It«v. !58. Trst v petek 7. junija 1912 Tečaj XXX IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petni, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (tO stot.) OGLA6I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. <• mitnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po ^O st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka t ^.daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-ir.anj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „ Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in toŽIjivo v Trstu. £PINQST Glasilo političnega društva „Edinost*' za Primorsko. ,V edinosti je moč!' NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, luoonlna na n*4tljako Izdanje „EDIHOSTZ" (tu*: za ealo leto Kron 5-SO, za pol lata Kron 2-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulfoa Giorgio Galatti 20 (Narodni don). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN* GODINA. LastoSc konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „EAr^ c Ct* j« n u.uio« 'zopetno povišanje sladkornih cen cd strani' l1 t wf Tp" : belgradske sladkorne tovarne (od 95 na 106 boJmh !ad,l PMo m,mo otoka Te~ ; dinarjev pro 100 kg) je davčni oddelek,neaos- finančnega ministrstva predlagal carine prosti ; uvoz inozemskega sladkorja do 50 vagonov.: j Vlada bo tekom prihodnjih dni odredila ! ! primerne sklepe. Tržaško mestno gospodarstvo. V »Edinosti" od 31. m. m. smo na- i c d i -t. , Ju * >vedli glavne številKe iz poročila finančne BELGRAD 5 Belgrajska siadkorna to- komIsiif tržaškega mestnega sveta o sklep- r?na* ie faktlčn°,r! sladkorju r^čunu ob^ine 2a |(ft0 1910 ter smo [Od 95 na 100 dinarjev pro 100 kg. iQb enem ob|Jubiljj da se še p0vrnemo k Anarhisti na Češkem. temu poročilu. JIČIN 6. (Izv.) Tukaj se je kcnčal pro-; To obljubo hočemo po možnosti spol- i ces proti večelenski anarhistični dtužbi, ki niti danes. Poročilo finančne komisije pov- j je po jtčinski okolici sistematično ropala in darja predvsem, da fe uspeh leta 1910 i kradla. Zgodilo se je tudi več ubojev, ki smatralo sicer zadovoljivim, a ninakcr ne •jih izključno pripisujejo tej družbi. Voditelj takim, da bi mogli z zaupanjem in mimo ! te anarhistične družbe, Vlach je bil obsojen gledati v bodočnost, ker dohodki ne rastjo ! na smrt; njegovi tovariši pa na manj ali j večletno ječo. Stavka italijanskih odvetnikov. v istem razmerju s stroški. Tako so na pr. cd leta 1909 za letr> 1910 dohodki narasli za K 1,110 957 20, PODLISTEK fites i2 Rdeče hiše. (Le chevaiier de Maisoo Rouge). 108 Komao iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dum&gKtar. „Za kateri ključ, nesrečnež ?" „Za ključ stanovanja." „Ti si izročil ključ stanovanja neznancu ?" je vzkliknil Maurice in prijel služabnika z obema rokama za vrat. „Toda, saj ni bil neznanec, občan, bil je eden Vaših prijateljev." „Ah, da, eden mojih prijateljev, dobro, to je Lorin, nedvomno je bila odšla z Lo-rinom." Kljub (emu, da je bil Maurice bled v obrazu, se je smehljal in si otrl pot s čela. „Ne, ne, gospod, ni bil on," je dejal Scevola; „pribogu, gospoda Lorina dobro poznam." „Kdo je bil vendar?" „Saj veste, občan, oni lični mož, ki je prišel nekega dne___" „Katerega dne ?" „Oni dan, ko ste bili žalostni; mož, ki miTam c Tt . 4 ... 'izdatki pa za K 1,851.694-96, torej so stroški MILAN 6 (Izv.) Tukajšnji odvetniki i narasli ^ K 740.73776 več nego dohodki. j nameravajo stavkati v protest proti neznos- Konečni obračun izkazuje sicer prebitek ! ^JlZmeram' 1 l° PFI Ital,'ansk,h v znesku K 528.045 95, od katerih pa gre isodlščlh- ;en del v znesku K 213. 468 48, na račun (Tatvina v ženevskem a. o. konzulatu, preostanka iz leta 1909 tako, da znaša de-, ŽENEVA 6. (Izv.) Včeraj zvečer Je biljjanski prebitek le K 314.037 47. Deficit v : aretiran tukajšnji avstro-ogrski konzul Pa-j prihodnjih bilancah je torej neizogiben, dovec in sicer je na sumu, da je poneveril (Umevno je torej, da te Šte.iike ne morajo konzulatu 20.000 mark. Kakor znsno, so vzbujati zaupanja v bodočnost. Zato pa tudi i pred nedavnim časom vlomili neznani zlo- g overi iz poročila finančne komisije strah : jčinči v avstro-ogrski konzulat ter popolnoma j Kaj bo? Troški naraščajo nepresrano, a ne Vas je vzel s seboj, nakar ste se vmili veseli domov." Maurice ga je gledal osuplega obraza, j groza ga je spreletela po vsem telesu; nato je vzkliknil po dolgem molku: „Dixmer?" „Pri moji veri, da, menim, da je tako, občan," je dejal služabnik. Maurice se je opotekal in kmalu bi se bil zgrudil na neki naslonjač. Tema se mu je delala pred očmi, in mrmral je: „Oh, moj Bog!" Nato so se mu oči zopet odprle in uzrle šopek iz vijolic. Planil je po njem, ga vzel v roke, poljubljal, in ko je opazil mesto, kamor je bil položen, je dejal: „Tu ni več dvoma. Te vijolice so njen zadnji pozdrav." Maurice se je ozrl in opazil šele, da je bil kovčeg do polovice napolnjen in da je ležalo ostalo perilo na tleh, ali pa v odprti omari. Perilo, ki je ležalo na tleh, je padlo nedvomno Genevievi iz rok, ko se je prikazal Dixmer. Bilo mu je vse jasno. Živo mu je stal pred očmi grozni prizor med štiri stenami, ki so bile še nedavno priče tolike sreče. Do tedaj je bil Maurice pobit, kakor v omotici. Probujenje je bilo grozno, jeza mla-! Glas mladega moža je Scevolo navdu-dega moža strašna. Vstal je, zaprl okno, ki šil; odvrnil je: je ostalo odprto, vzel iz pisalne mize dve j „Ne bom samo ubijal, dam se tudi ubiti j nabiti pištoli, ju preiskal in ju, ko ja je za občanko Genevievo." ' našel v redu, utaknil v svoj žep. j „Hvala ti! Sedaj čuj! To stanovanje Denarnico si je napolnil z dvema zvit- mi je postalo zoprno, in nočem več vanje, koma zlatov, ki jih je bil ukljub svojemu ako ne najdem zopet n j e. Ako se medtem j patriotizmu skril v ozadje nekega predalčka, t vrne, postavi na okno veliko japonsko vazo :Nato je prijel za sabljo in dejal svojemu z marjeticami, ki jih je imela tako rada. slugi: Ponoči postavi na to mesto svetiljko. Kadar „Scevola, upam, da si mi zvest, služil bom prihajal mimo, bom vedel, kako stoji 'si mojemu očetu in meni že petnajst let.",stvar; dokler ne vidim niti vaze, niti sve-„Da, občan," je odvrnil sluga ves v tiljke, bom nadaljeval svoja poizvedovanja, strahu, ko je zagledal mramornati obraz in i „Oh, gospod, bodite pametni, bodite trepetajoče ude svojega gospodarja, „da, ' pametni 1" je vzkliknil Scevola. kaj mi^ ukazujete ?" j „Čuj, ako dama, ki je tukaj stano- I vala.. Vstavil se je, njegov glas se je tako zelo tresel, ko je izgovoril te besede, da ni mogel nadaljevati. „Ako se vrne," je dejal trenotek nato, „sprejmi jo, zapri vrata za njo; vzemi to puško, postavi se na stopnice in ne pusti nikogar v moje stanovanje, tudi če tvegaš glavo, življenje, dušo. Ako hočejo vlomiti, upiraj se! Udari! Ubijaj! Ubijaj in ne boj Maurice ga ni poslušal; planil je iz sobe, hitel po stopnicah navzdol, kakor da bi ga nosile peruti, in tekel k Lorinu. Težko bi bilo opisati začudenje, jezo in besnost častitega pesnika, ko je zvedel to novico. „Ti torej ne veš, kje je?" je ponavljal neprenehoma. „Zgubljena, odšla je!" je kričal Maurice v svojem obupu; „on jo je umoril, Lorin, on jo je umoril!" Ej, ne, moj ljubi prijatelj! Ne, ne, se ničesar, Scevola, jaz vzamem vse nase.".ljubi Maurice! On je ni umoril. Ne, kajti Stran II. „EDINOST" št. 158 V Trstu, dne 7. junija 1912. tako dohodki. Dohodki ne naraščajo niti v v razmerju z naraščanjem prebivalstva. Zato tr=ba postaviti jez vednemu naraščanju troš-fcov ter začeti s politiko izdatkov, ki bo vezana na sorazmerno naraščanje dohodkov. Treba začeti s finančno politiko, ki bo omejala troške, ki ugrožajo ravnotežje bilance; treba misliti na večje obveznosti, ki jih je bilanca prevzela in ki jih še prevzame. V dokaz, da je politika varčevanja neobhodno potrebna, navaja poročilo, da so cd leta 1909 na leto 1910 efektivni troški narasli za K 948.817 61, a efektivni dohodki le za K 104.269 94. Poročilo povdarja, da so glavni vir dohodkov davki. Ti so leta 1910 v razmerju z letom 1909 za K 15.487 47 manjši nego leta 1909. Povdarjali smo že, da gredo večji izdatki v glavnem na račun večjih plač mezd in pokojnin. Te so narasle od leta 1909 na leto 1910: Plače za.......K 421 908 97 Mezde za.......„ 110.086*58 Pokojnina za...... 66.293 81 Skupaj . . K 598.289 36 Več ali manj so se povišali izdatki v vseh glavnih oddelkih občinske uprave, do-čim se je pomanjšal glavni vir dohodkov — davki. Dolgovi mestne občine so znašali koncem leta 1910: Dolg iz leta 1871 ... K 2.131200 Dolg iz leta 1899 ... , 22.587*000 Skupaj . . K 24.718 200 Viseči doigovi: . . . . „ 13.705 202 Skupaj . . K 38.423*402 Izredni sklepni račun za leto 1909 izkazuje K 882.062-25 dohodkov in kron 1,845.363-61 izdatkov, torej K 963.301 36 primanjkljaj?, bi se bo moral pokriti seveda z novim posojilom. In tako pojde dalje, ne aa bi vedeli, kje je konec?! Samcobsebi umevno pa je, da finančna komisija prikazuje bilanco kolikor možno ugodno in da ostaja marsikaj prikritega onemu, ki nima na razpolago druzega nego tiskano poročilo finančne komisije. A že iz tega poročila štrli nasproti neizogiben deficit. Sploh je pa že okolnost, da je mestna računarija dovršila sklepni račun za I. 1910 še le sedaj ko bi moral biti dovršen že sklepni račun za leto 1911. To dokazuje, da je tržaško mestno gospodarstvo nezdravo. Za danes naj zadošča. Na vsak način pa je že skrajni čas, da se tudi naša slovenska javnost začne intenzivneje baviti z gospodarstvom tržaške mestne občine. Saj se stekajo v občinske blagajne tudi naši denarji in tudi naši interesi so odvisni od občinskega gospodarstva. Slovenske porotne razprave o mestnem občinskem ođaoru. Neizrečeno pač res mora boleti tržaške italijanske šo7enište dejstvo, da je po tolikih in tolikih letih očividnega preziranja državnih osnovnih zakonov In sodni postopek urejajočih postav in določeb, vendar enkrat spoznala justična uprava, da so vsi ti zakoni veijavni za vse v državnem zboru zastopane dežele, torej tudi za Trst, i n poskrbela za to, da se morejo obtoženci slovenske narodnosti zagovarjati tudi pri tržaškem porotnem sodišču pred porotniki, ki razumejo niihovo govorico. — Pekel in nebo so že d/ignili proti slovenskim porotnim razpravam, in seveda tamkaj, kjer gre proti pravicam slovenskega jezika, tam gotovo ne smejo manjkati tudi gospodje, ki vedre in cniače v tržaški mestni hiši, odkoder takoin-tako izhaja vse, kar je naperjeno proti Slo-\ encem v Trstu. Prvi strel so izprožili v mestnem občinskem odboru in seveda je pričakovati, da „zavzame svoje stališče" tudi mestni umoril bi jo bil na licu mesta, in v znamenje svoje osvete, pustil njeno truplo pri tebi. Ne, vidiš, pobegnil je ž njo, presrečen, da je zopet našel svoj zaklad." „Ti ga ne poznaš, Lorin, ti ga ne poznaš," je dejal Maurice; „pogled tega moža ima v sebi nekaj usodnega." „Ne, motiš se, name je vedno naprav-Ijal utis poštenega moža. Vzel jo je s seboj, da jo žrtvuje. Da se zapreti skupno ž njo, in obglavijo ju oba. Ah, v tem leži nevarnost," je dejal Lorin. Te besede so še podvojile Mauricevo grozo. „Najdem jo zopet! Najdem jo zopet ali pa umrem tudi jaz I" je vzkliknil. „Oh, kar se tiče tega, jo najdeva gotovo, le pomiri se. Glej, Maurice, moj dobri Maurice, slabo išče, kdor ne prevdarja. Slabo prevdarja, kdor se tako hudo razburja." „Zbogom, Lorin." „Dobro je," je rekel Lorin. Nato je vstal, ne da bi več spregovoril, si pripasal sabljo, se pokril s svojim uni-formskim klobukom in vzel kakor Maurice par nabitih pištol ter ju vtaknil v žep. ,.Pojdiva," je pripomnil nato enostavno. občinski svet proti „atentatu", ki so ga aranžirali Slovenci in pa — čujte in strmite 1 — državno