Acrocephalus 24 (119): 125 – 126, 2003 125 Rubrika Iz ornitolo{ke bele`nice – zgodovina, poslanstvo in perspektive From the ornithological notebook section – its history, vocation and perspectives Ko je pred skoraj 25 leti, leta 1980, Iztok Geister s somi{ljeniki ustanovil revi- jo Acrocephalus, je `e v uvodnem nagovoru opozoril na poslanstvo leto prej usta- novljenega Dru{tva za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije in revije pri zbiranju in objavljanju favnisti~nih podatkov (Geister 1980). Kot vzpodbuda za to so bili `e v isti {tevilki objavljeni prvi zapisi o redkih vrstah v letu 1979, prvi zametek rubrike Iz ornitolo{ke bele`nice. Sprva so bili ti kratki zapisi o opazovanjih ptic omejeni le na redke vrste, favnistika pa se je kot temeljna smer raziskovanja ptic v prvih korakih v dru{tvu organiziranih slovenskih or- nitologov za~enjala razvijati v polnem zamahu, kar je v uvodniku drugega Acrocephalusa zabele`il Matvejev (1980). V 4. {tevilki prvega letnika so se za- pisom o redkih vrstah pridru`ili {e zapisi o drugih vrstah, zbrani v rubriki Iz ornitolo{ke bele`nice. ^eprav je {e vedno {lo za velike favnisti~ne posebnosti, npr. rjava cipa Anthus campestris, `ametna penica Sylvia melanocephala, ta{~i~na penica S. cantillans, severni kova~ek Phylloscopus trochilus, hribska listnica Ph. bonelli, mali muhar Ficedula parva, kri`anec med poljskim Passer montanus in doma~im vrabcem P. domesticus ter {krlatec Carpodacus erythrinus, so bili ti za- pisi {e vedno lo~eni od tistih najve~jih posebnosti, torej prvih opazovanj, prvih gnezdenj ipd., med njimi je bil takrat kot zanimivost tudi labod grbec Cygnus olor ([tumberger 1980). Tak{no lo~eno objavljanje se je {e z drugimi tovrstni- mi rubrikami, denimo Paberki, nadaljevalo vse do 16. {tevilke 4. letnika v letu 1983, ko je urednik Geister zdru`il Redke vrste z rubriko Iz ornitolo{ke bele`nice, z zdru`itvijo pa je dal povod za ustanovitev nove povsem favnisti~no obarvane komisije, Komisije za redkosti, ki naj bi preverjala in ovrednotila, kaj je redko in kaj ni. Kot slovenska ornitolo{ka revija je bil Acrocephalus usmerjen predvsem v objavljanje prispevkov, vezanih na Slovenijo. Kljub temu so se dokaj kmalu za~eli pojavljati prispevki tudi iz drugih delov takrat {ir{e domovine Jugoslavi- je, prvi~ v 7. {tevilki 2. letnika s prispevkom o Dojranskem jezeru v Makedo- niji (Gro{elj & [ere 1981). Ornitolo{ka bele`nica je bila dolgo rezervirana le za prispevke iz Slovenije, vendar so se tu in tam pojavljali tudi prispevki oziro- ma podatki od drugod, prvi~ v dvojni {tevilki 17/18 ~etrtega letnika v letu 1983 s prispevkom o prlivki Burhinus oedicnemus z Vara`dinskega jezera ([tumberger 1983). Acrocephalus je pravzaprav za~el na~rtno objavljati favni- sti~ne podatke iz drugih dr`av {ele kasneje, ob vsebinski in oblikovni prenovi v letu 2000 pod urednikovanjem Boruta [tumbergerja, zlasti z dvojno {tevilko 102/103 21. letnika, ko je bilo zbiranje in objavljanje prispevkov iz drugih dr`av, zlasti dr`av JV Evrope, sistemati~no organizirano z lo~enim objavlja- njem zapisov po posameznih dr`avah, takrat za Slovenijo in Hrva{ko. Od ta- krat pa do danes so bili objavljeni kratki favnisti~ni sestavki `e iz kar sedmih dr`av oziroma sestavnih delov dr`av: Slovenije, Hrva{ke, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Srbije, ^rne Gore in Bolgarije. Po objavi evropskega EBCC atlasa gnezde~ih ptic (Hagemaijer & Blair 1997) se je na