pri Vrbskem jezeru. Ta okraj šteje 8000 duS. — Okraj Kapla (Eisenkappel) bi bil čisto slovensk, ako ne bi bilo v trgu Kapli kakih 200 Nemcev. TI pa znajo vsi slovensko, ker je slovenščina občevalni jezik tega okraja in kmetje v hribih tega okraja druzega jezika ne umejo. PonemČe-vanje tukaj počasi napreduje, ker v visokih gorah rte morejo nemških šol napravljati. Ta okraj Šteje le 5000 prebivalcev. — Veliki okraj Pliberk z 20.000 prebivalci je skoro ves slovensk. Le v mestu Pllberku, v trgu Guštajnu (Gutenstein) in v Fužinah v Prevalih in v Lješah je nekaj sto Nemcev ln nemškutarjev. — Cisto slovensk je nadalje okraj iBorov tU. Samo Borovljani, kder je sedež sodnije in precejšna obrt z izdelovanjem pušk, štulijo se za Nemce; stvar je pa le umetno napihana, pravih Nemcev je malo ▼ tem okraji. Šteje pa 9500 ljudi, tedai najmanj 9000 Slovencev. — Cisto slovensk je slednjič še okraj Podkloiter (Arnoldstein). Kmetje pa govorć uže oba jezika, v Podkloštru je huda nemškutariju. Šole čisto nemške. Vendar se. sme reči, da je od 7650 prebivalcev 7000 Slovencev, drugi so ponemčeni ali nemšku-tarji.
Zdaj pridemo do mešanih okrajev. Velikovshi okraj Šteje 17000 prebivalcev. Od teh bo Nemcev v Velikovcu okoli 1000 in na severo vzhodnej strani okraja proti labudskej dolini kakih 2000. Ostane tedaj 14.000 Slovencev. Tukaj sega slovenska meja najdalje proti severu. Govorita se uže povsodi oba jeziku. — Celovika okolica šteje 30.000 duš. 01 teh so prišteli Slovencem 17.000, Nemcem pa 13.000 ljudi. Jaz pa teh številk ne verjamem. Ker znajo kmetje tukai oba jezika, zapisali so jih brez dvombe v mnogih krajih kar za Nemce, če tudi so Slovenci. Le na severu tega okraja je nekaj far, kder se Božja služba
Podlistek.
{Spisal J. Turgenjev, preložil M. MAlovrh.)
III.
(Dalje.)
»Ter jo grdi samo zato, da ima pravico tudi druge grditi t« doda Rudin.
Daria Mihajlovna se nasmeje.
»A kaj vi o baronu sodite?*
»O baronu? Dober je človek, z dobrim srcem in zna ... Ali on nema značaja. Vse svoje živenje ostane on pohi-učen, polu-svetsk človek t. j. diletant, t. j. nič! Skoda zanj I«
•	Tudi jaz tako mislim,« reče Darja Mihajlovna. »Čitala sem njegovo razpravo. Entre nous ... cela & assez peu de fond, malo temeljitosti«
•	A koga imate Še tukaj?« vpraša po kratkem molčanji Rudin.
»Skoraj nikogar več. Lipino, Aleksandro Pavlovno, katero ste včeraj videli; ona je vrlo mila, no to je vse. Nje brat — vrl človek, un parfait honn6te homme. Kneza Garina poznate. To je vse. Dva ali trije sosedje so še tu; ali vse za nič. Ali se preveč povzdigujejo — raznovrstne pretenzije stavljajo — ali so divjaci. A gospć, to veste, ne maram. Da, Se jednega soseda imamo, pravijo, da je vrlo učen in izobražen, ali on je strašen čudak, fantast. — Aleksandrina ga pozna in kakor se mi vidi, ni mu hladnokrvna. Dajte Dimitrij, držite se je vi; to je ljubeznjivo bitje; samo razviti bi jo trebalo.«
»Ona je vrlo simpatična,« doda Rudin.
»Prav pravite, Dimitrij Nikolajovič; prav imate. Ona je bila uže oženjena, no kuj za-to? Da sem jaz
po nemški opravlja, drugodi so pa Slovenci. Ako tedaj rečemo, da je v vsem okraji 8000 Nemcev, rečemo prej preveč, nego premalo. Ostane jih tedaj za Slovence 22.000. — Mesto Celovec šteje 18.000 prebivalcev, iz katerih je gotovo 5000 Slovencev. — Bel j alki okraj šteje 25.350 prebivalcev. Mesto Beljak šteje 6000 ljudi, od katerih je gotovo 1000 Slovencev. Okolica je proti severozapadu nemška in ponemčena, proti jugu in vzhodu slovenska, in sicer spadate na Slovence dve sretjini prebivalcev okolice, tedaj najmanj 12.000. — Trtbilki okraj šteje le 6000 dufi, in je tako namešan, da se more le polovici k Slovencem prištevati. toraj 3000. — Št. Mahorski okraj na Žili Šteje 9750 dufi. Na vztoku so še Slovenci, na zapadu srf uže ponemčeni. Slovencev je najmanje še 4000.
—	St. Pavelski okraj v labudskej dolini je po večini nemšk. Na jugu je še okoli 2000 Slovencev. — Se bolj neznatno je Število Slovencev v okraji Svinec (Eberstein). Morda jih je še kakih 1000, največ v št. Lipškej fari. Kar bi iib tukaj do 1000 manjkalo, dodal bo št. Vidski okraj, kamor se v novejšem času Slovenci močno selijo. — Po tem računu bi znašalo Število koroških Slovencev 122.000, ne pa le samo 101.000, kakor so izračunili po zadnjem številjenji. Gotovo so moje številke bolj resnične. Kajti da so v Celovcu našteli samo 600 Slovencev, to je lahko mo-goče, ker so menda gospodarji slovenske posle kar za Nemce zapisali. Tako so gotovo delali tudi po drugodi.
Vprašanje je, ali se koroški Slovenci ohranijo ali ne? Na to prašanje je teško odgovoriti, ker se ne ve, kaj nam prihodnjost prinese. Ako pridemo pod prusko »pickelhauho«, kakor nekateri žel6, potem pojde težko. Tudi v Avstriji, če se nič na bolje ne obrne, bomo vedno več tal zgubljevali. '„1 tiskajo nas nemške šole in nemški uradi. Mi upamo, da vendar enkrat tudi mi dosežemo enakopravnost, posebno v šolah, in potem nismo zgubljeni. Če sedanja vlada ne najde še potrebne eneržije, pride itak v zadrege, saj Mo-ravci, Slezaki, Štajerci, Primorci in Dalmatinci tudi tožijo, ne samo mi. Ako ostane, kakor je pričakovati, večina na našej strani, potem bo treba, da poslanci na noge Btopijo. Šolska postava se mora tako spremeniti, da ne bo le deželni šolski svet oiločeval učnega jezika, ampak obiine in okraji sami.*) Slovenske otroke tlačiti v nemške Šole, to se mora kratko in ojstro prepovedati, pa bo vse dobro/ Da dobomo le šole, potem pride vse drugo za njimi.
Težava ie tudi to za nas, da nemamo nobenega središča. Celovec je nemšk in vsa druga mesta in
*) Prvi k orak je itoijen, sčasoma pa morda vendar ide 1
Ured.
moška glava, zaljubila bi se le v takšne ženske, ka-koršna je Aleksandra Pavlovna,«
»Res?«
»Gotovo. Takšne so ženske polne živosti, a kder živosti ni, tu je pretvarati nemožeŠ.«
»A vse drugo možeš pretvarati?« vpraša Rudin in se začne smijali, kar se je pri njem vrlo redko dogodilo. Kakor se je on smijal, postalo mu je lice neobično staro, oči so se mu naježile, nos solzil...«
» V kdo je ta človek, o katerem ste rekii, da mu Lipina ni ravnodušna?«
•Neki Ležnjev Mihajlo Mihajlovič, tukajšnji vlastelin.«
Rudin se čudi.
»Ležnjev, Mihajlo Mihajlovič?« vpraša, »mar on je vaš sosed.«
»Da. Ali ga vi poznate?«
Rudin je nekoliko časa molčal.
»Prej sem bil ž njim znan ... to je uže davno. On je bogat človek,« pridoda malo kesneje.«
•Bogat, akoprem se grdo nosi, in se vozi z se-ljaškim vozom. Želela sem ga k sebi navezati; on je, kakor govorć, umen, jaz imam ž njim mnogo poslov
—	to veste, da jaz sama gospodarstvo voiim?«
Rudin nakloni glavo.
»Da, čisto sama; jaz v svoje gospodarstvo ne uvajam nobenih tujih bedarij, nego pri svojem ruskem ostajem, pa, kakor vidite, posel ne gr6 zlo,« — doda in mahne z roko.
»Jaz sem vedno mislil,« reče Rudin dvorljivo, »da oni ljudje, ki oporekajo ženskim praktičnost, ne-majo prav.»