pravdništvo na tako pristno italijanski značaj tržaškega mesta. Dne 28. majnika t. 1. je imel mestni občinski odbor svojo sejo, kjer je bila vržena prva „bomba", ki pa ni napravila niti toliko Škode, kolikor Je napravi milin mehurec, ki ga otrok izpusti v zrak. Pri seji so bili navzoči sledeči mestni odborniki: Arch, Banelli Braidolti, Brocchl, D' Osmo, G o r i u p, LucatelU, Mrach, Puecher, Ravasini, Samaja, S ! a v i k in Zanolla. Ko so bile rešene razne druge zadeve, se je dvignil onorevole dr. Mrach in je, kakor pravi oficijelno poročilo, poudarjal, da so se te dni vršile pred tržaškim porotnim sodiščem razprave v slovenskem jeziku, moteč dosedanje stanje razmer v škodo italijanskemu prebivalstvu. To pa je bilo mogoče le zato, ker je zastopnik državnega pravdništva, ki je poklican, da gleda na to, da se čuva zakon, odklonil, kakor slovenski branitelj, vse porotnike italijanske narodnosti, napravivši tako iluzo-rično ono določbo, ki predpisuje Izžrebanje porotnikov. Z ozirom na to, da se na ta način pretvarjajo sodišča v torišča političnih agitacij po sami justični upravi in se moti narodno posestno stanje italijansko ter z ozirom na to, da vsled tega trpi tudi ugled justice, je predlagal onorevole dr. M r a c h, da naj se pozove gospod župan, da vloži pismen protest na ministrstvo, ustmenega pa pri predsedstvu višjega deželnega sodišča ter zahteva, da se u&ene vse potrebno. Mestni občinski odbornik dr. S1 a v i k je izjavil, da je proti vložitvi protesta, pou-darjaloč, da se ravno s tem, da se vrše razprave v slovenskem jeziku, točno izpolnjuje zakon, ki predpisujuje, da mora biti kazenski prestopek neposreden in da se sme uporabljati tolmač edino le za jezike, ki niso v deželi navadni. Poudarjal je, da je prebivalstvo, ki biva v področju tržaškega deželnega sodišča, po večini slovansko in v nekaterih sodnih okrajih, kakor v podgraj-skem, vološčanskem, sežanskem in komen-skem, izključno slovansko, in da morajo zato biti porotniki v stanu razumeti jezik obtožencev in prič, česar do sedaj ni bilo. Zanikal je, da bi bilo to kršenje italijanske narodne posesti. Onorevole dr. Mrach je poudarjal temu nasproti, da zakon določa en sam sodni jezik, ne pa več jezikov, in da se je prva razprava, ki se Je sedaj vršila v slovenskem jeziku, vršila pred meseci proti istemu obtožencu brez vsakega nedostatka v italijanskem jeziku, iz česar je torej jasno, da se hoče sedaj uvedeno novostjo napraviti edino le korak da!je v nezakoniti prisvojitvi italijanskih pravic. Mestni občinski odbornik dr. Puecher je izjavil, da se ne more pridružiti dr. Mra-chovemu predlogu, poudarjajoč, da je nedotakljiva pravica obtoženčeva, da mu sodijo v njegovem jeziku, ter da sedaj obstoji praktična možnost, da se vrše v Trstu porotne razprave i v italijanskem i v slovenskem jeziku. Z ozirom na to pa, da je to odvisno od dejstva, da so prideljeni tržaškemu deželnemu sodišču nekateri zagrizeni Slovani, je izjavil dr. Puecher, da se pridruži edino le akciji, namenjeni na to, da se odstrane ti zagrizenci. Mestni občinski odbornik G o r i u p se je pridružil izjavi mestnega občinskega odbornika dr. S 1 a v i k a. Predlog onorevola dr. M r a c h a je bil pri glasovanju sprejet z desetimi glasovi proti trem (Goriup, Puecher in Slavik). Svoje menenje o predlogu onorevola dr. Mracha smo povedali že v začetku, po-bavimo naj se edino le prav kratko z izjavo socijalno demokratičnega mestnega občinskega odbornika dr. P u e c h e r j a, ki je pač priznal slovenskim obtožencem pravico, da jim sodijo v slovenskem jeziku, in tudi „Dobro, in potem ? Kje bova iskala naprej?" je vprašal Maurice. „Iščiva najprvo v starem okrožju, saj veš, Rue-Vieille-Saint-Jacques; nato bova prežala na viteza iz Rdeče hiše: tam, kjer njega, najdeva brezdvomno tudi Dixmerja. „Res je, res je, gotovo ju najdeva skupaj,/ je dejal Maurice, ki mu je iskrica upanja zopet vzbudila nekoliko razsodnosti. „Pridi!" Od tega hipa sta se prijatelja lotila iskanja z vso vnemo. Toda bilo je zaman. Pariz je velik in njegova senca gosta. Stokrat sta hodila Lorin in Maurice mimo male hiše, kjer je stanovala Genevieva, neprenehoma čuvana od Dixmerja, kakor so nekdaj duhovniki čuvali žrtev, ki je bila določena, da jo zakoljejo. Maurice se je bil med tem obrnil, ne da bi tega povedal Lorinu, na člane strašnega odbora za javni blagor, in tudi Lorin je ukrenil isto, ne da bi bil obvestil Maurica. Ravnoistega dne je javni obtožitelj Fou-quier pristavil k njiju imenoma rdeči križ, in beseda „osumljenca" ju je združevala v svojem krvavem objemu. (Dalje.) odobraval s svojim izrekom dejstvo, da je porotna lista sestavljena tako, da so omogočene slovenske razprave, je pa svoj žolč, ki diši precej po onem, ki so ga razlivali židovskoitalijanski advokati in razni drugi pristni Italijani na znanem „Patrijinem" shodu, razlil na slovanske uradnike pri tržaškem deželnem sodišču. Čemu to ? Kako to ? Ali ne vrše ravno slovanski sodni uradniki v polni meri svojih dolžnosti? Ali niso prav ti uradniki najbolje kvalificirani za sodno službo v Trstu, ali ne omogočujejo ravno ti uradniki razprav v vseh treh Jezikih, ki so uradno priznani kot v področju tržaškega deželnega jezika navadni, v slovenskem, hrvatskem in italijanskem? Čemu torej gonja proti njim, ko so naravnost nenadomestljivi po drugih, posebno pa po italijanskih, ki so zmožni edino le enega deželnega jezika ? O da! Že razumemo stvar! Ovca naj bi ostala cela, volk pa sit: Slovencem naj se zamažejo oči s socijalnodemokratično vsestransko „pravičnostjo" in „nepristrano-stjo", Italijanom pa se napravi poklon z žrtvijo slovanskih uradnikov in socijalna demokracija je zopet med In nad strankami! Bravo, onorevole Puecher, ni treba na taki pravičnosti in nepristranosti; sicer pa bi le želeli, da vendar pride dr. Puecher na dan z imeni in dejstvi, kajti tjaven dan go-voriii o slovanskih zagrizencih pri tržaškem deželnem sodišču pač ne, ne gre za moža, ki se tako rad kaže mednarodno pravičen ! _ Samostojno jugoslovansko armadno področje. Gosp. S. M. J, je v zalogi »Hrvatske ! korespondence" na Dunaju pod naslovom ! ,Selsbststandiger sudslavischer Armeebereich' izdal brošuro, ki se — z ozirom na predstoječo razpravo o vojnih reformah v avstrijskem parlamentu — bavi z razmerjem, v katerem se Jugoslovani sedaj nahajajo napram skupni armadi. Pisec prihaja po vsenestranskem razmotrivanju tega razmerja do zaključka, da stoji brambna reforma za Jugoslovane sedaj sledeče : 1. Jugoslovani v Cislajtaniji ostanejo glede službenega in sodnega jezika prej ko slej popolnoma podrejeni Nemcem. 