Štev. 36. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: celo leto K 144'— za pol leta K 72*— V Lfublfani, torek, 15. februarja 1921. Poitnlna platana v gotovini. Leto I. Uredništvo in uprovništvo v Ko. pltarlevi ulici štou. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon = upravništvs štev. 328 = CENE PO POSTI: za četrt leta K 36*— za en mesec K 12*— V UPRAVI STANE MESEČNO K1CT- DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA VIN. ^ A Gosar. Moderni pErissnasiiarl-zem. Jugoslovanski klu,b je predložil ustavnemu odboru svoje predloge. Med njimi 5e nahaja tudi zahteva po dveh koordiniranih zbornicah, politični in socialnogospo-Oarski, ki naj bi imele vsaka svoj poseben delokrog. Kljub temu mislijo še vedno mno-da pomeni ta predlog Jugoslov. kluba samo malo nebistveno spremembo dosedaj °bičajnega dvozbomičnega sistema. Zato mi zdi umestno, da podam k tej stvari Par misli. Parlamentarizem v sedanji obliki se I11 obnesel. Naše bivše nar. predstavništvo J® sedanja ustavotvoma skupščina sta brezdvomno dober dokaz za to. Komur to zadostuje, se lahko spomni še nazaj na lv§i avstrijski parlament ter prečita za £a®eček morda še Mac Donaldovo »Socialismus und Regierung«, pa bo Vlani razširjeni, je v tesni zvezi * hberalnim pojmovanjem države, njenih Pravic in dolžnosti do državljanov. Francka revolucija je postavila v ospredje P 0 * i t i č n e pravice ljudi oziroma držav-lanov in naravno je bilo, da je imel parla-entarizem tiste dobe in tudi še do'.go ča-,.a„ Potem izključno ali vsaj pretežno poli-*Cni značaj. Toda pomen političnih prali ® )e v isti meri kakor so se pač uveljav-ker se jim ni upal nihče več ugovarja:1' Pojemal in v ospredje so stopile so-i 1 a 1 n e oziroma socialnogospodarske za-j eve državljanov. Namesto političnih na-v°8 )e moral parlament še pred vojno reše-c- 1 v prvi vrsti gospodarska in so-aina vprašanja, ker pa je bil kljub temu y®dn° voljen predvsem po političnih vi-p “i ni mogel več gladko, brez večjih 'sijajev vršiti svojih dolžnosti. Po ^etovni vojni so pridobila gospodarska in j^alna vprašanja toliko na svojem po-da ni več mogoče pustiti, da bi bila t*« ugodna ali neugodna rešitev odvisna lit-vVec ali manj slučajne konstelacije v posle- Qem parlamentu, kakršnega smo do-e' Poznali. « * političnem pogledu so namreč za V8ePadi° P° strankah merodajni po-Oji1® drugi vidiki kot pa v gospodarskem, ^roma socialnem oziru. V politični smeri 5Vo.~" zlasti potem, ko bomo že imeli tjj ustavo ter bodo stopila čisto poli-vprašanja, kakor n. pr. ono o cen-o in avtonomiji, kolikor toliko v 8tra . — za pripadnost k eni ali drugi merodaino predvsem svetovno na-do J? Posameznika. Na eni strani se bo-Versi~ru^eva^ ljudje, ki stoje na politično gOva • sta^ču. na drugi pa oni, ki zapri t10 brezverstvo. Gotovo bodo igrali svo’° vl.ogo tudi čist0 Politični »Vet0 ’ -a v cel°ti ko — zlasti pri nas — Vftj Vn1 nazor brezdvomno še dolgo naj-.isi kriterij za politično ločitev duhov. asno je, da se morajo ljudje v so-$st0 ' gospodarskem pogledu ločiti po **hte ruŽih vidikih. Za delavčeve socialne pravice je brez dvoma popol-LerskiVSten°’ PriPada verski ali proti- St u! *n Prav *ak° ie za stališče Po svoj a s^veno brez pomena, ali spada rezvelem Pr®Pričanju v politično stranko Cev,a^ ne. Dokler imamo torej v Ne Parlamentarnem življenju za reše-rtičnih