Darja Mihajlovna se prijazno nasmehlja.
»Vi ste vrlo ljubeznjM,« reče mu; ali o Čem smo uže govorili ? Da I o Ležnjevu. Jaz imam ž njim posla zavoljo razmejanja. Uže nekatere krate sem ga k sebi
trgi so nemški ali ponemčeni, iz kake neznatne vasi pa se ne da svet vladati. V Celovcu se slovenska stranka ne sme ganoti, kdor je pa sam vjet, ne more drugih rešiti. Zato sem jaz uže mislil, da bi morda bolje kazalo, da bi se družba sv. Mohora in »Mir« preselila v Doberlavas, tam bi imeli vsaj trdna tla pod nogami, da bi mogli naprej delati. Uže Arhimed je rekel: »Dajte mi stališče izven zemlje, in vzdignem vam zemljo iz njene osi.« Tako tudi mi v Celovcu nič ne opravimo. Ali moramo Celovec posloveniti, kar pa Nemci nikdar ne pripustć, ker bi bili potem brez glavnega mesta) ali pa si moramo izbrati drugo slovensko središče, ki more biti le Velikovec ali pa Doberlavas. Tam bi se napravila pozneje slovenska srednja šola in morda še kaka druga naprava za koroške Slovence. Osobstvo teh slovenskih zavodov in naprav bilo bi jedro slovenske narodne inteligencije, katera bi potem iz trdnega stalilia Sirila narodno zavest in prosveto na vse strani. To je se ve da le misel, o katere) se da govoriti, za nezmotljivega se pa ne štejem.
Ko bi vlada hotela, ona nam lahko pomaga. Brez vsega boja, brez krivice do Nemcev bi se lehko mnogo, mnogo storilo za nas. Pa naš deželni predsednik in naučni minister sta oba na tistem ušesu gluha, na katero jima done slovenske prošnje. Kdaj se obrne na bolje?")
Porotna obravnava zoper Oberdankove tovariše.
(Konec.)
20. t. m. se je obravnava nadaljevala. Načelnik je poklical avstrijska žandarja, Tomasinija in Nico-lusija, kakor priči.
Vsi trije zagovorniki so protestirali zoper njihovo pričanje, kakor tudi zoper čitanje pozvedeb avstrijskih sodnij. Sodnija pa je po kratkem posvetovanji te proteste odbila.
Zandarm Tomasini je rekel, da ie vsled Sabba-dinijevega naznanila šel iskat Oberdanka. Po trikratnem trkanji je Oberdank sobo odklenol in žan-darm mu je naznanil, da je njegov vjetnik. Potem je Oberdank z revolverjem ustrelil nanj. Ta pa ga je zgrabil ter mu skušal vzeti orožje. Pri rovanji je padel Oberdank na tla in nanj žandarm, ki je kričal za pomoč in priletelo je več ljudi, ki so Oberdanku revolver vzeli. V žepu je imel Oberdank ključ h
••) Nadejamo se, da. Odvisno je največ od dobre taktike poslancev.	Ured.
pozvala ter ga tudi denes pričakujem ; a Bog ve. kako je to. njega ni, ter ga ni.. . tako čuden človek je tol«
Ta hip se odprč vrata in v sobo VBtopi sluga, človek visoke rasti, siv in plešast, v črnem fraku, belem tolesniku in belem robcu okolo vratu.
»Kaj hočeš?« vpraša ga Darja Mihajlovna in obr-novši se k Budinu, doda na poluglasno: »n' est ce pas, comme il ressemble a Cannig, ali ni res, kako je podoben Kaningu?«
»Mihajlo MihajliČ Ležnjev je tukaj; izvolite li ga vzprejeti«.
»Ah, moj Bogi« vsklikne Darja Mihajlovna; mi o volku, a volk na vratih. Pozovi ga.« Sluga otide.
• Evo naš čudak pride, dn bo naju v pogovor umotil.«
Rudin se vzdigne, ali mu Darja Mihajlovna brani oditi.
»Kam hočete? Mi se moremo i poleg vas razgo-varjati. A jaz bi rada, da tudi njega opišete, kakor ste Pigasova. Kadar vi govorite, vouz gravez comme avec un burin. Ostanite.«
Rudin je hotel nekaj reči, zamislil se in ostane.
Mihajlo Mihajlič vstopi v sobo. Na njem je bil oni isti stari paletot, in v zagorelih rokah je držal ono staro kapico. On se mirno nakloni Darji Mibaj-lovnej in pride k čajnej mizi.
»Naposled bi se nama i vi pridružili mosje Ležnjev!« reče mu Darja Mihajlovna. »Prosim, sedite. Vi dva sta, kakor čujem, znanca,« pristavi i pokaže na Rudina.
Ležnjev pogleda Rudina ter se neobičnim načinom nasmeje.
»Gospoda Rudina poznam;« odgovori in se malo prikloni.
»Vkupaj sva v vseučilišče hodila,« reče Rudin.
»I kesneje sva drug na druzega naletela,« doda hladno Ležnjev.
EDINOST.
kovčegu, v katerem so našli dve v ruto zaviti bombi, steklenico z strelnim prahom in več strelnih kapic.
Osebe, ki so bile priča pri prijetji Oberdanka, potrdile so vse, kar je zandarm govoril.
Krčmar Berini je izpovedal, da sta Oberdank in Ragosa prišla IG. septembra v Ronki; Oberdank je legel v posteljo in duri zaklenol, Ragosa pa se je dalje v Trst peljal.
Voznik Calligaris je Ragoso v Trst peljal, ali od ne ve nič posebnega povedati.
Nato je načelnik izrekel, da ukaže prebrati Oberdankove zaslišne zapisnike.
Zagovornik Schiavi je temu ugovarjal, ali sodnija je sklenola. da se zapisniki prečitajo. Iz teh zapisnikov se vidi, da je Oberdank tajil, daje z Ragoso potoval; sam je prišel v Avstrijo. V Gorici je nafiel mladega človeka, ki se mu je po dogovorjenem znamenju predstavil kakor poverjenik akcijskega odbora ter mu dal zvezek, v katerem ste bile bombi, steklenica z strelnim prahom in kapicami; dal mu je tudi pismo z denarjem. Oberdank je tedaj vedel, kaj mu je storiti. Trdi pa, da Giordanija ne pozna in da ni bil v Butriji.
Ob 5. uri se je obravnava preložila na drugi d*»n.
21, je govoril državni pravdnik, naglašal mejna-rodne dolžnosti, katere se imajo spolnjevati pri po-litiških hudodelstvih, kakor je pričujoče. Porotniki, ki sodijo o tacih hudodelstvih, oni so zastopniki naroda. in mogoče je, da je njih razsodba «casus belli».
—	Državni pravdnik je potem dokazal i/, tega, kar so priče govorile, da se je pričela zarota zoper Živenje avstrijskega cesarja na italijanskej zemlji, in zato se mora tudi v Italiji kaznovati. Tu gre za varstvo po pogodbah zagotovljene reciprocitete. Kaj bi Italija rekla, ako bi se zarota zoper živenje našega kralja v Avstriji ne kaznovala? — Izročitev Ra-gose se ni dovolila, ker je politiški hudodelec in begun, ali to, kar je v Italiji grešil, naj se tudi v Italiji sodi in kaznuje. Spomin največjega rodoljuba i največjega kralja Italije bi se osramotil, ako se Ragosa ne obsodi.
Zagovornik Agostini je potem pobijal dokazovanje državnega pravdnika ter rekel, da ni dokazano, da je Ragosa na italijanskej zemlji delal priprave k napadu tujega vladarja, da je preŽal na živenje avstrijskega cesarja, ali zaroto koval. Od vas, porotniki, ne zahteva se pravica, ampak otetje vlade iz zadrege. Ali politika in pravica niste sestri in pravici se mora politika umaknoti. Govornik je potem slikal trpenie pribegle mladine ter dokazoval, da se Ragosa v Italiji ni pregrešil, kar pa je storil v Avstriji, to se ne sme soditi v Italiji.
Po repliki in dupliki je stavila sodnija prašanja porotnikom ki so vsa zanikali in Ragosa je bil oproščen.
Tej sodbi ni treba nobenega komentara, jasna je zadosti; s tremi besedami je rečeno vse, te besede so: Irredenta je zmagala, in ta zmaga, tako nam se poroča, kakor blisk se je Sirila po Trstu mej one služabnike trž iškega magistrata, ki po mestnih ulicah luči prižigajo.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je 21. t. m. pomilostil Jaunerja, vodjo pogorelega gledališča na ringu, ki je Btl vsled znane velike nesreče obsojen.
V	seji 21. t. m. je poslanska zbornica šolsko novelo sprejela do %. 10.