2. Jugoslovani v Hrvatski, Slavoniji in Ogrski so odvisni od ogrskih odredb. 3. V Bosni in Hercegovini živeči Hrvatje in Srbi kot „deželni pripadniki" pri tej brambni reformi sploh nimajo besede. 4. Glede zakonitih pravic samostojnega hrvatsko - slovanskega domobranstva, ter glede ustanovitve in organizacije samostojnega bosansko-hercegovinskega domobranstva vlada popolna nejasnost. — To seveda ne sme tako ostati. Zato morajo Jugoslovani pri sedanji brambni reformi zahtevati sledeče: Vsi trije dopolnilni okraji vojne mornarice, dalje vsi Štirje bosansko-hercego vinski dopolnilni okraji, ter vsi armadni dopolnilni okraji, ki se dopoljnjujejo z Jugoslovani — med temi 7 (Celovec) 17 (Ljubljana) 47 (Maribor) in 97 (Trst) — tvorijo samostojno jugoslovansko armadno področje, pri katerem mora biti službeni jezik čet in vojaških krajnih poveljstev ter sodni jezik jugoslovanski jezik dotičnega dopolnilnega poveljstva. Za to armadno področje se naj osnujeta samostojni armadni inšpektorat in samostojni vojni višji sodni dvor, ki imata oba sedež v Zagrebu. Korna poveljstva in vojaške oblasti se imajo primerno urediti. Pisec zaključuje: Jugoslovani se hočejo tudi še zana-prej bojevati za to državo in to dinastijo, ali kot samostojna firma. Svojim lastnim zastavam, svojim lastnim generalom in svojim lastnim častnikom hočejo slediti in potem bodo drvili od zmage do zmage za svojega lastnega kralja, za svojo lastno domovino, za cesarja in državo! Brošura stane 70 vin in se more naročati potom vsake knjigarne ali direktno pri „Kroatische Korrespondenz" Dunaj V. II. ako se pošlje znesek 70 vin. Domače vesti. Z razstave slik k delom Sienkie-vvieza. Včeraj ob 10. predpoldne Je bli sestavljen zapisnik: „Mi podpisani potrjujemo, da se je v urno vložilo 500 daril, med temi 10 slik. Trst, 6. I unija 1912. Dr. Josip Abrara, V. Engelman, M. Pretner, I. Vrščaj. Včeraj je navzlic lepemu vremenu, ki Je izvabilo mnogo meščanov v okolico, posetilo razstavo nad 60 oseb. Izmed teh je 42 dobilo mala darila, a vsa darila večje vrednosti, krasne slike, so še v urni. Kontrolo pri urni so izvrševali odborniki moške Ciril-Metodove podružnice in zaupnik iste. Pričakujemo, da v ostalih treh dneh obišče še mnogo naših to zanimivo razstavo. Predavanje, ki se Je vršiio v torek v „Narodni delavski organizaciji". Je vspelo najsijajnejše. Predaval je g. Fran R a-d e Š č e k iz Ljubljane „O razkolu so- cijalne demokracije na Češkem-. Predavanje je bilo zelo poučeo, posebno, ker je g. predavatelj podal natančno In obširno zgodovino gibanja če?kega proletarijata in njegovih organizacij. Sedaj, ko so na Češkem (razun krščanskih socijalcev) tri delavske stranke: narodno-socijalna, avtono-mistična ia centralistična socijalna demokracija. Med centralisti in avtonomisti divjajo hudi, uprav srditi boji. Tam, kjer so na delu centralisti v večini, napadajo avtono-miste, jih pode z dela in celo stavkajo, da bi se jih odpustilo, tam pa, kjer so avtonomisti v veČini, je ravno tako : avtono-misti postopajo v takem slučaju proti centralistom. Takega sovraštva, kakor med centralisti in avtonomisti — torej med so-cijalnimi demokrati samimi — niti mer* narodnimi socijalisti in nemškimi socialnimi demokrati ni. Predavatelj je nadalje temeljito razložil, kako je prišlo do tega prepira. Nemški socijalni demokratje so veliki nemški nacijonalci. Nemški socijalni demokrat, podpredsednik avstrijske zbornice poslancev, pošilja pozdrave nemško-nacljo-nalnemu šolskemu društvu ^Schulverein". Češke strokovne organizacije so pošiljale denar v centralno blagajno na Dunaj. Od tega denarja češki delavci niso nič dobili, fcer se je podpiralo žnjim nemške delavce. Češki socijalni demokratje so si zato ustanovili popolnoma samostojno organizacij, in se tako bolj in bolj približujejo narodnim socijalistom. Predavatelj je razlagal nadalje, kako je prišlo do ustanovitve „Narodno - socijalne stranke". Ustanovljena je bila pred 18 leti. V začetku se je morala boriti z neštetimi sovražniki, ki so jo hoteli v kali zadušiti. A bolj, ko se jej Je nasprotovalo, bolj Je naraščala. Kakor gobe, tako hitro so naraščale njene vrste in danes je „Narodno-socijalna stranka" na Češkem silno močna. Češki narod je na zelo visoki kulturni stopinji in kakor se Je na Češkem razvijalo delavsko gibanje, tako pride tudi pri nas na Slovenskem. Pojavljati se je že začelo v tej smeri gibanje, in le želeti je, da se v kratkem tudi uresniči. Po končanem predavanju, pri reasumi-ranju, ko se je poudarjalo, kako so nemški socijalni demokratje narodni in kako gledajo za svoje šolstvo — ravno tako italijanski socijalni demokratje in drugi — dočlm slovenski socijalni demokratje podpirajo „Lego Nazionale* in nastopajo proti slovenski šolski družbi, Je navzoči socijalni demokrat — rudeč od ušes do pete — vstal, zakričal, da to ni res in zapustil dvorano. Se je pač čutil zadetega. Kaj bo danes zvečer ob 8. in pol v slovenski šoli na Rcquedottu št. 20? &CVII. redni občni zbor moške Ciril-Metodove podružnice. Pajacade bodo uganjali naši ireden-tovci prihodnji pondeljek