Inserati »e »prejemajoin velji tristopn* vrsta: j kr., če >e tiska lkrat 15 16 11 M II II i Pri večkratnem tisKariji se •sna primerno »manjša. Rokopisi se ne vračajo, netrankovana pisma »e ne sprejemajo Naročnino prejema opravništv administracija i in ekspedieija la 8tarem trgu n. št. 16 Političen lisi za slovenski iiarod. Po pošti prejeman velia: Za eeio ieto . . 10 ji. — ur. ta poi ieta . o .. — ., «» četrt ieta . , 'J „ 50 „ V administraciii velia: V.n eeio ieto . -1 gl. 40 kr. ta poi leta 4 ,, UO ,, ta četrt leta . . : ,, 10 „ V Ljubljani na dom pošiljati velia 60 itr. več. na ieto. Vredništvo je na Bregu hišna štev. 190. Izhaja po trikrat na teden in nicer v toreK . četrtek in sotioto. Naravna in nenaravna zveza. Zavezniki so dandanes neka naravna, celo potrebna reč, na svojo roko težko kdo kje kaj opravi. Zlasti kdor se loti kaj večega, poišče si pomočnikov, zaveznikov, s kterimi hoče deliti dobiček in zgubo. Tudi vojska je neko početje, podvzetje, pri kterem gre za zgubo ali dobiček, iu sicer eno največih , če ne največe, ker imajo tu zgubo ali dobiček ne le posamezui ljudje, ampak celi narodi. Zato si tudi tu vsak, predno začne vojsko, poišče družnikov ali zaveznikov, ki so ali aktivni ali pasivni, t. j., ki naravnost pomagajo z dejanjem, ali pa vsaj ne ovirajo podvzetja, ampak na videz mirno gledajo, kako se reč vrši, — pripravljeni le takrat oglasiti se dejan-ko, kedar se njim potrebno ali prilično zdi. Take zveze sklepajo diplomati in ker imajo ti, kakor drugi ljudje, vselej svoje skrivne misli, da jim tedaj ua besedo samo ni verjeti, je take zveze sklepati res težavna reč, in kdor to ume tako, da je korist za njegovo deželo ali državo jasna, po vsi pravici zasluži ime velikega možaka. Takih pa ni kar na cente, v vsakem stoletji se rodi komaj po eden; v sedanjem je Bismark skoraj edini. Se ve, da moj namen ni ostati na tej poti, ker bi me peljala predaleč; stopil sem mi-njo le, ker se mi je lahko zaviti na namerovano. ki pelje do Avstrije. V sedanji vojski ima Avstrija važno mesto. To je naravno, ker boj divja ob njeni meji in se bojujejo narodi debla, čegar veje mole daleč v Avstrijo. Ni tedaj drugače, ko da se je tudi Avstrija vstopila na to ali ono stran, čeravno je ta svoj korak pokrila in še zdaj pokriva z zagrinjalom nevtralnosti. Kaj je nevtralnost, je dovolj znano. Tudi je znano, da se deli v dvojno: aktivno in pasivno. Prva je ona, ki je vedno pripravljena, pomagati zavezniku, če bi rnu slabo šlo, druga pa hoče braniti le sebe , zmeneč se za to, bo li tepen ta ali oni. Avstrija je nevtralna — vsaj zdaj še. Ali ktere vrste je njena nevtralnost ? (Je je prve vrste, potem jo briga, kdo bo tepen, Rus ali Turek. Ako pa je druge vrste, potem bi jej nič mar ne bilo, če se Rus in Turek drug druzega popolnoma uničita, da se le nobeden ne dotakne njenih mej. V prvem slučaji bi bila zaveznica Rusije ali Turčije, v drugem pa nobene, ampak podobna gospodarju, ki se ob požaru s posodo vode vsede na kopič svoje strehe in brani le svojo hišo, ne zmeneč se za to, če prav vsi sosedje njegovi pogore. Taka ,,nevtralitetau je nevarna, ž njo se zameriš vsem sosedom in prišel