in socialno - ekonomskih vprašanj eno in isto instanco, eno in isto zbornico, toliko časa je nemogoče, da bi se mogli ljudje, oziroma stranke, tako grupirati, da bi v vsakem, torej v političnem in socialnem oziru, ščitile svoje namene in koristi. Dvojno nasprotje interesov, ki se tu križajo, je vzrok, da morajo stranke v parlamentu največkrat na korist enemu, n. pr, političnemu delu svojega programa zavreči njegov drugi, v tem slučaju soc,-gospodarski del. Tako vidimo n. pr. pri nas, da se soc. demokratje združijo v parlamentu vsled svoje politične, ali bolje svobodomiselne sorodnosti z demokrati, ki so v socialnem in gospodarskem oziru gotovo njihovi najhujši nasprotniki. Ta način grupiranja strank sili čisto naravno ‘do nedopustnih kompromisov, vsled česar stoji vse parlamentarno delo na slabih, nezanesljivih nogah. Ker odločuje vrh tega v čisto političnem življenju reelno več ali manj tudi strast in demagogija, trpi radi tega tudi vse socialno - gospodarsko delo, ki mnogokrat ne more naprej radi čisto političnih nasprotstev. Zato je kot prvi predpogoj za delazmožnost parlamenta potreba, da se čisto pol. vprašanja rešujejo zase, socialno - ekonomska pa zopet zase. Edino v tem slučaju se bodo mogli posamezniki, kakor tudi cele stranke grupirati, tako v političnem kakor tudi v gospodarskem in socialnem pogledu vedno po svoem prepričanju in po svojih interesih ter ne bodo siljene delati nevzdržljivih kompromisov. totMdiipsi triadnih slrarak. NesJeSsvnosS vSatfnih poslancev. LDU Belgrad, 14 .februarja. (ZNU.) Deseto sejo ustavnega odseka otvori podpredsednik dr. TomljenoviČ ob 9.30. Prvi govornik dr. Janko Šimrak (Jugoslo-venski klub) obžaluje, da vladne stranke ne naročajo svojim članom, naj redno zahajajo k sejam ustavnega odseka. Nato se bavi s prehodnimi nredbami, ki so zelo važne in ki jih mora obsegati nova ustava, ker bi se po teh naredbah naša kraljevina morala upravljati še tri leta. Ker je ustavotvorna skupščina dala ustavnemu odseku pravico, da predloži načrt ustave in ne novo ustavo, smatra govornik, da bi predsedništvo ustavnega odseka moralo pri vladi ali pri predsedništvu ustavotvorne skupščine ftposlovati, da se zopet se'tar e kon-stituanta in da se ji predloži nova oziroma predelana ustava. Nato zahteva, da se na koncu načelne debate o ustavnem načrtu nadaljuje načelna debata o prehodnih odredbah, ker njegova stranka ne mara, da bi se to delo zavlačevalo. Sodi pa, da je stvar že toliko dozorela, da se ne more prelomiti kar tako žez koleno. — Dr. TomljanoviČ ugovarja izvajanjem dr .Simraka in pravi, da je njegova zahteva neupravičena, ker gospod poslanec prehodne naredbe preveč smatra za sestaven del ustave, kakor tudi za to, ker se mora po členu 12 poslovnika vsak ustavni predlog v celini in v poedinih členih predložiti predsednfštvu kon stituante ali pa ustavnega odseka. Dr. Žarko Miladinovič (radikalec) izjavlja, da se je v dosedanjih debatah preveč raz-govarjalo in premalo delalo. Smatra, da mora biti ustava kolikor mogoče kratka. Ustava ne sme obsegati vseh mogočih naredb, marveč samo osnovne določbe. kvalificirani večini veli, da o njej ni bilo govora v krfski deklaraciji. Govornik se nato bavi z majorizacijo in s suverenostjo narodne skupščine in z dogodki leta 1918, ki so se odigrali pred ujedinjenjem. Glede dvodomnega sistema