V	poslanskej zbornici je 22. t. m. poslanec Hermann predlagal zakon o odpugčenji davka pri novih zidanjih za tiste hiše, ki so namenjene za stanovanje ubogim ljudem, kakor delalcem itd.
Potem se je nadaljevala specijalna debata o šolskej noveli.
Po daljšem razgovarjanju o 3. se je sprejel sklep debate. Glavni govornik Jtuss je izrekel, da bo levica glasovala zoper omenjeni paragraf, ker noče biti deležna sramote, storjene Ijudskej šoli.
Darja Mibajlovna pogleda, čudeč se, zdaj jednega zdaj druzega, poprosi Ležnjeva, naj sede. On jej po volji stori.
»Vi ste ine o poslu razmejanja k sebi pozvali«.
»Da v poslu razmejanja; ali tudi inače sem vas videti želela. Saj smo si sosedje in malo ne rojaci.«
•Velika vam hvala,« odgovori Ležnjev, glede razmejanja možem vam reči, da sem jaz z vašim upraviteljem ta posel obavil; jaz vse njegove predloge vsprejmem.«
»Jaz sem zato znala.«
»Samo to mi je rekel, da, dokler se jaz z vami osobno ne snidem, ne more on ugovora podpisati«.
»Da; takšna je moja navada. No recite mi, ali so v vas kmetje
res plačani ? Tako se govori.«
»Da.«
»To je hvalevredno.«
Nekoliko časa je Ležnjev molčal. »Evo dakle, jaz sem osobno prišel, da me vidite,« reče on.
Darja Mihajlovna se nasmeje.
»Vidim, da ste prišli. Vi to takšnim glasom izgovarjate ... Gotovo vam ni bilo po volji k meni priti.«
»Jaz ne zahajam nikamor,« odgovori flegmatično Ležnjev.
»Nikamor? Mar ne hodite k Aleksandri Pavlovnej?«
»Z njenim bratom sem uže dolgo časa znan.«
Z njenim bratom! No, jaz nikogar ne naganjam ... Dovolite mi, Mihajlo Mihajlič vas vprašati
—	jaz sem za leto dni od vas starejša — zakaj živite ko pustinjak? Ali vam je samo moj dom neljub? ali vam jaz nisem po volji?«
»Jaz vas ne poznam, Darja Mihajlovna, pa zato mi ne morete neljubi biti. V&š dom je prelep; toda jaz vam moram iskreno reči, da nemam niti dobrega fraka, niti rokavic a tudi inače ne spadam v vaše kolo«.
Glavni govornik KviČala je izjavil, da ne bi se poležal za novelo, ako bi ona res ljudsko omiko krajšala. Ni škodljivo, da se skrči preraztegnena učna tvarina. Potem seje §. 3 sprejel z 168 glasovi proti 158.
V	seji 23. t. m. je bilo skleneno, naj se postavni načrt glede odpuŠčenja davkov izroči davkovskemu, ne pa proračunskemu odseku. — Potem se je nadaljevala specijalna debata o Šolskej noveli. — Poslanec Ruf je pokazal pismo brez podpisa, v katerem se mu preti, da se njegov napolnjeni škedenj zaŽgč, ako bo danes za novelo govoril ali glasoval. Potem se je novela sprejela do 19- — Ko je Schinerer glasoval za 11, začelo je občinstvo na galerijah hudo žvižgati. Scbonerer se je obrnol proti galeriji ter zakričal: «Će tukaj gori kedo kaj izjavi, popri-mem se drugih sredstev!« Nato je nastalo zopet žvižganje. Schdnerer je zdaj zakričal: »Skoraj gotovo so judovski pobalini gori !» — Zarad te nespodobne izjave je načelnik Schonererja posvaril.
Na Dunaji se pekovski pomagači niso še pomirili i dela poprijeli, ampak 23. t. m. zvečer se je Še 2000 drugih pomagačev delu odpovedalo in pretrgalo se je pogajanje mej mojstri in pomagači. Vojaštvo je dalo drugih 200 pomagačev ter jih poklicalo Še več od drugih krajev. Peki potrebujejo in zahtevajo najmanj 2000 delalcev. Več pekov je uže nehalo peči: Po noči od 23. na 24 so se raztresli po vseh pekarijah pozivi brez podpisa, naj pomagači delo popust6. Nečega pomagača. ki je raznašal take pozive, zaprla je policija. — Tudi v Brnu so se pekovski pomagači uprli. 21. t. m. zvečer in 22. dopoludne je začelo razsajati okoli 60 pekovskih pomočnikov. Po ulicah so nosili zastavo ter so razgrajitli. Policija je zaprla 20 razgrajlcev.
V	Oranici so bili v hrvatski deželni zbor izvoljeni vladi privrženi možje v 27 okrajih. V 4 okrajih je zmagala Starčevičeva, v 3 pa Mrazovičeva stranka, v enem okraju je treba ožje, in tudi v enem nove volitve.
Vnanje dežele.
Za kronanj« ruskega carja se v Moskvi delajo velikanske priprave. Grof Orlov-Davidov je uže dalj časa v Moskvi, kder vodi vsa dela, ki se vrŠ6 v Kremlu, za knežje poste je najel 22 hiš.
Bolgarski knez je 22. t. m. odpotoval iz Carigrada v Jafo, od kodar se napoti v Jeruzalem, potem pa pojde v Atene.
V	Marsilji so se delalci udali i zopet začeli delati.
V	K tebe k u so Fenjerji 19. t. m. zažgali parla-mentno hišo.
V	mestu Delhi je 2000 hiš pogorelo.
Dopisi.
Gorica, 23. aprila.
Kakor uže znano, napravi goriška mestna čitalnico s pripomočnim sodelovanjem mnogih odličnih oseb «veliko besedon v dobrodelen namen za otroSje vrte, dne 29. t. m.y in ne 22. t. m., kakor ste zadnjič napačno poročali. Nadejati se je iz mesta In okolice ter tudi od oddaljenih krajev prav obilne množice. Te dni se je pričelo z razpošiljafvijo «vabil». Vstopnice se dobivajo zadnje tri dni*v čitalničnih prostorih in na dan «Besede» pri blagajnici. Vstopnina za družino 1 gld. In za posameznika 50 kr. Spored je zelo zanimiv, izvenredno lep, krasen in bogat. Želeti bi bilo, da se tudi Tržačani in Slovenci bližnjega Krasa udeleže te «besede». V programu je mej drugim. 1. Dav. Jenko «Naprej» za moški iu mešani zbor. Poje blizo 25 odličnih gospodov pevcev in gospodičin pevkinj ter tudi sodeluje gosp. Ditrih iz Vipave. 2. Slavnostna deklamacija; deklam, gospodičina A. M., na tem polji do dobrega znana umeteljnica. 3. Kamilo Masek: «Strunam» in 4. Fr. Vilhar *To borno srce*, pojejo z višjim šolskim dovoljenjem kandida-tinje goriškega učiteljišča (16 gospodičin) 5. Willmers »Poljske narodne pesni«; 6. Kuhač » Vilini glasovi«, 7. Konopasek »Kom; svira vse tri točke slavnoznana umetnica preč. gospa L. Podgornik\ 8. dr. Ipavic » Ve-iernica«, za samospev in moški zbor; 9. A. Foerster »Kitica narodnih pesni« za moški in mešani zbor. 10. Vilharjev igrokaz : »Igra Pike«, igrajo najboljše in
»Po plemenu, Mihajlo Mihajlič, po izobraženosti spadate vanj! vous etes des notres.«
»O plemenu in o izobraženosti ni bilo govora«.
»Človek menda inej ljudmi živi, ne? Kakšna je to naslada sedeti ko Dijogen v sodu?«
»Najprej naj opomenim, da se je Dijogenu v sodu dobro godilo; a od kod veste, da jaz ne živim z ljudmi.«
Darja Mibajlovna se vgrizne v ustno.
»Ah, to je druga besedal Meni ne preostaje nič druzega, nego obžalovati, da nisem vredna jedna onih osob biti, s katerimi občujete.«
»Gospod Ležnjev,« vmeša se Rtidin, »ceni kakor so mi zdi, malo proveč hvalevredno čuvstvo — ljubav svobode.«
Ležnjev nič ne odgovori, nego samo Rudina pogleda. Zatem nastane molk.
»Menim,« reče Ležnjev, ter ostane raz stola, »da morem vaš posel obavljenim smatrati in vašemu upravitelju poročiti, naj mi odgovor pošlje.«
»Morete, akoprem moram reči, da ste vi jako ne-ljubeznjivi in bi jaz imela pravico dogovor neveljavnim proglasiti.«
»Ali ni dogovor vam mnogo koristnejši, nego meni?«
Darja Mihajlovna krene z ramo.
»Niti zajutrkovati nečete pri meni?« vpraša ga zopet.