bo ča-, ko ti bodo to pavračali. Da zadrega ni majhna, kdo bo to tajil? Kdo bo oporekal dalje temu, da treba zdaj na čelo vse drugih mož, kakor so naši državniki? Avstrija pri drugih državah tudi nima pravega zaupanja, ker vse vedo, da pogojev zaveze ne more držati in to zarad svoje so-stave ne in zarad različnosti njenih narodov. Komu more biti Avstrija dobra zaveznica ? Nemčiji? Nikakor ne, ker ima Nemcev premalo in bi se zato upirali taki zvezi vsi drugi — nenemški — uarodi in zarad različnosti vere in liberalnih načel tudi velika množica nemških. Rusiji ? Ravno tako malo, kajti čeravno bi bila taka zveza za Avstrijo najbolj varna, se jej odločno upira tista stranka, ki je zdaj na krmilu in ni prijateljica Slovanom. Ta stranka — nemški liberalci in Madjari — je po nenaravnih zdanjih razmerah v Avstriji močna, nenaravno močna, čeravno po številu manjša. Slovani imajo simpatije do Rusov, ki so sami veja velikega slovanskega debla in ker Rusi hočejo rešiti brate krutega jarma turškega. Ali diplomati avstrijski nimajo poguma, da bi se ustavili Madjarom in nemškim liberalcem ter stopili na stran slovanskih narodov. Zato Avstrija tudi Rusu ne more biti zvesta, zanesljiva zaveznica. Tedaj Turčiji? Topa še manj. Taka zveza bi biia po volji le Madjarom, kterim so pa že ure štete, ker se ta rod le umetno hrani, a ne množi, — in po turškem denarji podkupljenim dunajskim časnikarjem, kramarjem, ki od Turčije dobička pričakujejo , ter nekterim drugim po teh preslepljenim ljudem. Vsi drugi narodi bi se odločno oglasili zoper zvezo s Turčijo in če bi Avstrija šla Turku na pomoč, utegnilo bi se nekaj zgoditi, če.-ar nočemo zdaj še omeniti, ker tako kratkovidni menda naši diplomati vendar še niso , da bi si spravili na vrat Rusijo in ž njo združeno Nemčijo in Italijo. Tako tudi Turčiji Avstrija ne more biti zanesljiva zaveznica. Izraelcem je ob času nevarnosti pošiljal Bog preroke, ki so jih rešili iz zadreg. Če komu — je treba zdaj Avstriji takih prerokov — mož', ki bi bili v stanu najti pravo pot. Takih pa ni in nič ue kaže, da bi prišli; vsaj iz sedaj vladajoče stranke se ne bodo rodili. Če bi se bili svoji vladi pod očesom Madjari skoro na svojo roko vzdignili z orožjem proti Rusu — čeravno le z nekaj tisuči ljudi, — je to očitno znamenje, da mora Rusija biti jako previdna. Ker kakšno poroštvo more dati An-drassy Rusiji, da se kaj enacega, kar se je Prižigalec (I. zvezek 508 str.; 11. zvezek 512 str.) Iz angležkegii poslovenil prof. J. Jesen k o. Kako rszlične so pač knjige! Od nekterih se čitatelj le zato nerad loči, ker ga mika nepretrgana vrsta nepričakovanih dejanj. Silno napeta pazljivost, s ktero jih je čital, kar h kratu preneha, pisana mjilna pena poči in ne-vedoma in nehotom čuti čitetalj, da med njim in tako knjigo ni prav nobene vezi, ko hitro jo je prečital. Če njegova domišljija ni že razbrzdana in vsled tega bolehava, tako take knjige ne poženo v njem nobene kal'. Sedanje lepoznansko slovsto je dovolj bogato takih knjig, zlasti takih romanov. A. Prižigalec ni te vrste, da se izogibljemo preklicane besede roman. Mnogo važnejše so one knjige, ki pred vsem skušajo čitatelja