meni, da njegova uvedba ne bi bila upravičena in zagovarja enodomni sistem. V svojih nadaljnjih izvajanjih'vki, da je država že pravno obstajala in jo že davno priznana po tujih državah. O Radiču pravi, da je predstavitelj avstrijskega duha. Ako pri nas ne bi bilo popularne dinastije Karagjorgjevičev, bi že davno izbruhnila meščanska vojna in država bi razpadla. Govornik je proti federalističnim težnjam Narod-dnega in Jugoslovanskega kluba in veli, da se bodo Srbi vedno borili proti temu, da pridejo pod hrvatsko republiko. Zagovarja vladni načrt ustave, ker je edino v stanu, urediti in utrditi državo. Federalizacija ali celo sovjetski sistem bi nas ugonobil. (Kratkovidnost vladnih strank je naravnost urnebesna.) 6 frauniti prostemu zase£es:b. Včeraj smo dregnili gospoda poverjenika za socialno skrb, naj vendar stopi milijonarjem na prste, da začno graditi stanovanja za se. Snoči pa je gospod Ribnikar sporočil, da je zasegel poslovne prostore 6 bank, ki še doslej niso začele zidati. S tem je g. poverjenik brez dvoma sicer storil nekaj, a ne še dovolj. Da banke niso doslej gradile, ni čudno, saj je ravno Ribnikarjeva stranka najhuje vpila proti dr. Gosarju, ki jih je s svojo naredbo 166 v to prisilil. Sedaj je Ribnikar zaplenil poslovne prostore 6 bank, da bo vanje spravil — državne urade! S tem bo mogoče — pa ni gotovo — na razpolago 6 kvartirjev. Kaj to pomeni v tej stanovanjski bedi? Zakaj se g. Ribnikar ne spravi tudi na privatne milijonarje, da grade, kakor so se obvezali pod dr. Gosarjem? Na to bi tudi radi odgovor — brezstanovanjci! Če današje »Jutro«, ki poroča o tem Rib-nikarjevem činu, piše, da je znana dr. Gosarjeva naredba št, 166 bila zanič in da je bila nezakonita, zakaj pa sedaj na podlagi iste naredbe zasega g, Ribnikar poslovne prostore bank, ki še niso začele graditi hiš za se in svoje uradnike? Ne dvomimo, da bo od te Ribnikarjeve naredbe imela nekaj koristi Jadranska banka, a brezstanovčinjci podobne koristi ne bodo deležni, ker prostorov je premalo za rešitev stanovanjske bede. Tu je treba zgrabiti temeljiteje in globlje ter izvesti dr, Gosarjevo naredbo v celoti. Torej, gospod Ribnikar, nekoliko več korajže na vse strani, pa boste storili nekaj pametnega! • • • O tej stvari poroča Ljublj. dop. urad sledeče: V soboto 12. t. m. je naročil pov. za soc. skrbstvo g, Adolf Ribnikar stanovanjskemu uradu v Ljubljani, naj zaseže v javni prid za urade poslovne prostore onih bank, ki doslej še niso smatrale za potrebno, za svoje uslužbence graditi nove hiše. Zaseči se imajo Slovenska banka, Slovenska eskomptna banka, Prometna banka, Češka industrialna banka, Gospodarska banka in Kreditni zavod, Ma ra£nn tirisue. Belgrajska »Politika« poročaj »Glasom uradnih podatkov je v Belgradu 585 uradno vpisanih avtomobilov, od tega 400 državnih, ki so na razpolago raznim državnim uradnikom od ministra do žandarma. Potem ni čuda — piše list dalje — če je morala država lani samo za bencin, ki so ga porabili »državni« avtomobili, plačati nad enajst miijonov dinarjev, neglede na porabo bajno dragih gumijevih obročev in raznih okvar. Ravno tako ni nič čudnega, če se je štrajk šoferjev državnih avtomobilov, ki je bil nedavno nastal, še isti dan završi! z najpopolnejšo zmago šoferjev. Gospe in gospodje, ki se vozijo z državnimi avtomobili, pač niso hoteli izgubiti