»Ponižno se zahvaljujem; jaz nikedar ne zaju-terkujem, a vrhu tega se mi domov mudi.«
Darja Mibajlovna vstane.
»Jaz vas ne zadržujem,« reče, stopivši k oknu »zadrževati vas ne smem.«
Ležnjev se priporoči.
»Z Bogom, mosje Ležnjev: Oprostite, da sem vas vznemirila.«
zelo čestitljeve goriške moči. — Komur le motjoče, naj se potrudi v Gorico; posebno pa narodnjaki is okolice goriške, gg. duhovniki, učitelji, posestniki itd.
Iz goriške okolice, 19. aprila.
Z vso pravico tirjajo naši državni poslanci pre-ustrojbo srednjih Šol na podlagi materinega jezika, i to iz uzroka, ker učenci ne umejo onega, kar se jim predava v ptujščini — ergo se uče bez koristi, kajti le površno. Ne poudarja se bez pravega uzroka v državnem zboru polovično izomikavanje srednješolcev. Kako polutansko izobrazbo podajajo nenarodne srednje šole mladini, o tem se lahko, rekel bi, skoraj vsak dan prepričamo, in primer, ki naj služi v takošen dokaz, napotil me je, da stvar barem površno preidem.
Slišijo se večkrat pritožbe — prave lamentacije, da ljudske šole ne kazej6 onega uspeha, kateri se mora od njih tirjati. Govoriči se, a to čestokrat neopravičeno, da zapuste otroci šolo prav tako nevedni in razbrzdani, kakor bi je ne bili nikdar obiskovali. — Ali za Boga, kaj se more tirjati od otroka, ki je izvršil ljudsko Šolo In to večkrat z nedostatnim uspehom, v primeri z vi£jegimnazijalcem. Sicer je smoter te in one šole v podebelem eden in isti, samo v drugih razmerah. Nobeden se ne bode čudil, ako ni ljudske šole učenec tako opilan v etiketnih manerah, kakor bi to srednješolec moral biti. Ako se z onim en učitelj bavi, zabijajo temu učene profesorske glavice gerške in rimske bogove v glavo. Moja za-dača ni govoriti o Ijudskej šoli, ampak le o nekem dogodjaju iz srednješolskega dijaškega živenja. Vi-šjegimnazijalca so potrdili k vojakom. V neizmer-nej svojej sreči se je on toliko spozabil, da je, ne gledć na ono peščičo znanja, ki si ga je na dolgem potu do osme Šole pribavil, kot machina scientjae korakal mej drugimi vaškimi fanti po trgu, ter prepeval in kričal, da bi okolo stoječi mislili, da je iz teutonskega lesa najet kantor. Kedo bi se ne začudil, spoznavši v elegantnem salonfraku srednješolca, ki se pajdaši in razsaja z vaškimi fanti — katerim vse čast. Ali se učimo in si zabijamo ▼ glavo grško mitologijo le radi tega, da nam ne opiše strogi profesor šestke v črno knjižico? Kaj tiči v Homerju, Virgiiiju Tacitu in vseh onih izmišljotinah tako malo prave naobražbe, da se moremo ž njimi le v Šolskih prostorih dičiti in šopiriti? Kaj pomaga formalna naobrazba brez vsacega materijalnega znanja, ali drugače: pra-tica vale piti cbe la grammatica. Primeri se, da je mladenič, zapustivši srednjo šolo, v praktičnem ži-venju ali družbinem postopanju tako neveden, da zgreši večkrat duri, ter v tabakarni po bombonih vpraša. Pita se mladina preveč s takimi vednostmi ki se po končanih Študijah pozabijo, kajti one delajo pravemu praktikarju le zmešnjave — a socijalnosti mu povsem pomanjkuje. Ni se potem čuditi, ako se takosni mladeniči mej prostim ljudstvom tako neokretno krečejo, da se ločijo le po črnih frakih od prostega ljudstva. Mladenič, končavši srednjo šolo, moral bi se tako vesti, — in to vsaj mej tacimi, ki se od njega na zvunanje in notranje ločijo, — da služi drugim v izgled, — a ne v primer — nevednosti.*)
•) Krivo ie temu dosti tudi to, da mladoniču nepraktični ravnatelji in profesorji prepovedujejo v dobra društva, vsled česar se mladina zgublja v »Špelunke«. Vsa sistema odgoje je pri nas napačna. Pri teh razmerah je pravo čudo, ako kak mladenič postane socijalno olikan; pomislite: dečko pride iz g6r v Gorico; tam je nastanovljen pri kakej surovej gospodinji, ki drži »scuelars« le za to, da se more borno preŽiviti se svojo rodbino; boljše društvo temu ubo-žecunitini dovoljeno pokukati. Pride potem na univerzo; tam postane kar naglo popolnoma svoboden, a kako zna rabiti tak mladenič svojo svobodo ? Zapazite lahko, da je mej nami mnogo gospodov v visokih socijalnih stopinjah, ki pa so še vedno prav neukretni in niso v mnogih onih zadevah, kder enakomerno sodelujeta um in srce, na nič višjej stopinji od neizobraženca; zapazite pa lahko tudi, da so mladeniči iz dobrih omikanih družin vedno bolj taktni, delikatni in da sploh Imajo v svojej lasti to, kar mi imenujemo socijalno omiko. — Iz tega Vam postane jasen uzrok, zakaj so pri nas take razmere. — Poboljšati se morejo, to je očividno, kadar bode n&Š narod v obče živel v "boljših razmerah in se mu namnoži inteligenca Vašega dop. 3 t. m. nismo prejeli.	Ured.
»Ni najmenj!« odgovori on ter odide.
»Kako se Vam dopada?« vpraša Darja Mihajlovna Rudina? »Čula sem, da je to čuden človek; no to je še mnogo gorje !«
»Ona ista bolezen, katera Pigasova muči, tudi njega, trpinči,« odgovori Rudin: »pusta želja originalnosti. Pigasov je cinik, ta pobira za Meflstofelom stopinje. V vsem tem postopanji je mnogo egoizma, mnogo samoljubja, a malo istine, malo ljubezni. I tu je nek stalen račun: glej, da prideš na glas zavoljo svoje ravnodušnosti in lenobe, pa evo mojo glavo, k malu kdo reče: koliko darov je v tem človeku skritih. Toda pri8topivši bliže, — ne najde se ni sledu tem darovom.«
»Et de deux!« vsklikne Darja Mihajlovna. »Vi ste mojster v slikanju ljudi. Vam nihče neuteče.»
»Mislite ? Jaz bi prav za prav ne smel o Ležnjevu tako govoriti; jaz sem ga nekoč ljubil, ljubil ko brata; a potem ... vsled raznih dogodkov ...«
»Ali sta se popravdala?«
»NeI Ali razšla sva se, razšla menda zavedno.«
»Zatorej ste bili, kakor sem koj opazila, ves čas kakor nenavzoči. No — hvala vam za denašnje jutro. Ta čas sera vrlo ugodno sprovela. Toda vsemu treba konca. Odpuščam vas na zajutrek, a jaz pojdem za svojimi opravki. Moj sekretar, vi ste ga videli, Konstantin, c* est lui qni est inon secretaire, menda uže name čaka. Jaz vam ga priporočam; on je vrl in pre-udvoren mlad človek, a za vas ves navdušen. Na svidenje! cher Dimitrij Nikolajič! Kako sem baronu hvaležna, da me je z vami vpoznal 1«
Darja Mihajlovna poda Rudinu roko. On jej jo poljubi in potem otide v salon a iz salona na teraso. Tu najde Natalijo.
(Dalje prihodnjič.)
K D I N O 8 T.
iS KLOpra, 19. aprila.
Za 9. t. m. je bila razpisana volitev poslanca isterskega veleposednifitva v državni zbor, ker se je tej časti odpovedal baron Lazarini iz Labinja. Kandidati so nicali kakor gljive: dr. Andrej Petris od isterskoga deželnega odbora, dr. Stradi, odvetnik v Piranu, dr. Fragiacomo, tudi odvetnik v Piranu, dr. Milevoj, zdravnik v Labinu, dr. Gambini, odvetnik in nadžupan kopenski. Zdi se, da Petris niti kandidiral ni. Dr. Stradi, oni o senci kupole Sv. Marka segajoči do isterskega obrežja, odpovedal se je enostavno. Dr. Fragiacomo se je odpovedal in priporočil onim, koji so mislili njemu dati glas, naj ga dade dru. Milevoju.
Prav to je menda razburilo gospoda Gambina in njegove pristaše. V samem Kopru je vedel, da ima mej velepoaedniki nasprotnikov. Sosedni Piran
Ie priporočal Milevoja, v dolnjej strani Istre ni vedel cako je. Kaj je bilo delati gospodu Gambinu? Rodo-Ijubja in samozataje ni tnenda imel toliko, kolikor njegov sosed piranski. Odločil je na vse kriplje na to delati, da bode on izvoljen.