v gledališču „Po-Iiteama Rossetti", kamor sklicuje „Patria" velik shod ne morda javen, temveč shod po § 2 društvenega zakona. Ali ne vidijo gospodje, kako se smešijo s tem, da hočejo pri zaprtih vratih protestirati proti ugroženju italijanstva tržaškega mesta? Ko bi to ita-italijanstvo res bilo tako — recimo — italijansko, potem bi ga pač ne bila mogla ugrožati že kaka slovenska porotna razprava proti slovenskemu obtožencu, a najmanje bi trebalo braniti to italijanstvo pri zaprtih vratih ! S tem, da sklicujejo protestni shod, ki ni dostopen vsakemu meščanu, dokazujejo najbolje, koliko je ta protest vreden! Slovenski zidarji! Danes vsi na javni shod „Narodne delavske organizacije 1' Pokažite, da ste že do grla siti socijalno-demokratičnega terorizma. Izpregovorlte na današnjem shodu odločno besedo, povejte z močnim glasom, da ste morali vsled krivde socijalnih demokratov veliko trpeti in da se od sedaj naprej ne pustite več trpinčiti! Vlada je zato tu postavljena, da napravi tem protizakonitostim enkrat za vselej koncc. Zato vsi na shod !! Da se ne pozabi! Napovedana „mednarodna" kolesarska dirka se ima vršiti izključno po slovenski zemlji. Tudi pred leti se je bilo povodom neke slavnosti posrečilo Italijanom, da so mogli v Škocijan na kolesih. V zahvalo pa, da so bili tam lepo sprejeti, so domačine, ki so jim varovali kolesa — dejansko napadli in jih ranili do krvi! Zato opozarjamo oblasti in prebivalstvo, da ne bi tudi sedaj prišlo do tacih dogodkov. Izjavljamo pa, da napadalci niso bili avstrijski Lahi, pač pa — regnikoll! Naznanjena dirka bi imela biti mednarodna, a ker Lahi ne trpe poleg sebe dru-zih narodnosti, bo ta dirka mednarodna v toliko, da se je vdeleže bratci s to- in onkraj luže. Mi menimo, da bi se tega ne smelo dopuščati, dokler se Italijani ne spametujejo in ne sporazumejo z našimi kolesarskimi društvi. Ali v bratski slogi in enakopravni, ali pa naj gredo v — Furlanijo! K. Spomini. Prejeli smo: Ko čitć m v laških listih vest o smrti nekdaj slavnega Guido p!. Angelija, ki je svej čas igral ve- Hočete imeti dobro obleko in po ceni? Armando Levi, s&ss V Trstu, tli.c 7. junija iS 12. „EDIKCBT" st. 158. Stran HL liko vlogo v tržaškem javnem življenju, mi prihaja na misel marsikaj iz nedavno mino-lih časov. Ker pa mi „barbari" nočemo govoriti s!abe?a o pokojnikih, bodi povedano laškim listom le toliko, da bi tudi iz ozirov na pokojnika bolje storili, ako bi ga puščali pri miru. Ko je pobegnil iz Trsta in Evrope, pustivši tu svoje somišljenike, ga gospoda niso proslavljali, pač pa prokinjaii — zato bi bilo bolje, da bi ga tudi sedaj pustili, naj počiva v miru. Kar se pa tiče pokojnega župana M. de Angeli-ja, oziroma njegove toli proslavijane uprave, moram že reči, da pravi Tržačani in tudi priseljenci nimajo povoda proslavljati spomin onega, pod čegar upravo se je mesto zadolžilo tako, da je * moralo naložiti najemninski krajcar, ki ga še danes plačujemo in ga bomo menda plačevali na večne Časel Da bi vedeli, kako je meščanstvo sodilo o žu-panovanju Angeli-jevem, bi bili morali slišati kletvice, ki so se vslpale na nJega račun pred kakimi 35 leti! „Demokratičen" pa je Maksimiljan res bil, ali sedanjim slaviteljem bi ne bilo ljubo, ko bi jaz naštel izglede njegove demokracije, ki sem jih slišal iz ust njega sodobnikov! „Narodna delavska organizacija" naznanja, da Izlet v Sežano odpade vsled slavnosti razvitja zastave šentjakobske Čitalnice. Tem potom apelira centralni odbor „Narodne delavske organizacije'* na slovensko delavstvo, posebno na člane NDO, da se udeleže v častnem številu^ slavnosti bratskega društva: šentjakobske Čitalnice. Mednarodne konjske dirke na Monte-bellu. Včeraj je bil deveti dan te športne prireditve, ki se Je vršila pri ogromni udeležbi občinstva. Krasen spomladanski popoldan je nudil spolu hvaležno priliko nežnemu spolu, da je pokazal na dirkališču vso krasoto toaletne umetnosti. Igra na totalizaterju je bila zelo živahna, s precej ugodnimi kvotami, tako, da so tudi Igralci prišli na svoj račun. Glavni dobitek mesta Petrograda K 2600— Je pridobila amerikanska kobila Mistrel Wilkes v času 2208/5 in 219% za angleško miljo 1609 metrov. Dobitek mesta Brescia pa je pridobila 5 let stara italijanska kobila „Geant Kuser". V nedeljo 9. t. m. je zadnji dan te športne prireditve, ki se je tržaškemu občinstvu tako priljubila. Tržaške mestne Slovence opozarjamo, da se vrši danes zvečer ob 8 30 občni zbor moške Ciril-Metodove podružnice. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca v mestu, ki še ni član kake podružnice je, da pristopi kot član k eni ali drugi. Stari člani naj se pa udeleže občnega zbora poinošteviino. Podpornemu društvu za slov. visoko-šoice na Dunaju so v času od 20. aprila do 4. junija t. 1. darovali: 60 K K: Posojilnica v Logatcu ; 29 52 K: Ivan SkeriJ, scdn. nadsvetnik in preds. novorn. čitalnice kot čisti donesek v prid društvu prirejenega komornega večera; 20 K: Savinjska posojilnica v Žalcu, dr. Franjo Kalan, c. kr. sodnik v Ribnici, Notranjska posojilnica v Postojni, dr. Jos. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani iz neke kaz. poravnave, Josip Do-bida, c. kr. dvorni svetnik, in dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik in drž. poslanec, oba v Ljubljani; 6 K: Radovljiški rodoljub po g. J. Šlibarju, pravniku na Dunaju; 5 K: Josip Smodej, notar v Vel. Laščah, V. Andrej Kuhar, notar v Trebnjem, Anton Carli, notar v Žužemberku in Oton Ploj, notar v Črnomlju; 2 K: Dr. Štefan Rajh, odvetnik v Ribnici, skupaj 237 52 K. Društveni odbor se iskreno zahvaljuje za vse prejete darove in prosi, ker bo moral tudi tekoči mesec razdeliti do 1000 K med dijake, za nove prispevke pod naslovom blagajnika: Dr. Stanko Lapajne, dvor. in sod. odvetnik na Dunaju I. Brauner-strasse 10.