niti enega dne svojih izletov na državne stroške,« Tako belgrajski vladni list, Mi se pri tem spominjamo invalidov, vojnih vdov in sirot ter raznih drugih vpokojencev, ki se jim pritrguje borna skorjica kruha, menda zato, da ne bi zmanjkalo za bencin raznim »državnim« gospodom in gospem. Sramota! Koliko psBirnsf&ga denarja imamo. LDU Belgrad, 14. februarja. (Presbiro.) Generalni inšpektorat finančnega ministrstva objavlja: »Pravda« je dne 7. t. m. poročala, da je angleški list »Economist« priobčil, da je v Jugoslaviji kvečemu pet milijard 250 milijonov dinarjev v prometu. Točno število naših nov-čanic v prometu je objavila Narodna banka dne 31. decembra 1920. Iz tega objavi jen ja je razvidno, da je v prometu kvečemu 3.370 milijonov 587.145 dinarjev. To znači, da je angleški časopis hote ali nehote število jugosloven-skih novčanic povečal za 1,879 milijonov dinarjev. »POSLEDNJI DNEVI V POMPEJIH« NA DBUGI STRANI. . IMtitarlzacUa dela n ' Rusiji. V 9. poglavju pravkar objavljene knjige M. Hochschillerja »Sovjetski sistenK, v razpravi o ruskih železniških progah, v strokovnem listu francoskih železničarjev decembra -1920 in' v poročilu komunističnega »Bulleti-na, kjer je ponatisnjen govor Trockega na prometni konferenci v Moskvi 27. januarja 192/ leta, čitamo sledeče podatke: Trocki izjavlja odkrito, da je desorganiza-cije ruskega prometa kriv takozvani kolegijal-ni sistem (sistem delavskih odborov). »Ce jo potrebno,« tako pravi Trocki j, »da strokovne zveze prevzamejo vodstvo gospodarskega življenja, si vkljub tem ne smemo prikrivati, da vse te naloge pri nas ne izpolnjujejo in da se mora ponesrečiti vsak poizkus, to ali ono panogo proizvodstva izročiti v roke odgovarjajočemu sindikatu.« Nato pojasnjuje Trockij razmere pri železniškem prometu in opravičuje, zakaj je revolucija morala pomesti s kapitalističnim upravnim aparatom. Kar se tiče strokovnih organizacij pa pravi, da so — mesto da bi postale bistveni organ proivodstva — postale izraz vseh reakcionarnih predsodkov mase, pospešujoč njihovo nedelavnost. Proti temu nasvetuje Trockij sledeče načelo: »Da rešimo ne le strokovno gibanje, ampak ves delavski razred, moramo preurediti ves ta aparat v skladu s principom: Vse za produkcijo!« Nato popisuje, kako je vsled nezmožnosti koiegial-nega delavskega vodstva, promet popolnoma zastal in vse gospodarsko življenje zamrlo. »Ce bi bili mi poizkusili prepričati delavstvo, da je treba popolnoma iznova orientirati našo strokovno zvezo, bi to ne biio nič pomagalo. Ves naš promet bi se bil ustavil. Zato so so morali podvzeti energični koraki glede osrednjega odbora naših sindikatov.« l’i energični' koraki so nam znani: militarizacija dolavcev, prisilno deio, prepoved vsakršnih štrajkov, če treba pod smrtno kaznijo. »Ako govorimo o militarizaciji prometa, to pomeni, ua se mora vse prometno osobje popolnoma posvetiti svoji nalogi. Od tega je odvisno življenje in smrt države. To pomeni moralno miiitarizacijo vsega delavstva. Kako naj militariziramo vsakega delavca posebič? Za to seveda ni nobenega mehaničnega pomočka. Ampak, če tega ne izvedemo, se bo naš promet popolnoma ustavil. Zato moramo delavstvo miliiarizirati vsaj s prisilnimi sredstvi. Moralna militarizacija pa obstoji v tem, da izobrazimo vsakega delavca tako daleč, da bo vedel, da je v prvi vrsti dolžan delati« Tako je Trockij. uvedel popolnoma nov sistem, ki je še strožji kot je bil kapitalistični in ki pomenja popolni prelom s frazami in gesli, ki jih je isti Trockij metal med maso 1. 