Bil je izdal uŽe poprej svoj »program« v »Ala-bardi«. Zdaj so se njegovi zagovorniki vtekll »Citta-dtnu«. Napisali so več člankov. Jezili so se na »Istrijo«, ker je samo priobčila imeua kandidatov, a ni se za nobenega izrekla. Grdili so Viduliča in deželni odbor. Proglasili so dra. Milevoja kreaturo Viduličevo, za nepoznano osebo, koja pomore molčati isterskim poslancem v državnem zboru; za človeka, koji bi hotel s poslanstvom protofizikat dobiti, koji je uže star, koji ima dovolj opravila kakor zdravnik in dovolj skrbi kakor oče več otrok. Povzdigovali so dra. Gambina do nebes. Nič pretirano. Proglasili so ga za zvezdo — a zvezde so na nebesih — koja se svojo svitlobo potemni svitlobo do zdaj vladajočih krogov v Istri. Istim krogom so se konečno tudi grozili — s krvjo. V istem času je g. Gambini v Kopru vse mogoče na svoj mlin navračal in letal okrog po Istri.
Sodeč po najnovejej Številki »Istrije« in po vspehu, manevre dra. Gambina in njegovih čeatilcev niso obveljale.
Najnoveja »Istrija« je polna proti gospodu doh-torju. Prvi članek je o večinah, koje morajo v javnem Žive nju posebno pri volitvah odločevati in kojim se imajo posamezniki udati. Prvi del drugega Članka sodi o Milevoju in Gambinu, ter se konečno izreka za prvega, posebno za to, ker drugi ima dovoli opravila kakor nadiunan koperski, in kakor odvetnik, koji se je uže večkrat odpovedal nadžupanstvu zavoljo domačih razmer in zavoljo odvetniških opravil. Predpostavlja da bode deželni poslanec i Čudi se, kako more pri teh razmerah še kandidirati za državnega poslanca, ko mora več mesecev na Dunaju sedeti. Nadalje odgovarja »Istrija« na članke v Gittadinu. Poveda, da se nemore kvalificirati postopek čestilcev dra. Gambina, koji, da tega povzdignejo, obrekujejo poštenega moža Milevoja. Brani Viduliča in deželni odbor. Proglasuje skoro vse za laž, kar se je v Gittadinu v tej zadevi pisalo. Spomina, da se ne peča v rodovinske zadeve dra. Gambina, kder bi menda tudi koj našla, kakor so se čestilci dra. Gambina mešali u rodovinske zadeve Dra. Milevoja, koji ne
tubi Časa po gostilnah najniže vrste i osebami vse-akovimi. Neboji se grožnje.
En volilec velikega posestva piše tudi o tem in obsojuje čestilce gospoda nadžupan a koperskega.
En dopis iz Kopra pravi, da bi se bilo v Kopru našlo mož, koji bi bili brezplačno opravljali nadžu-pansko službo, in s tem obsoja Dra. Gambina, koji je nadžupanstvo samo uz plačo 1500 goldinaijev sprejel.
Vidulič in Amoroso oporekata marsikaj od onega, kar so čestilci kandidata velikega posestva iz Kopra v Gittadinu napisali. — Nas se to vse mnogo ne tika. Povemo samo, da je i nam ostuden postopek čestilcev dra. Gambina.
Kaj je na ta Dr. Gambini, kojega do nebes povzdigujejo?
Nadžupan v Kopru, koji za svojo službo 1500 goldinarjev na leto uleče. Mož, koji je še le pred par leti odvetnik postal, o kojem se sliši, da bi se bil pred malo let skoro pobil s koperskimi dijaki onako kakor se v časi bijejo nemški burši.
Sodimo, a se ve da nezalitevamo, da bode me-rodajno naše menenje, da je dr. Gambini največ za to nekoliko renom6-a mej svojimi someščani dobil, ker nćmajo ali nenajdejo boljši n.
Izvoljen je dr. Milevoj s 38 glasovi od 67, ki so se vdeležili glasovanja. Nam je vse enako, on ali dr. Gambini. Naj se češejo oni, koji so poslednjega zagovarjali, pa tudi oni, koji so z vsem svojim aparatom s onako malo glasov zmagali.
Z Dunaj« 22. aprila.
Članek v zadnjej štev. »E iinosti«, v katerem ste g. Burgstallerju potipali delikatno na prste, jako je ugajal v tuk. poslanskih krogih desnice; prav dobro ste povedali temu gospodu, a skoraj premalo. — V četrtek se je končala generalna debata o glasovitej šolskej noveli, katera ako stopi v veljavo, po šundru soditi, katerega delajo velikoneruci, napravi konec sveta. Ali ni to smešno Smešno postopanje Herbsta mej glasovanjem, kako je Schonerer oŠtel galerijo, vse to je uže znano Vašim čitateljem. To pa utegne biti manj znano, da so levičarji imeli veliko zaupanje, da zmagajo proti noveli in če pade novela, da pade ž njo tudi Taaffejevo ministerstvo; pa varali so se za sedaj in si bodo morali Še dolgo Časa trebiti zobe, predno pridejo zopet na krmilo. Moje menenje je celo, da bi ministersivo tudi potem še ostalo, ko bi bila novela padla, kajti Taaffe stoji denes tako trdno, da ni tako trdno stalo še nobeno ministerstvo, od kar imamo ustavo. Mislijo li velikonemci, da bo ministerstvo za vsako majhno stvar stavilo kabinetno prašanje, in da se jim desnica tako po ceni umakne ? Varajo se, varajo, in vara se tudi nek klub, v katerem sedita,
tržaška poslanca Burgstaller in Vuceticb. Naši tržaški poslanci niso od nekdaj na Dunaji imeli pravega takta, zato pa so Trstu vedno več škodovali,,nego koristili, in boljše bi bilo, da so doma ostali. Cujte, kaj se zdaj godi. Ker sta tržaška poslanca Burgstaller in Vucetich glasovala proti šolskej noveli, sliši se zdaj, da je vsa desnica (posebno pa nemški konservativci) strašno huda na oba omenjena tržaška poslanca; slišal sem te dni, ko sem bil v krogu nekaterih poslancev, kako so zabavljali zoper oba gospoda in sploh vedenje tržaške gospode. Nek upliven nemški poslanec je rekel, da TržaČani igraio po nekakem lastno kraljestvo, kar je povsem smešno. Kaj bi pomislili, da pri Hcrbstu in njegovej stranki, ko je bila vsemogočna, niso uživali čisto nobene simpatije, da jim je bila ta stranka popolnoma sovražna ter hotela Trst ugonobiti. Zdaj pa tržaški poslanci hodijo za te gospode po kostanj v žrjavico. Interesi Trsta so v rokah vlade, a vlada je človeška, in ne more lastnim nasprotnikom dajati v roke sredstev, da še močnejši postanejo. To je naravna logika, katere pa nekateri Tržačani ne umejo. Ali ni to čudno: Tržaški municipij in tržaška trg. zbornica zahtevate od vlade, naj za Trst potrosi na stotine milijonov, tržaški poslanci pa delajo na to. da bi to vlado, od katere zahtevajo pomoči, vrgli. Trst Še ni oko Avstrije, in ako hoče Avstrija, odpre si z onimi milijoni, katere bi imela potrošiti za Trst, več drugih očes. Tako in enako govore v poslanskih krogih. A sedaj se celo slišijo glasovi, da desnica zarad vedenja omenjenih poslancev ne privoli železnice Hrpelje-Trst, kar bi bilo jako obžalovati, ker bi zarad muh »tržaške gospode« morali trpeti tudi Slovenci, in tudi pošteni Italijani, ki dobro ved6, da je Trsta sreča odvisna od sreče Avstrije. Trst ima vedno smolo s6 svojimi poslanci. Leta 1870, ko je bila železnica čez Predel v Trst na dnevnem redu, izstopila sta tržaška poslanca Hermet in Conti 31. marcija iz državnega zbora. (Tistikrat so bili trŽ. poslanci na desnej strani) in s tem neukretnim postopanjem najbrže za vselej pokopala železnico Predel. Zdaj pa, ko je po dolgotrajnem moledovanji zopet prišla na vrsto druga Trstu koristna zveza Hrpe]je-Trst, za katero se je vlada izrekla, in desnic i, mej katero sedi tudi vaš poslanec Nabergoj, bila zadovoljna dovoliti, da se začne uže v tem letu graditi ta silno potrebna železnic,a zdaj se tržaški poslanci jako nepremišljeno postavljajo v opozicijo proti vladi in večini državnega zbora. Zdaj ko Trst jadikuje in pričakuje državne pomoči, morali bi tržaški poslanci postopati solidarno z desnico, katera je bila popolnoma voljna TrŽaČanom vse dovoliti. Res obžalovanja vredno je, da tržaški poslanci, katerim bi morale po naravnem položaju Trsta, pred vsem biti na srcu materijalne koristi tega velicega trgo-višča, da ti poslanci v tako važnih časih »muhe lovč« z levičarji, katerim očividna naloga je spodkopavati splošno blagost avstrijskih narodov. »Gum honestis enim viris est negotium, non cum......«
Domače in razne vesti.