__ Tržaška mala kronika. Nagla smrt. Avg. Grego, stanujoč v ul. Paduini št. 3 in 72 let star, je včeraj zvečer nenagloma umrl. Zdravnik Je konsta-tiral le smrt. Rešilna postaja ga Je odvedla v mrtvašnico k Sv. Justu. Požar. Včeraj popoldne je izbruhnil ogenj v stanovanju g. Bersika, lastnika gostilne „zur Stadt Wien" v isti hiši ul. Val-dirivo 13. Ogenj je nastal v kuhinji iz neznanega vzroka. Zgorelo je več hišne uprave. Ker je poslopje zelo staro, je nastal gost dim in okrog se je zbralo številno radovedno občinstvo. Gasilci so ogenj omejili in kmalu tudi pogasili. Škoda znaša 3 do 4000 K. V prosti luki Je začeio snoči ob 6 40 goreti v skladišču št. 6. Nastal je le majhen ogenj, ki je povzročil neznatno škodo. Koledar in vreme. — Danes: Robert. Bogomil. — Jutri: Medard, Škof Temperatura včeraj ob 12. opoldne H- 20 2 C°. — Vreme včeraj: Toplo. Vremenska napoved za Primorsko: Neizpremenjeno. Društvene vesti. „Tržaška sokolska župa". Na izlet * Goriške sokolske župe", ki se vrši v nedeljo, dne 9. t. m. odide „Tržaška sokolska župa" iz Trsta z vlakom ob 12*10 opoldne. Zbirališče ]užni kolodvor. Bratje okoliških društev vstopijo v ta vlak deloma v Trstu, de-bližjlh postajah. Želi se mnogoštevilne udeležbe. Narodne gospe in gospice, ki bi rade sodelovale pri predpripravah za Sokolsko slavnost na Opčinah, dne 16. t. m., in ki pomotoma niso dobile vabila, so uljudno vabljene, da so udeleže seje danes 7. tm. ob 5. popoludne v Sokolovi dvorani. — Nazdar! Ženski odsek telovadnega društva „Sokol". Zveza Jugoslovanskih Železničarjev sklicuje za petek, dne 7. t. m., ob 7 zvečer zaupni sestanek skladiščnih delavcev državne železnice. Sestanek se bo vršil v društvenih prostorih v ul. sv. Frančiška Št. 2. Poživljamo k najobllnejši udeležbi, ker je predmet posvetovanja — „delovni red" — silno važen. Danes ob 8. zvečer ima „Zveza" svojo redno sejo. Pevski z b o r „Z. J. Z." ima danes zvečer ob 8. pevsko vajo zaradi nastopa pri nedeljski slavnosti šentjakobske Čitalnice. Pevci pridite vsi! Zavod sv. Nikolaja priredi v nedeljo 23. t. m. popoldansko veselico. Na sporedu je igra in kolo sreče. Tržaško občinstvo pa prosimo, da bi blagovolilo podariti male dobitke dekletom, ki bodo te dni prihajale s tozadevno prošnjo. Ciril - Metodova podružnica v Lo-njerju Je svojo, za 9. t. m. napovedano vrtno veselico odložila zaradj slavnosti razvitja zastave šentjakobške Čitalnice. Vrtna veselica v Lonjerlu se bo torej vršila dne 23. t. m. in ne 9. t. m., kakor Je že bilo parkrat objavljeno. Trž. koles, društvo Balkan priredi v nedeljo 9. Junija ob 3 uri pop. dirko za društveno prvenstvo, km 44, maksimalen čas 1 uro 40 minut. Zbirališče ob 2. uri v gostilni Kalin, Opčine. Danes sestanek ob 8 uri in pol zvečer vseh kolesarjev in dirkačev. $Jar» del* organizacija. Slovenski zidarj:! krajevna skupina zidarjev NDO v Trstu vas vabi na javen shod, ki se vrši danes 7. junija ob 7 zvečer v veliki društveni dvorani v ulici Sv. Frančiška št. 2 v Trstu. Pridite na ta shod vsi slovenski trž. in okoličanski zidarji, da povzdignete odločno svoj glas proti krivicam, ki se vam gode! Odbor krajne skupine zidarjev NDO v Trstu. Krajevna skupina škedenjskih plav- žev NDO sklicuje za jutri ob 7. zvečer javen shod v prostorih „Gosp. društva" v Škednju. Devni red: 1.) Položaj delavstva v plavžih. 2.) Organizacija. 3.) Slučajnosti. Trpini v plavžih! Ta shod je namenjen vašim koristim. Udeležite se ga vsi, ki trpite v plavžih pri 12umem delavnem času in pri majhnih plačah. Pokažite z obilno udeležbo, da stremite po odpravi krivice, izkoriščanja in suženjstva. Noben delavec iz piavžev naj jutri ne manjka na shodu! Pride naj vsak, kajti le, če nastopimo vsi delavci skupno, zmagamo! Odbor. — Pripravljalni odbor čistilnice petroleja NDO v Škednju sklicuje za jutri ob 7. zvečer občni zbor v prostorih „Gosp. društva" v Škednju. — Krajna skupina mestne plinarne NDO sklicuje za danes ob 6 zvečer izvanredni občni zbor v prostorih gostilne Koslč pri Sv. Jakobu. Dnevni red: Volitev novega odbora. — Krajni skupini tehničnega zavoda „Sv. Andrej- In „Sv. Marko" „N. D. O." sklicujeta za nedeljo 9. t. m. ob 9. dopoldne sestanek v prostorih gostilne Kosič pri Sv. Jakobu. Tovariši! Udeležite se vsi do zadnjega tega sestanka! Vesti iz Goriške. Nar. del. organizacija v Gorici. Jutri v soboto 8. t. m. ob 8. zvečer od-borova seja v društ. prostorih. III. zlet Goriške Sokolske 2upe, ki se bo vršil v nedeljo dne 9. t. m. v Mirnu pri Goric', utegne imeti vendar-le lepo vreme. Saj je bilo dežja več nego preveč, tako, da so se vse do sedaj prirejene veselice obnesle kaj slabo, kar provzroča tudi materijalne izgube. Na slavnosti v Volčji dragi v prid družbe sv. Cirila in Metoda je bilo gotovo dosti zgube, mesto dobička. Predpriprave za župni zlet stanejo lepih troŠkov. Napravljene so tribune in pavili- POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO IC PO ZMERNIH CENAH ^Rg RAFAELE ITAUA TRST - VIA MALCANTON - TR 4 Mnenje g. dr. Barberowskega ladijskega zdravnika pri avstrijskem Lloydu G. ! SER HA VALL C Trst. Žc na svojem potovanju v Japonsko s par nikom »Nlppon* sem konstatoval skupno s potniki, da je Vaše ŽELEZNA TO KINA - V INO SERAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) izborno tudi za pospeševanje prebavljanja, zlasti v tropičnih krajih. Port Said, 18. 2. 19W. Dr. BAR BERO WSKY. .Moj Kij Bcdk Trst • ulica Belvedere št. 3 - Trst Trsoolno dellkates, kolonialnega blaga in jestvTn vseh vrst. Blago vedno sveže in prve vrste. Razpošilja se tudi «>o pošti in do-——— stavlja na dom --!