1918, ko je gromel proti izrabljanju delavskih moči, proti akordu. Zdaj imajo ruski delavci mesto vsega tega pravo pravcato prisilno delo pod grožnjo smrtne kazni. Zdaj je Trockij zasebnega lastnika nadomestil z ravnatelji, zoper odredbe katerih strokovne organizacije ne smejo niti ziniti. Zdaj imajo namesto toli hvalisanih delavskih odborov voditelje tovarn, ki izvršujejo naredbe osrednje oblasti. Ko se je nekemu boljševiškemu voditelju očitalo, da je to proti komunističnim načelom, je odgovoril: »Kaj se vam zdi boljše: Ali da ohranimo načela in žrtvujemo promet, ali pa da vzdignemo promet in žrtvujemo načela?« Diktatorska politika Trockega pa je seveda naletela na odpor delavstva, združenega v strokovnih zvezah. Da reši gospodarsko življenje, predlaga sedaj Trockij, da se delavske strokovne zveze popolnoma podrede najvišjemu gospodarskemu svetu v Moskvi, da torej vodstvo delavskega gibanja vzame popolnoma v roke vladna birokracija. Ljenin, ki sploh ne ljubi preostrih prehodov, je proti temu in ima na svoji strani delavstvo. In vendar je isti Ljenin sam zagovarjal zamenjavo kolegialnega načela z novim birokratičnim, ki pomeni za delavstvo absolutizem. Seveda on jo morebiti le proti prenaglemu prehodu; toda delavstvo ne razume in v odporu Ljenina proti Trockemu vidi boj za neodvisnost delavske strokovne organizacije. To je notranji spor, ki kaže vso notranjo protislovnost boljševizma. O tem boju prihodnjič še nekaj. Italijan! otihaisio. Šibenik, 15, febr. (Izvir.) Italijanske oblasti se pripravljajo na odhod. Ves ma-terijal je že pripravljen za prevoz. Brezžična postaja je razdejana. 12. in 13, t. m. so odpeljali po ladjah tudi ves artiljeniski materija!. Stran 2, »Novi Čas«, 3ne 15. februarja 192L Štev. 36, tfolitični dogodki. '+ Razprava o bankah. — Današnji socialdemokraški »Naprej« se peča z Rib-nikarjevo naredbo o zaseženju bančnih prostorov ter pravi, da je v Ljubljani 16 bank in da bi moral Ribnikar zaseči vsaj še 8 bank. Mi opozarjamo »Naprej«, da se podaja v veliko nevarnost, ker bi se g. Ribnikar lahko zmotil in zasegel tudi social-demokraško banko. Da ne bo zasegel Jadranske in Kreditne, to je gotovo. Morda pa »Naprej« ve, da tudi socialdemokraški banki od g, Ribnikarja ne preti nobena nevarnost. Če je tako, potem naj le zaseže vse — druge! »Jutro«, »Narod« in »Naprej« pa morajo ohraniti vsak svojo banko, sicer se svet podere! -f Občinske volitve na Slovenskem se bodo vršile — tako poročajo demokratski listi — začetkom aprila letos. Vlada je zavrgla že od regenta potrjeni občinski vo-livni red za Slovenijo, ki je dal tudi ženskam volivno pravico. Volitve se bodo vršile prav na tak način kakor so se vršile v konštituanto. Volilo se bo s krogljiccmi, volivne liste bodo morale biti tiskane i'.L -f- Novi predsednik dež. vlade. Bel-grajska vlada je imenovala za predsednika deželne vlade na Slovenskem dr. Viljema Baltiča, ki je bil doslej načelnik v ministrstvu za notranje zadeve, — Kakor se zdi, je njega zadela čast, da bo prvi — podkralj na Slovenskem. -f- Komu velja opomin? »Samouprava« na uvodnem mestu opozarja na nevaren zunanje-politični položaj v Evropi in zlasti na nevarnost, ki nam preti od dveh sosedov: Bolgarov in Grkov. Spričo tega je nujno potrebno, da že enkrat uredimo svoje notranje razmere: »Dajmo naši novi državi tak ali tak temelj, samo dajmo že enkrat. Ko minejo ti hudi in težki dnevi, ki morejo vsako uro znova bukniti v požar, ko se v resnici vse okolu nas umiri, se bomo mogli brez skrbi vrniti na to, kje treba uvesti poprave, kje dati izpopolnitve in sploh nepopolno delo usovršiti in popolniti.