Triaike novosti. Te dni je imela mešana komiŠija v zadevi odprave proste luke zadnje svoje seje, v katerih je dvorni svetovalec BaŽant predložil načrt, kako omejiti prosto luko, in sicer bi po tem načrtu bilo prosto uvažanje od mola Ključ pa do zadnjega petroljskega mola, ta prostor bi se proti mestu obdal se zidom, v katerem bi bilo toliko vrat, kolikor cest drži v mesto. Tržaški delegate niso bili zadovoljni s tem načrtom, čes da je prostor premajhen. V nedeljo sta dvorna svetovalca, ki sta vodila razprave, odpotovala sopet na Dunaj. — Malenkostno postopanje Tržačanov se britko inaščujo nad Trstom. Se ie zdaj spoznavajo Tržačani, da bi bilo najboljša in najvarnejša luka v žaveljskem zalivu, a to spoznanje je prekesno. — Trop tard!
Ministerstvo poljedeljstva je poprašalo mej dru-
gim tudi naše meBtno starešinstvo za svet, ako bi ilo dobro, da se prenaredi dedno nastopstvo v okolici na tak način, da bi kmetije bile zavarovane pred škodljivim razkosanjem. — No umeje se, da je naše starešinstvo odgovorilo zanikovalno, kajti slovenskega okoličana ni treba varovati, ampak pognati kakor hitro mogoče s zemlje, da postane rob.
Samomorilca mrtvega so našli v ponedelek zjutraj ne daleč od solnega mola; v samomorilcu je spoznala komisija 62 letnega senzala Petra Baldinija; katerega je najbrže uboštvo gnalo v obup.
Pil j« strup nek 17 letni klepar; a oteli so ga.
—	Nasitil se je bil živenja še predno ga je poznal.
Prst odjedli so v Lonjeru 24 letnemu Antonu Coku mej tepežem v tamošnjej gostilni. — To so uže pravi stekliŠi I
Vzajemnost mej rokodelci je znak napredka.— V nedeljo, 29. t. m. imeli bodo tržaški čevljarji, mej katerimi je večina Slovencev, v dvorani »Monte verde« zborovanje v namen, da sklenejo, kako pomagati nekemu čevljarju Antonu Jurisiču, ki je vsled bolezni prišel na beiaško palico in postal dela nezmožen.— Taka vzajemnost mej rokodelci je vse hvale vredna.
Tatje. V noči na 23. aprila so neznani lopovi prodrli v neko kampanijo v Ćarboli i tam znanemu narodnjaku K. iz Rojana, zidarskemu podvzetniku več kosov zidarskega orodja pobrali, v vrednosti 15 gld. so mu ga odnesli. Nekoliko dni preje se je tam okoli klatil nek potepuh iz Pliskovice na Krasu — tudi to je vredno, da se na znanje vzame. Tudi gospodarju kampanije so omenjeni tatovi več kosov poljedelskega orodja pobrali —i igro k*ogelj seboj odnesli.
—	Nekde v Rojanu se je Po zaprtem dvorišču prav tolsto reiena kokoš Šetala. Šetala se je mirno i varno, kajti poleg nje je stal zvesti čuvaj, pes čiške pasme. Tatu se kokoška usmili, ali kako do nje, s takim kosmatinom kakor je nje varuh ni varno leščnikov treti. Ali kar človek ne more narediti, napravi slučaj?! Pes crkne — I zgine kokoška. Kdo bode Še dvomil, da tatovi niso i umetniki?
Razpisana Je služba višega telegrafskega upravnika v Trstu. — Prosilci morajo znati italijansko, slovenskega ni treba, kar »Cittadina« jako veseli.
• Sokol«, kakor čujemo, napravi svoj letošnji prvi izlet prvo nedeljo meseca maja v prijazni Skedenj. Natančneje bomo poročali kesneje.
Birma v tržaški škofij t V nedeljo je mil. g. škof tržaški birmal v Repentabru, včeraj v Skopem in bo še ves ta teden birmaval v Sežanskem dekanatu, drugi teden pojde birmavat v JelŠanski in potem v Dolinski dekanat. Za binkošti pa bo sopet vrnol se v Trst in tukaj birmaval oba praznika. Prve dni junija pa bode sopet šel ne vizitacijo in bode birmaval v Istri in sicer: od 3 do 7. junija v dekaniji Osp, od 9. do 13. v dekaniji Zdrenjski, 14. v Kostelu, 16. v Izoli, 20. v Kopru.
Razpisane so županije s Klana, Lonke, Gračilte, Molienice, » kaplanija Trebič. — G. Thomas De-Haro iz Sicilije je iz tržaške škofije izstopil.
Cilmnazljalna spričevala. Gg. Janez Mlakar i Joief Striinar, bogoslovca v Gorici, katera sta končala svoje šole na Hrvatskem, da bi mogla v Gorici za škofijo tržaško, v katero sta sprejeta, imeti tudi štipendije, morala sta se Še enkrat podvreči v Trstu na c. k. gimnaziji izpitu osmega razreda, in še le potem sta dobila štipendije od c. k. namestniŠtva v Trstu. To se je zgodilo lani v mesecu novembru. Zakaj ne bi se dogovorila reciprociteta o tej reči. Dijakom bi to gotovo koristno bilo. Pozneje drug blago-slovec iz Zagreba prav za to ni bil tukaj sprejet.
NadSkoflJa 8>orldka naj se prenese v Ljubljano. To dobro in ne novo misel je sprožil »Slovenec«; a goriški list »L'Eco del Litorale« se temu me-nenju silno protivi, kar je naravno glede na stališče tega lista. — A da se italijanski liberalci v »Gittadinu« in drugih glasilih ital. liberalcev tako hudo repenčijo, ni dosledno, ker po njih teoriji bi bilo vendar le najboljše, da bi se odpravile vse škofije. Da »Eco«, tako piše n^j more nihče grajati, a kar je lepo v predalih tega lista, postane grdo v predalih »Gittadina« in drugih enakih listov. Sicer pa je ra-njki nadškof Golmajer to misel sprožil uže pred 25 leti, ako so bilo resnične one vesti, katere so se trosile mej ljudstvo leta 1857; 1858. Vsak nepiistransk čovek pa mora odobravati to misel iz raznih stališč.
Policijsko. Predvčerajšnjem zjutraj sta šla dva poznana tička po ulici Madonina, eden obeh, nek Anton Janza, nesel je vrečo. Policijski inspektor Tiz ju sreča in popraša kaj neseta; a ker sta jako sumljivo odgovarjala, in se je inspektor prepričal, da imata v vreči veliko posodo likerja, povabil ju je, da gresta ž njim v urad: a komaj pridejo tija prihitel je tudi uže nek prodajalec rakije v policijski urad in naznanil, da so tatje vlomili v njegovo prodajal-nico in mu odnesli več žganja, kotel in nekaj de-nara. No, stvar se je precej razjasnila, ker prodajalec je spoznal, da je posoda polna likerja njegova lastnina, šli so potem redarji se na doni omenjenega janza in našli tam tudi kotel in še več druzih stvari. Oba tička je potem policija lepo skupaj tesno zedinjena peljala v prosto stanovanje v ulici'Tigor. — Družina E. K. v ulici Gepa št. 4 je v ponedelek zjutraj šla po opravkih in pustila stanovanje Čisto
S razno; to so morali zvedeti vedno ca rop pripravam potepini, odprli so silo vrata stanovanja in odnesli denara in zlatenine nad 25o gld. — Nek dolgoprstnik je v nedeljo nekej služkinji izmaknol v cerhvi sv. Antona iz žepa, mošnjico, v katerej je bil 1 Napoleon in en goldinar v papirju. Človek torej tudi v cerkvi ni varen — Na bregu Carciotti sta pc-praševala dva mlada fantiča tam nastavljene ladjarje, ako je mogoče v Benetke priti brez »posa«; a nek policist je fanta od daleč gledal in ker sta se mu zdela sumljiva, stopi bliže in ju sprašuje od kod sta, in ker sta blodila, peljal ju je na glavno policijo, kder sta se ovadila, da sta ubežala iz Prage, kder je I7 letni Vencel Hladik, trgovski pomočnik svojej gospodinji vdovi Unger odnesel 2025 gld., 14 letni učenec rokodelstva, Teodor Sekera je prvega spremljal. da skupaj pobegneta v Italijo. Mlada tatova poj-deta zdaj prav po ceni v Prago. — Tudi nekega pekovskega pomočnika je policija zaprla, ker je gospodarju ukradel 8 gld. — Zopet je nek lumpač odnesel »tabakini« v unci Dogana škatljo polno smotek; a policija mu je bila za petami in ga je vjela ter tabakini rešila smotke. — Policija je zaprla necega mladega trgovskega pomočnika, ker je gospodarju iz magazina predal 40 vreĆ riža v vrednosti 1000 gld. in denar lepo za-se obdržal. To je vendar uže prevelika drznost.