— Afco želite jesti vedno dobro testenino zahtevajte samo ono iz tovarne EMILI0 K0ČEVAR v Trstu, ul. Vittorino da Feitrs 3 uhod v ul. Casimiro Donadoni. ZDRAVNIK Dr. D. specijaM.Ht za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordtnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št. 12 od IIV2 do IVa in od 4Va do 5^2 popoldne. TELEFON 177/IV. Hočete najti dobrih o i :: in cenih čevljev :: § • Obrnite se samo v trgovine čevljev v ul. Barriera 41 (vogal ulice Salice)---in v ono nI. Barriera 19, kjer dobite vse po ugodnih cenah. Uaiii ii l^asperini, Trst Telefon Stev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 Prevozno podjetje kr. avrtrUflklb dri. Iiluai* 2051 tinm OT.ni]aaje labrfKfHiMi iz nitih, IntaTi« is im. PO&LJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJDOOOVORNEJŠE CENE. wmr Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna eemnta »PORTLAND* ? Spije ta. PRODAJA NA DROBNO. CENB BREZ KONKURENCE, in t J L CROATIA ZAVAROVALNA ZADRUGA V ZAGREBU. Edini domači zayaroyalni mi Ustanovljena leta 1884 Glavna zastopstva : Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske In Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka, Sarajevo, Preradovićeve ulice. Centrala: tni hiši, vogal sradovićeve uli Podružnica: v Trstu, Via del Lavatoio št. I. II. nad. ---Telefon 25-94 --- Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja : 1) Na življenje 1) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti, 2) Zavarovanje dote. 3) Zavarovanje življenske rente. 2) Proti ikodi po požaru 1) Zavarovanje Zgradb (hiš, gospodarskih zgradd in tovaren, 2) Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniSkega blaga gospodarskih strojev, blaga itd. 3) Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 3) Zavarovanje steklenih sip. Zadružno imetje v vseh delih znaša..........K 2,713.974*13 Od tega temeljna glavnica..............K HOO.OOO.— Letni dohodek premije 3 pristojbinami.........K 1,363.040*80 Izplačane škode...................X 4,970.238'4H Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji, Natanjčneje informacije daje POMCS „MaS" M, Vti (M IMOj! ŠL 1. IL L in glavno zastopstvo „Croatiae" * Ljubljani (Tvrdka Kmet in Slivar) m:i kolinsko cikorijo r::, toplo pnporočamo j ^ . . _ i ln Metoda I - edino pristni, po kakovosti neuočljivi slovenski izdelek. ===== (I ^ t huMSb .Mfc^tofejaMto Stru li IV. »EDINOST« St. 158. V Trstu, due 7. junija 1S1J. foni, prostor je zagradu z deskam!, turi. Lanskega leta je bil ustanovljen za pripravljeno je pecivo tn različnih druzih davčno občino Premantura upravni svet. jedil, ki gredo v škodo, če se jih ne speča v Ker se je bilo bati, da bi na volitvah v pravem času. j prvem razredu zmagali italijanaši, so hrvat- V Mirr.u so premožnejši sloji pokazali ski volile?, hoteč koristiti narodni stvari — Sokolu svoje posebno naklonjenost; hočejo mu pomagati, da si sezida lastno telovadnico ; sklenili so iz svojih sredstev založiti paviljone z Jedili, da bo le gmotni vspeh župnega zleta čim večji. Slavno občinstvo in bratje Sokoli, ki pridejo to nedeljo v Miren, bodo postreženi samo z domačimi, a najfinejšimi izdelki. Vino n. pr. je eno najboljših, kar jih je lanska trgatev dati mogla ter je kupljeno v renomirani dornberški gospodarski zadrugi. Nekaj boljše kapljice dobimo tud! gratis, da izkažemo svetu, kaj vse hranijo naše kleti skritega v kakšnem temnem kotu. Prireditev župnega zleta v Mirnu more torej zadovoljiti vsakogar. — Na občinstvu je, da se udeleži v čim večem številu. Z udeležbo pokažemo ravno, da smo narod, vnet za napredek in vspehe v širših slojih. Privatne zabave so za posameznika, sokolske prireditve pa služijo višjim namenom. — Na svidenje torej v Mlrnul K župnemu izletu v Mirnu prihodnje nedelje bodo v Gorici žardinijere na razpolago pri kavarni Dogana. Korminske novosti. V Krminu se prodaja „Edinost" v trafiki gos. Jess dnevno v 20 Izvodih. V očigled velikem številu Slovencev bi se je lahko prodajalo še več. zaprosili sodnika d.ra Milica in odvetniškega kandidata pri d ru Laginji, d.ra Naagiarello, da bi posiedovala pri župe-upraviteija Ma-tichu, da bi se ne udeležil občinskih volitev, na katerih ima volilno pravico v 1. razredu. Matich je to — z veseljem obljubil!! V Isti čas pa je za hrbtom teh dveh gospodov, oziroma hrvatskih volilcev ta — značaj sklenil pakt z Italijanaši v smislu, da pojde glasovat za italijansko stranko le v slučaju, da bi imel odločiti le en glas, torej — njegov!! Ko bi pa šlo za 2 ali več glasov, naj ne hodijo ponj! In res ni trebalo hoditi ponj, ker so italijanaši ostali v manjšini za tri glasove in bi jim torej Matichev glas itak nič ne koristil. Matich se je torej izkazal dobrega — diplomata. Le to smolo je imel, da so na hrvatski strani izvedeli za njegove zahrbtne manevre. To mu je ubilo še zadnjo sled ugleda, dočim bi si bil lahko, da je postopal odkrito in lojalno, zopet pridobil nekaj simpatij. — Takega postopanja ne označa naše ljudstvo za diplomacijo, ampak rabi neko drugo ozna-čenje. Sedaj je mesto župnika v Premanturl razpisano. Kompetentov je več, tudi nekaj naših. Ali Škof Fiapp, znani sovražnik Hrvatov in Slovencev, hoče na vsak način Priporočamo, da jo pridno kupujejo, ker 1 usiiiti župljanom — Maticha. Župljani pa ga nam je to naš najljubši list. — Trg s čreš- j najodločneje odklanjajo. Tudi pismenim po-njami se Je že pričel in postaja od dne do'tom so že protestirali na škofijo in na dne živahnejši. Prišlo Je mnogo Židov iz okrajno glavarstvo. Nlkdo menda ne bo Galicije, ki dobro plačujejo črešnje. Ljudje J zahteval od njih, da bi sprejeli človeka, ki služijo prav lepe denarce. Dal Bog, da bi. jim ni prijatelj! — O stvari bomo še po-vreme ostalo lepo, da se črešnje ne pokva- ročali. rijo! Pri tej priliki polagamo gosp. tržnemu1 Iz Čežarjev pri Kopru. Pevsko, bralno Komisarju prav toplo na srce, naj postopa in godbeno društvo „Volarič" iz Čežarjev z ijudmf bolj uljudno ter naj pomni, da so*priredi dne 9. t. m. ob 4*30 pop. narodno tudi „šklavi" ljudje, ne pa samo neodre-J veselico z bogatim vsporedom. Iz prijaznosti senci in otroci blažene Italije. Imamo