« Centralisti, ki hočejo pravkar voljo ogromne večine slovenskega in hr-vatskega naroda zlomiti na kolenu, naj si ta opomin vzamejo k srcu. SJnevni dogodki — Smrtna nesreča v rudniku. Iz Zagorja nam pišejo 13, t. m.: V premogovnem revirju Trboveljske premogokopne družbe v Kotredežu je v soboto, 12. t. m. zveč. |>odsulo 21 letnega rudarja Franceta Malija iz Kanderš. Šele po triurnem napornem delu se je posrečilo, da so nesrečnega mladeniča izkopali izpod premoga — mrtvega. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Zagorje. .— Velik požar v državnem skladišču v Kranju. Dne 8. t. m. ob 11, uri 15 minut je izbruhnil v državnem skladišču v Kranju požar, ki je v nekaterih urah skladišče upepelil. Požarna bramba je še pravočasno spravila iz skladišča tri sode bencina in s tem preprečila, da se ni požar razširil na sosedna skladišča desk. škodo, ki jo je povzročil požar, so cenili na 1,500.000 K. Kaj je povzročilo požar, se ne ve. Izključeno ni, da je požar zanetila zločinska roka, ker je železniški čuvaj na postaji Kranj Andrej Čeme ob 11. uri ponoči ustavil dva moža, ki sta šla proti državnemu skladišču in ju odvrnil; četrt ure nato je pa v skladišču izbruhnil požar, E. Bulwer: Peslidnjl dneel o 17 Peep^k. > Poznal si sleparske umetnije one brezbožne družbe,« je odgovoril Apecid, »zakaj si mi pa jih prikrival? Ko si zanetil v meni željo, da se posvetim službi nje, ki nosim njeno oblačilo, si mi pravil o svetem življenju onih, ki so se odpovedali svetu radi znanja — pa si mi dal za tovariše nevedno, pohotno čedo, ki ne znajo drugega kakor najgrše ‘goljufije; govoril si mi o možeh, ki žrtvujejo pozemsko veselje vzvišeni gojitvi čednosti — pa si me postavil med ljudi, ki so prepolni umazanosti ijrekote; pravil si mi o prijateljih, učiteljih preprostega ljudstva — a vidim same goljufe in sleparje! Oj, podlo si ravnal! Oropal si me cveta mladosti, prepričanja kreposti, posvečujoče žeje po modrosti — najsi sem bil mlad, bogat, goreč, z vsem solnčnim veseljem pred seboj, vsemu sem se odrekel brez zdihljeja, da, srečen in radosten ob misli, da sem se vsemu temu odpovedal zaradi težko razumljivih skritih tajnosti bolj božanske modrosti, zaradi družbe bogov, zaradi razodetja nebes — pa sedaj — sedaj < Krčevito ihtenje je zadušilo svečeniku glas; zakril si je obraz z rokami in debele solze so prodirale skozi medle prste ter se mu razlivale po oblačilu. >Kar sem ti obljubil, to ti hočem dati, prijatelj, učenec moj; vse to je bila samo preizkušnja tvoje kreposti — toliko boljši časi pridejo za tvoje novinstvo — ne misli več na tiste prazne prevare, ne občuj več s tistimi — Napad na učiteljico. Ko je šla 30. m. m. med 9. in JO. uro učiteljica Uršula Porenta po cesti proti Dobrovi, je vrgel brez vsakega povoda proti njej Andrej Rozman dva kamna, od katerih eden je učiteljico zadel v nogo, in kričal nad njo: >Baba, kaj pa gledaš!