obmo~ju JV Evrope pokazala velika praznina, kar se ornitolo{kih po- 126 Uvodnik / Editorial datkov ti~e. Atlas pa~ v svojih prikazih ni upo{teval splo{no podanih navedb o pojavljanjih vrst na {ir{ih obmo~jih, kar sta na primer za teritorij biv{e Jugo- slavije zbrala Matvejev & Vasi} (1973). Za podrobne prikaze je treba imeti na- tan~ne podatke in dana{nje poslanstvo ornitolo{ke bele`nice je prav to – zbi- ranje in objava avifavnisti~nih podatkov z obmo~ja JV Evrope. Temu smo do- dali {e podatke, ki so zanimivi z vidika fenologije, ekologije, etologije ali neke {ir{e naravovarstvene problematike. Vsak podatek si pa~ ne zaslu`i posebnega razpredanja v ~lanku, je pa lahko kot kamen~ek k mozaiku znanja vsaj favni- sti~no izredno pomemben. Vrnimo se {e enkrat k Sloveniji. Po mnogih apelih Geistra in sodelavcev, da je bele`nica, kamor si zapisujemo terenska opa`anja, poleg daljnogleda in telesko- pa nujni ornitologov pripomo~ek, se je ta navada vsaj v na{em prostoru `e razmeroma dobro prijela. Napravljen je bil korak naprej. Vsekakor pa je sedaj potreben nov korak, to je preliti informacije, ki jih skrivajo bele`nice posamez- nikov, v pisano in objavljeno besedo, ki naj tako prispeva k skupni zakladnici znanja. To {e danes ni povsem sprejeta vrednota med slovenskimi ornitologi, pa ~eprav je minilo `e skoraj 25 let, odkar je Geister (1980) v svojem uvod- nem nagovoru zapisal naslednje: »Toda kljub opazovanju in dolo~anju ptic s priro~nikom v roki ostaja nacio- nalna naravoslovna kultura praznih rok, ~e si nedeljski opazovalec ne zapi{e kraja in datuma opazovanja. Medtem ko so si drugi, ne samo veliki narodi, s favnisti~nimi podatki bogatili svoje poljudno znanstvene zakladnice, so se opa- zovanja na{ih sr~nih mo` kot prividi izgubljala v gostilni{kem ozra~ju.« Sam naj dodam, da tudi zapis v terensko bele`nico ni dovolj, ~e podatek ni prek objave posredovan {ir{i ornitolo{ki srenji ter tako dele`en njenega odobra- vanja in kritike. Le objavljeni podatki bodo krojili na{e znanje o pticah, na{o zavest in aktivnost. Kdor se je odlo~il stopiti v svet ptic, ga opazovati in preu~evati, je skoraj moralno dol`an, da to, kar se je v naravi nau~il, sporo~i tudi drugim. Naj bo to apel vsem, tako starej{im in izku{enim piscem, da ak- tivno sodelujejo v tem procesu, kot mlaj{im {e rasto~im piscem, ki naj se prek kratkih prispevkov brusijo v zrele pisce in preu~evalce. Mnogi, tudi sam sem med njimi, smo se kalili v pti~jeslovju ravno s pisanjem kratkih prispevkov Iz ornitolo{ke bele`nice, ki so {e danes, ko so zahteve v znanosti in stroki vedno ve~je, ~vrsto jedro znanja in ornitolo{kih podatkov. Al Vrezec Literatura Geister, I. (1980): Pozdravni nagovor na ustanovni skup{~ini Dru{tva za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije. – Arocephalus 1 (1): 1–3. Gro{elj, P. & [ere, D. (1981): Ornitolo{ki izlet na Dojransko jezero v Makedoniji. – Acrocephalus 2 (7): 10–13. Hagemaijer, W.J.M. & Blair, M.J., eds. (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. – T & AD Poyser, London. Matvejev, S.D. (1980): Sodobna favnistika – njeno podro~je in naloge. – Acrocephalus 1 (2): 22–24. Matvejev, S.D. & Vasi}, V. (1973): Catalogus Faunae Jugoslaviae, IV/3, Aves. – Sloven- ska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana. [tumberger, B. (1980): Redke vrste: Labod grbec Cygnus olor. – Acrocephalus 1 (4): 64. [tumberger, B. (1983): Prlivka Burhinus oedicnemus. – Acrocephalus 4 (17–18): 61.