III. veselica delalskega podp. dru-Siva v velikem salonu »Monte verde« v nedeljo, 22. t. m. je bila tako močno obiskana in se je vršila tako izvrstno, da smo prav imeli, ko smo jo napovedali z besedami: »finis coronat opusu. — K malu po 6. uri se je nabralo v salonu nad 5oo ljudi, mej temi nenavadno mnogo inteligencije. »Cigane« so pevci dobro peli. G. Dolenc je predaval za delalce zanimivo in razumljivo, kakor je bilo pričakovati. (Njegovo predavanje prinesemo kesneje.) Gospodi-Čina Kobalova je deklamovala »zgubljenega sina« tako dobro, da je morala deklamacijo ponoviti. To vam je res simpatična deklamovalka, katero uže tudi poznamo z desk, ki pomenjajo svet. Gospod Preveč je ta pot citram Še lepše glasove izvabljal, nego zadnjič, kaj posebnega dovršeno koncertnega pa je bila »skrivna ljubezen«, igra za citre in klavir. Gcsp. Preveč je igral občutljivo in spremljevalec g. Bartelj je bil ž njim tako rekoč ene duše, tako elegantno in fino ga je spremljal, k malu obligatne, k malu le markiraje. PresrČna hvala obema za muzikalni »haut-gout«. Uživalo v pravem pomenu besede je v občinstvo A. Lebanov mešani zbor »Prevara«; naše kra-sotice so res krasno pele in pevski zbor jih ni nič manj dobro spremljeval. Pevovcdja g. Tance je v 3 dnćh
EDINOST.
mnogo napravil. Občinstvo je Lebanova skladba kar očarala; zato pa se je morala trikrat ponoviti. »Prevara« Lebanova je n-žna skladba, ki se hitro vdo-mači na slovenskih odrih. Splch so se sponesli napevi Lebanovi kaj lepo in se v Trstu zaporedoma spravijo v iavnost. Pevski zbor in kvartet sta se dobro držala. Po besedi se je začel živahen ples, ki je trajal skoro do i ure po polunoči. Ta veselica je iznenadila občinstvo, katero je izreklo enoglasno željo, da bi del. društvo še napraviialo takih veselic, in vresnici imamo v Trstu toliko in tako dobrih moči, da bi se moglo napravljati vse leto vsai< mesec po več veselic. Organizirajmo se torej in dela mo energično ? Zadnja veselica je prinesla denarnici pevskega oddelka blizo 70 gld. pri vsej majhnej vstopnini.
Važno podjetniki1). V Gradu v Furla« ruji bode pomorska vlada zdaljšala nasip £digo). V ta namen je razpisala javno dražbo, ki se bode vršila 29. maja i883 v uradu pomorske vlade ob it. uri predpoludne. Delo je cenjeno na 52017 gld. Natanj-Čne pogoje more vsakdo zvedeti v omenjenem uradu. — Ne bi bilo li mogoče, da bi se več okoliČansitih zidarskih mojstrov združilo in v družbi prevzelo to delo. — Okoličani, zdaj vidite, kako potrebna bi bila v Trstu zidarska zadruga! Premislile to stvar prav dobro !
81093 goldinarjev mora plačati Kranjska vsled razsodbe državnega sodišča tržaškemu mestu. Po postavi z dne 29. februvarja 1868 namreč stroškov za najdenčke ne plačuje več dežela, v katere j je naidenišnica ampak najdenčkov domovinska dežela. Do 1. 1874. plačala je Kranjska 115.482 gld. za take otroke, ki imajo v Kranjskej domovinsko pravico, a so bili pred tem obrokom vzprijeti in oskrbovani v najdenišnici. Ko je Trst zahteval nadalje še 31.693 gld. za oskrbovanje tacih otrok od 1. 1874 do 188O, ni Kranjska hotela več plačati ter izjavila, da je tudi onih 115.482 gld. po krivem plačala. Pri. državnem sodišči zmagal ie Trst, kateri bi bil, da je podlegel, moral povrniti tudi omenjenih 115.482 gld. Kranjskej nazaj. Za Kranjsko šlo je tedaj v. tem slučaji vsega vkupe za 147.175 goldinarjev!
Slovenska Matica udom svojim naznanja. Po pravilih Slovenske Matice plačujejo družniki v prvi polovici vsakega leta — najprej, da se vjih imena natisnejo v imeniku in da sprejmejo potem knjige. V treh ali štirih mesecih bode Matica razpošiljala svoje knjige za 1. 1882 in i883 skupaj in tako nadomestila, kar je doslej zamudila; zahteva pa, da tudi njeni udje storijo svojo dolžnost in sklenjeno je, da spomenika ne dobi, kdor ni plačal že za leto i883. Dfi se torej imenik prav sestavi in knjige oddajo le resničnim družbenikom, prosijo se bo tej javni poti in vabijo poverjeniki in drugi, naj pošljejo svofe doneske vsi, kateri jih Še neso za leto 1882, pa tudi za leto i883 vsaj do i5. junija t. 1., da Matica dospe tako do svojega pravega reda.
»Fizika za nižje razrede srednJIH
dol.« katero je spisal prof. And. Sen«kovic; ta knjiga nam je došla te dni v roke. Pisatelj obdeluje v tej knjigi jako zanimljivo gradivo toliko obsežno in tako lahko umevno, da se sme pričakovati, da knjiga ne bode služila samo kakor šolska knjiga. temuČ da jo bodo radi prebirali tudi razumniki, ter da bodo nahajali v njej, kakor pisatelj v predgovoru sam pravi, marsikatero zrnce. V berilo je vtisnenih 200 slik. Posebno bi knjiga utegnola ugajati ljudskemu uČi-teljstvu, katero ima tudi nalogo, da vsaj najjedno-stavnejše fizikalne zakone poučuje, katero pa doslej ni imelo prave priložnosti seznaniti se z slovensko terminilogijo. Vsebini knjige je primerna gotovo tudi nje zunanja oblika, tako aa se knjiga lahko meri z
gledć vsebine, temuc tudi gl oklike moramo pohvaliti tudi tiskarno Ig. pl. Klein-mayer & Bamberg, katera sta tudi nje založnika in pri katerih se more naroČiti.
Kako ae pokončujejo Ščurki (žuželke) ? Tem ne-
bodigatreba se pride tako v okom: V posodo uaj se nalije Čiste, pitne vode, katerej se dodd par kancev vinskega octa (jesiks), — toliko, da voda po kislini vonja. Naj se to postavi na primerno mesto iu uspeh bo očividen.
Kako pa bolhe? Naj se vzame posoda, podobna okrožniku. plitvim dnom, v to naj se nalije slabega olja, tacega, ki se rabi za luč. Sredi okroŽnika naj se užge luminiek, ki mora po noči brleti — toliko da na svitlobo spominja: Bolhe vabljene po takej svitlobi se jej približajo poskakovaje v olje se zadu^ć. Ta posoda se postavlja na kraje, kder se dosta tega živega praha nahaja.
Kako se iz hlevov, stanovan] itd. ostran]a]o kače in druge lazeče golazni? Naj se vzame žrjavice, ter jo postavi na kraj. kder se ta golazen nahaja. Na žrjavico naj se polaga na drobno kosov starega usnja. Ta duh je nekda golazni toliko zopern, da ga ne morje prenašati. To naj se večkrat ponavlja.
Stanovništvo Budimpešte. Pred sto leti je to
mesto brojilo stanovnikov le 40.778. A leta 1837 se jih je nabrojilo 106.000; a 1. 1870 se jih je naraslo na 280.000. Po izkazu poslednjega ljudskega Številjenja 1. 1881 broji Budimpešta 370.767 duš. Po številu svojih stanovnikov Budimpešta zajema 13. mesto v Evropi.
Najnovejše politične vesti. Državni zbor sprejel je § 21. šolske novele, zadevajoč znižanje šolske dobe s 172 proti 159 glasovi. Ta § so Velikonemci najbolj jezdili; vidi se iz tega,
da za novelo ni najmanje nevarnosti; ustavo-verci vsled tega kar divjajo.