« in je na to odšel. Rozman se bo zagovarjal pred sodiščem. — Državna posredovalnica za delo v Prekmurju v Murski Soboti daje naznr nje vsem upraviteljstvom veleposestev, gospodarjem in vsem obrtniškim podjetnikom, da razpolaga z več tisoči poljskih delavcev, obrtniških pomočnikov in vajencev ter s hlapci in služkinjami. Posebno priporoča upraviteljstvom veleposestev dobre, zanesljive prekmurske poljske delavce. Delodajalci naj se obrnejo na goTi imenovani urad z natančnimi podatki; dela, plače, oskrbovanja in prevoznih stroškov, — Kako se v Ameriki prirejajo dobrodelne prireditve. Glavni ravnatelj za prehrano Evrope G. Hoover v Ameriki je nedavno priredil dobrodelno večerjo, za katero je moral vsak povabljenec plačati 1000 dolarjev, dasi je bila večerja docela priprosta in je stala za vsako osebo okolu 10 K. Na ta način je zbral Hoover za podporo potrebnim v Evropi 36 milijonov dolarjev! Tega blagodara bo tudi naša država deležna. Pri nas se dobrodelne prireditve prirejajo navadno tako, da spravijo največji dobiček razni trgovci in obrtniki, reveži, katerim je bila prireditev namenjena, pa dobe komaj par drobtinic, ki padejo tedaj z mize uživajočih, — Goljufi okolu ameriškega konzulata v Belgradu, Belgrajski listi poročajo, da se potikajo v bližini ameriškega konzulata sumljive osebe, ki preže na ljudi, ki žele dobiti vizum na svoj potni list v Ameriko. Ponudijo se, da bodo na konzulato vse oni opravili, češ, da imajo tam dobre zveze. Ko jim lahkoverni izseljenec izroči zahtevano vsoto in listine, izginejo in jih seveda ni več na izpregled. Takih slučajev se je že več pripetilo. Zato opozarja ameriški konzulat vse, ki hočejo potovati v Belgrad, da bo izdajal vizum edino le neposrednje-mu prosilcu proti plačilu takse 10 dolarjev po dnevnem kurzu. — Od mesarskega pomočnika do miljar-derja. Na Dunaju je te dni umrl Julij Bruck-ner, petkratni milijarder. Do vojne je bil mesarski pomočnik. Potem je moral v vojake. 2e tu je začel z malimi kupčijami, ki So ga pa spravile le pred divizijsko sodišče. Njegov čas je napočil še-le ob prevratu. Tedaj je pokupil vse ostanke vojne: monturo, orožje, municijo, kolikor je le mogel dobiti' bodisi proti gotovemu plačilu, bodisi na upanje. In idealni ljudje, ki so takrat mislili, da je vsake vojne za vedno konec, so prodajali take reči malo več ko za počen groš. Bruckner je tako na lahek način postal dobavitelj Poljske, Češkoslovaške in Jugoslavije za vojaške potrebščine. Predno je dobro minilo leto dni, je bil Briickner milijarder, a ob smrti je zapustil 5 milijard. In vendar: ali se mu je izplačalo? — Prijeti tat. Orožnika: narednik Tonejc in orožnik Loringer iz Mojstrane sta aretirala Franca Timerja, ker je ukradel na žagi lesnega trgovca Demiča gonilni jermen. — Prijeti goljuf in poneverjevalec. Samski pomožni pisar Rudolf Dežman je izvedel lani poleti na Jesenicah večjo go-jufijo in poneverbo in je na to zapustil Jesenice. Ker je-Dežman mislil, da se je njegova afera pozabila, se je pred dnevi vrnil na Jesenice, toda orožniki niso pozabili na njega in so ga aretirali. služabniki boginje, sužnjiki njenega preddvora — ti si vreden, da vstopiš v notranje svetišče. Odslej ti hočem biti tvoj svečenik, tvoj vodnik, ti pa, ki sedaj proklinjaš moje prijateljstvo, ga boš še blagoslavljal.