proti sodelujete bratski društvi „Svoboda" iz sv. gosp. trž komisarju dovolj gradiva in če se Antona in Straža iz Trušk. Po veselici ples. ne pobollša, bomo govorili odločneje. Da-| Svirala bo domača godba. V slučaju nes pribijamo samo to, da je sramota, da slabega vremena odložimo veselico na ne- človek, ki ima opraviti skoro izključno s določen čas. _ Slovenci, ne razume njihove govorice in jih Druge slovenske dežele V JI. Bistrico dne 9. junija k slavnostni otvoritvi „Sokolskega doma" l Noben zaveden Slovenec in Slovenka naj ne za- za- po vrhu vsega še obklada z različnimi Ijivkamf. Kavarnar in gostilničar Paschiera, italijanski podanik, je dobil izgon iz države. Pravico ima, se v treh dneh pritožiti, ali .. , , ... . «_ , . kakor se domneva, mu to ne bo pasnilo. »^„^f sokolskega dneva, kakor bo v Tudi izvestnim dragim iredentistom bi tre-4nedeli° v ®,8t™- . balo malo bolje pogledati na prste. I _ Spored: 1. Ob 10. dopoludne izbirna Seja mestnega sveta. Da bodo ven- tekma za Prago 2 Ob 11. dopolupne se a dar enkrat slovenski meščani, ki tvorijo po- odbora J- 2' 3 °4b I popoludne izkušnje iovico prebivalstva, vedeli, kam gre njih za popoludanski rastop. 4 Ob pol 2. po- denar in kako razpolagajo ž njim naši ob- P^e zbiral šče preo Sokolskim domom, činski svetovalci, bomo poročali o vsaki °dhod n4a postajo Trnevo-Btstrica. 5. Spre- važni seji občinskega zastopa. jem gostov ta pohod skozi Trnovo v Ilirsko Včeraj 4. t. m. ob šestih zvečer je BjstrfF° P«* SokolskiiDom .6 Slavnostna župan Bombig otvorU sejo v pričujočnosti otvoritev Sokolskega Doma 7. Ob 4 popo- 16 svetovalcev. Župan je nazhanll, da je ,udBf iavn? telovadba, a) Praške cesar blagovolil darovati del dobička dr- PJoste vaje, b) uroana teiovaaDa matov žavne loterije v znesku K 5000 mestnemu Hrvatov, c) Praške zraste proste vaje, č) sirotišču. Nato je mestni svet izvoli! Bom- Proste vaje obrtnega naraščaja, d) Orodna biga delegatom za letošnji Legin kongres v telovadba Slovencev, e) Ljubljanske (1913) Pergine. Na predlog podžupana dr. vlnierja P^te vaje izbranih telovadcev I S L. 8 so dali na razpolago odboru za... Zoruttijev Vdtta narodna veselica na vrtu hotela «•-spomenik K 225 50. Za tem predlogom je ? paviljonov z vso posrezbo. V predlogom je prišla na dnevni red aspiracija Italijanov — mestni ženski licej. Ali referent prof. Kur-schen Je razložil, da bi bilo treba za nje- lli-02.-dame iz Ilir- Gržina 5 stekl. jajčnega^ cognaca, 5 stekl. Griotte, Josip Katalan 2 K, g.a Marija Mislej telefon, Cink Josip 2 K, Maks Svoboda 2 figuri, Visjan 1 K, Gaetano Lam-preeht telečjo glavo, družina Pertot 1 posodo za pepel, g.čna Ida Gombač 1 stekl. maraskina, 2 škatlji biškotov. saMauasuMiEi ii J&u SULI OGLAS m ttiuaf po 4 fitet. Mo. ttastao tisku« bc M«* M nfttujo uOcui »»t Naj- H«n!t prtiicjtifu x-aU 40 sto*. m tiioj lase;. otfd«Tfca- Qfpnnnraf (d&bat), r°znan strokovnjak, sio- OLCIlUlJE dl vensko - nemško - italijan-ki, želi premeniti meeto. NaBtop takoj. Ponudbe pod „Stenograf" upravi EdiDoatL Umetni: fotoaraflčnl Bfeljž % mlica Sira Itev, 48 (pritličje) t bnt^i mit fotofrUiM A«*, tete tuđi nsglsd«, fnaitki, Mtrt-»} Kt x K. uilm nn»p Srlaufirum r» ^ -i ■ , — Z a možko podružnica CMD nabralo Zdravilno pivo dvojnega kvasa t ■ Odlikovano na 1 : 7 razstavah.: irjsEsas^;? Val zdravniki ga priporočajo S. STEFA Glavna zaloga v Trstu, via Valdlrivo št. 32. — Telefon št. 220I. Odlikovano na : 7 razstavah. : kakor menijo naši sosedje! Vesti iz Istre. Don Matich iz Premanture. 5. junija: Poročali smo Vam že, da Je prepovedala „Sokolov" izlet v pri Piili. Vsled te prepovedi so slovanski odpadniki kar iz sebe Darovi za srečkaEje na Ciril-Metodo-dovi veselici v Rojanu dne 5. maja. Nabiralna pola g.e Ljudmile Snarkolj • F. Sluga 1 stekl. ruma, 5 kolinskih ci-lz Pule korij iu 1 st. moškata, N. N. 1 K, Krajg»r 4 stot., Joško Cvek 1 K, Rome 1 K, Šuber-oblast nik 1 K, Fischer avtomobil, Vodopivec 1 K, Premanturo Neimenovan 2 K, N. N. 1 K, Dr. Vagaja 2 Italijani in K, Matičič 2 K, Miha Požar 1 K, Lovrenc od ve- Ferluga 50 st., Josip Bandel 50 st., Dragotin Pozor letoviščarji I 8 * Odda se takoj 1 — 4 lepe, nove, meblirane sobe s kuhinjo ali bre/. kuhinje. — Na razpolago je tudi mrzla, gorka ter solnčna kopel. Vila uajlepSa lega v celem okraju. Vila stoji na travniku, okoli nje veliki vrt'. Viktor OrOSZy, — železniška postaja, — VERI) pri VRHNIKI. selja in njihov organ „Giornaletto" piše dan 40 st., Anton Maurič 2 K, Anton Abraht 1 na dan proti Premanturcem — seveda: K, Kovač i K, Strekelj 1 K, Vandot 2 K, same laži in obrekovanja. Nu, „Sokol" |e Anton Bremic 2 K, Schrey 2 K, Josip za nedeljo zopet napovedal izlet tja. Da vi- Mislej škatljo vojakov (bonbonov), V. Bandel dimo, da-li politična oblast zopet ponovi novčarko, Hofer 50 stot., Zeleznikar 2 K, prvikrat storjeno pogreško. Danes pa mo- Pahor 1 K, g.a Ema Lenasi košek za sadje, ramo priobčiti javnosti za razmere v Istri g.a Mila Smrkolj 2 vazi za cvetlice, Ettore veleznačilno vest, da duša vsej tej nesramni Bandel tintnik, g.a Pavla Gržina 5 skledic gonji proti našemu društvu, In proti Pre• za črno kavo, Gorazd Gobodski K 1, g.čna manturcem še posebej\ je župe upravitelj v Tončka Ogrizek 5 paketov čokolade, G. & F. PremanturU don Matich. Da pa označimo vzroke vsemu temu, treba malce razjasniti razmere v Preman- servis za liker, 2 vazi za cvetlice, Josip Znidersič 40 st„ g.a Fani Bencina 6 žepnih robcev, g.a K. Renčelj servis za črno kavo, li Krojačnica in zaloga narejenih oblek T*-stu ul. Sette fontane 2 Barriera. Sprejemajo se naročila po meri po ugodnih cenah. t* Aristžde Gualco - Trst vi« S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. Vi. Odlikovana tovarna (X) cevi In cementnih :: plcff, teracoo In umetnega Kamna. :: Sprejem« vsakovrstno delo v cementu. Cene zmerne, deio tucao.