V	juridičnem odseku drž. zbora je bil sprejet glede uradnega jezika v Dalmaciji predlog vlade, da se morejo Hrvatje in Italijani služiti svojega jezika v spisih na uradnije in pri obravnavah. Glatinič, gimnazijalski ravnatelj v Spljetu postal je^deželni šolski nadzornik na mesto rajn-cega Šolarja. Ponujala je nekda vlada to mesto tudi gosp. Klodicu pl. Sabladovskemu ; a ta gospod ga nekda ni hotel sprejeti.
h BeJgrada so došli telegrami, da je tamošnja sodnija k smrti obsodila Heleno Mar-kovičevo, katera je lansko leto streljala na kralja Milana.
V	soboto zvečer bila je v Enfieldu blizu vladine tovarne za orožje eksplozija, ki j>a je prizadela le malo Škode. Takoj po eksploziji videli so dva moža bežati z lica mesta.
V	Liverpolu nastal je v soboto požar, ki je uničil tri velike s pavolo napolnene maga-cine. Škoda ceni se na 250.000 funt. šterlingov.
Listnica uredništva. Gosp. F. Suhodolnik v Ljubljani. Prejeli smo Vaša poslano brez datuma In Vam naznanjamo, da je ne moremo priobčiti gledć na pretenje, da nas k temu primorate, ako se ne zgodi. — Vi dobro znate, da smo priobčili uže znano vest, opiraje se na »Slovenski Narod«; VI pa nam pišete, da tožite uredništvo tega lista. — Mi zdaj ne moremo verjeti nobenemu, in ker bo to stvar sod-niia preiskavala in se potem stvar razjasni, morate dovoliti nam, da počakamo, da se pred sodnijo dokaže, je 11 »Narod« poročal resnično ali neresnično. — Ne zamerite, a vsako nepristransko uredništvo bi ravnalo na tak način.
Gosp. D.....a v Materiji. Prejeli smo Vaše pismo
22. t. m. v katerem nas prosite, da potrpimo z odprtim
{»ismom, dokler ne natančno prepričamo o razmerah, ki so ako zapletene. Vse prav, vse lepo g D.; toda dokazano je v zadnjem poslanem iz Brezovice, da ste Vi imenovali kot razžaljene može, katerih imena je svet čital na poslanem protestujoČem proti Vašemu dopisu. Ali ni to pre-grešelt? Ali ni to zloraba poverjenja, katerega ste imeli pri listu? Gospod, pravica je Bogu ljuba, in časniku, ki posreduje ljudsko omiko, tako potrebna, kakor ribi voda. Naš časnik ni zato, .da bi posredoval škandale, to si zapazite dobro. — Da so v Vašem okraju velike spletke in zmešnjave, tega smo se prepričali iz dopisov, kateri nam dohajajo iz ondotnih krajev in katerih Vis gre v koš. Treba je tor* j, da tamošnji pošteni in pametni možje sklenejo mej soboj ozko zvezo v namen, da se vsaj uže odpravijo vse spletke in škandali.
Vaše ravnanje je obsodilo občinstvo, obsojujemo ga tudi mi. — Pri te) priliki pa Še enkrat svarimo gospode dopisnike pred tenaencijoznimi dopisi.
Tržno porodilo.
Kava — vedno v dobrem menenju, cene se zdatno boljšajo.
Sladkor — zanemarjen, cene mlahove.
Sadje — malo prometa, cene šibke.
Petrolje — mirna kupčija, cene nespremenjena.
DomaČi pridelki. — Maslo dobro obrajtano, tudi fižol bolje obrajtan ter se plačuje boljše.
Borsno poročilo.
Borsa jako mlahova in neodločna, promet neznaten. Pri vsem tem so kurzi državnih papirjev jako trdni in visoki.
DunajKka borsa
dne 5}4. aprila.
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 78	gld.	70 kr.
Enotni dri. dolg v srebru .... 79	»	— •
Zlata renta..........98	»	40 »
5% avst. renta........93	»	20 »
Delnice narodne banke..... 833	»	— »
Kreditne delnice........315	»	80 •
London 10 lir sterlin......119	»	70 »
Napoleon...........9	»	501/,»
C. kr. cekini.........5	»	65 »
100 državnih mark.......58 »	50 »
Javna zahvala.
Podpisani izreka tem potem velečest. g. Fran Kaštel icu, trgovcu i posestniku za darovanih 20 gld. svojo najtoplejo zahvalo. '
V Trstu, 24. aprila 4883.,
Odbor »Sokola.«
TRST IN OKOLICA.
Zgodovinska slika.
Spisal Matija Sila (M. SkalovičJ Ta iz podlistka «Edinosti» ponatisnena knjiga je prav zdaj dovršena in se dobiva pri upravništvu za 45, s poštnino vred za 50 soldov. Obsega blizu 10 pol. — Vredna je, da si jo omisli vsak rodoljub v Trstu in okolici, pa tudi drugod po Sloven-k^m. — Koristna in zanimljiva bo posebno učeče) se mladini, katerej dela čast, če pozna zgodovino mile očetnjave.
Londra »/,•/» prov-
Delalnico
za napravo vsakovrstnega moškega i ženskega perila je podpisana te dni ustanovila. Izdeluje po primernih cenah najfl-neja dela vezenja, vSivanja, pletenja, nevestine oprave (bale). Naročila od zunaj se bodo točno po najnižje) Geni izvrševala, priporoča se slavnemu občinstvu
Ana Kobal via Boschetto N. 370 v Trstu.
Knjigotrštvo
Ferdinand-a Rafaelii-a v Trstu na borsnem trgu št. 12.
Podpisani ima v svojej zalogi na prodai vsakovrstne knjige v slovenskem, nemškem, laškem in francoskem Jeziku, lahko se naroči vsak, na izdajo v snopičih, kateri redno izhajajo. Ker se z vsemi slovenskimi založniki v zvezi, postreže lahko z vsako slovensko knjigo slavnemu občinstvu, zunanja naročila bodo točno izvršena, katerem se najtopleje priporoča ,	4—4 Ferdinand Raftoelll.
LA FILIALE IN TRIESTE
rftir i. r. prlv.
Stabilimento Austriaco di credito
ptr conmerclt ed Indaatrla.
VERSAMENTI IN CON T ANTI Banconote: 3140/° anaio Interesu verae preavvlso dl 4 giersl
3'/i» » » » » • 8 » 3'/« * » * » »»30»
Per le lettere di versamento attualmente in cireolailo-ne, il nuovo tasso d' interesse comincieri a decorrere dalil 27 corrente, 31 corrente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3 '/o annae interen« vena preavvlae di 30 Rleriil
37«» » » » » » 3 aiesl 3'/t» » » » » » 9 »
Banco Giro: Banconoti 2'/t°/« »opra qualunque somma Napeleeni s en za interesa!
Assegni
»opra Vlenna, Praga, Peot, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Herman nstadt, Innsbruck, Graz, Saliaburgo, Klagenfurt, Fiume A gram, franco spese. Acquisti e Vendite
dl Valori, divise e incasso coupons '/»°/0 provvigione.
Antecipazioni
sopra Warrant« in contanti 5*/0 interesse annuo franco dt provvipione. Mediante apertura di credito a viglone per 3 mesi. » effetti 6°/0 interesse annuo *ino 1* importo di 2000
per importi superiori rasso da convenirsi. Triaate, 1. Maržo 1883.	(35)
The Singer Manufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo P* eden goldinar
dobi se
Originalni
Siuger-jev šivalni strni
" in to brez povišanja cene. Poroštvo fse daje za pet let, poduk na domu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, palača Modello
Šivanke za Singerjeve šivalne stroje komad 3 Ar. in tucat 30 kr.	(13-»)
T
Čudodelni plašter (cerot).
Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi še tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se uže spremenile v raka, ustavlja 3e tako močan glavobol, vse bolečine živcev in revmatizma v zglobah, čudodelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. 50 letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno po neštevilnih spričalih, katere se morejo pokazati vsakemu — dobiva se le v lekarni (10-3)	Rovia, Corso Si 47.
Prva istrska voščarna
\ Rovinju
odlikovana na razstavah v Gradcu v letu 1880 in v Trstu v letu 1882.
Priporočamo vel. čest. gospodom Župnikom, č. cerkvenim društvom in drugim pobožnim zavodom, kakor tudi gosp. trgovcem naše izdelke iz voska od bučel, katerega ponujamo po sledečih cenah:
I.	vrsta. Velikonočne velike sveče (naša posebnost) naslikane na olje, okrašene se zlatom, srebrom in s podobami sv. pokroviteljev . Kilogr. gld. 3.— Sveče, duplirje, velike sveče itd. . » » 2.—
II.	vrsta......... » »1.65
III.	vrsta......... » » 1.40
Slabša vrsta, sicer blago lepo na videz » ■ 1.20
NB. Te cene se razumejo v Rovinju, blago zaco-lano; povojilo (embalaža) računi se po ceni kar stane. V zameno se jemlje naravni vosek in voščeni odpadki po dobrih cenah.
12—10	Figll di Antonio Artusi.
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANlk
Nova tiskarna pod vodstvom F. HLJALA v Trstu.