« Mladenič je dvignil glavo in gledal s praznim, začudenim pogledom Egipčana. > Poslušaj mo,« je nadaljeval Arbak z resnobnim, slovesnim glasom potem, ko se je poprej ozrl, da se prepriča, ali sta še vedno sama. >Iz Egipta je prišlo vse znanje sveta; iz Egipta je prišla veda Aten in globoka državniška modrost Krete; iz Egipta so prišli oni davni, skrivnostni rodovi, ki so imeli vse umetnosti, modrosti in vrline duševnega življenja, in to davno poprej, predno so se Ro-mulove tolpe razlile čez italske poljane in so v večnem kroženju dogodkov vrgle civilizacijo nazaj v barbarstvo in temo. Iz Egipta so prišli obredi in veličastje onega resnobnega mesta Cere, kojega prebivalci so učili svoje železne rimske zmagovalce vsega, kar sploh poznajo vzvišenega v veri in svetega v bogočastju. In kako misliš, mladenič, da je ta vzno-siti Egipet, oče neštevilnih narodov, dosegel svojo veličino ter se povzpel do svoje s snegom pokrite višočine modrosti? Vse to je bila posledica globokoumne, svete modrosti, tedanji moderni narodi so svojo velikost dolžni Egiptu — Egipet pa svojo veličino svojim svečenikom. Odvzeti življenju, živeči sami zase, hrepeneč po moči nad plemenitejšim delom človeka, nad njegovo dušo in vero, je te starodavne božje služabnike navdajala najveličastnejša misel, ki je kdaj navdala smrtnike. I/. sukanja zvezd, iz letnih časov na zemlji, iz okroglega, neizpremenljivega kroženja člove- £jubljanski dogodki. Pndražeiile mesa as IfssiiSJsnL Ljubljanski konsument bo z dvomljivo »radostjo« sprejel uradno obvestilo tržnega nadzomištva, da se z 16. t. m. povišajo cene mesu. Podraženje mesa lepo osvetljuje občinsko politiko mestnega magistrata, Tržno nadzomištvo, pravijo, da je resno in dolgo razmišljalo o načinu, kako obvarovati ljubljanskega konsumenta pred podraženjem mesa, pa v danih razmerah ni šlo. Podražitev utemeljujejo z »naraščajočim izvozom« in ker so cene kožam padle od 50 K na 26 K. Nepobiuio je dejstvo, da ima naša država velikansko preobilico goveje živine. Hlevi našega kmeta so prenapolnjeni, a primanjkuje krme. Umestno je kmetovo stremljenje, da spravi živino na trg proti dobrim cenam, Občinska politika mesta bi pa morala umeti in znati, da spravi te tendence trga v primerno ravnotežje s konsumnim trgom Ljubljane. Z jutrišnjim dnem veljajo tako na stojnicah, kakor tudi po vseh mesnicah naslednje mesne cene: goveje meso I. vrste 30 K, H, vrste 28 K, telečje meso I. vrste 26 K, II, vrste 24 K. Tako bo po krivdi občinske uprave ljubljansko prebivalstvo vnovič udarjeno s podraženjem mesa, medtem ko n, pr, v Gradcu cene mesa znižujejo. Kar je mogoče v revni Avstriji, to ni mogoče v bogatejši Jugoslaviji Mesto Ljubljana bi bilo moralo pač že pred časom zasledovati dogodke na trgu in se na vse to pripraviti. S primemo uvidevnostjo in gospodarsko pripravljenostjo na našem magistratu bi se bilo dalo doseči, da danes Ljubljančanom ne bi bilo treba jesti predragega mesa. ■ * * lj Nesreča v Pollakovi tovarni. Elektrik Josip Kosar, 21 let star, je bil zaposlen v Pollakovi tovarni pri stružnici. Včeraj mu je stroj odrezal tri prste leve roke. Z rešilnim vozom so ga odpeljali v bolnico. lj Z odra je padel. Zidar »Kranjske stav-binske družbe« Franc I n g 1 i č je bil zaposlen pri zidavi dozidka pisarne v pivovarni »Union«. Včeraj je ponesreči padel z 7 m visokega stavbnega odra. Zadobil j