podučiti, podeliti mu določno vsoto raznih naukov in načel, skratka take knjige, ki skušajo izobraziti njegovega duha. Ker se občinstvo zmirom bolj zanima za razne reči in vednosti, ustrezajo take knjige v lepi mični povesti njegovi ukaželjnosti. Zgodovinski romani, izvrstni potopisi i. t. d. vplivajo na tak način. A. Prižigalec ni tudi te vrste povest. Naj imenitnejše, ker najboljše, so pa one leposlovne knjige, ki neposredno in nehote vplivajo na dušo, na srce vsakterega naroda. Take knjige ne poru nožu jejo le njegovih vednosti, ampak izobražujejo in požlahtnujejo njegovo srce in njegov značaj. Čitatelj čuti njih vpliv na se, n ta vpliv se ue kaže v njegovem umu, ampak v njegovem notranjem dušnem in srčnem življenji. Take blage knjige pomagajo in kažejo človeku, kako naj razumeva naj imenitneje zahteve svojega srca in svoje duše in kako naj jim ustreza; ene oživljajo in krepe njegovo zavest o raznih dolžnostih ter člevečnost navajajo na nova pota. Pri takih knjigah čitatelj ne gleda na to, da sedaj marsikaj ve, kar prej ni vede), temveč gleda le na blage čute, ki mu jih v srcu izbujajo. Prebravši jih se popolnoma zadovoljen loči od njih: kajti njegovo življenje je po njih obogatelo, njegovo srce se je iz njih dok ij naučilo. Take vzvišene kjige izbujajo nam čute nekako tako blage, kot izvirajo iz občevanja z blagimi veljavnimi ljudmi. In knjiga te vrste je naš prižigalec,*) kterega je nam prof. Jesenko v dveh debelih zvezkih po angleškem izvirniku „Lamp-lighter" poslovenil. Vrzi na čelu vsakterega poglavja naznanjajo blaga načela, po kterih se razvija dejanje cele povesti. Zapuščena iu v vsem zanemarjena sirota Jerica je hudo strahovana od neke malo vredne žene Nani Grantove. Ko jo ta prežene celo iz hiše, usmili se je reven prižigalec mestnih svetilnic Zvestomož po imenu. Vzame jo k sebi ter po priprostih krščanskih načelih izreja trmoglavo in nobene reči ne vajeno deklico. Pri tem ga podpira vdova gospa Sulli-vanova, ki je bivala v istej hiši ter je bila po vsem pravi izgled dobrim gospodinjam. Ta *) Prižigalec se v Ljubljani dobiva pri Giontiniji, Lerlierji in Ti 11 ti, v drugih slovenskih mestih pa pri onih knjigarjib , ki trgujejo tudi z drugimi slovenskimi knjigami; v Trstu pa blizu v Slov. čitalnici in pri g. prof. samem. zdaj pripravljalo na Ogerskem , ne zgodi kak drugi pot? I»o skušnjah se človek uči in če bodo Madjari hoteli poslati krdela prostovoljcev Turkom na pomoč, bodo ukrenili tako, da orožje ne bo šlo tje več po avstrijskih železnicah, ampak po kaki drugi poti, od drugih strani. Morda se to še zdaj zgodi, kajti s tem, da je vlada konfiscirala za nekoliko tisuč goldinarjev orožja, ni še zadušen napad, ampak le za kratek čas ustavljen. Da se popolnoma zaduši, bo treba vse kaj druzega. Najbolj naravna, najvarnejša bi pa vendar bila za Avstrijo v tej vojski trdna in odkritosrčna zveza z liusijo — že zato, ker je z njo zvezana tudi Nemčija. Taki zvezi bi se ne ustavljali ne Slovani, ne pravi Nemci, — prvi zavoljo Rusije, drugi zavoljo Nemčije ne. Ustavljali bi se le Madjari in dunajski judovski časnikarji ter njihova dobička željna stranka. Vsi ti pa bi kmalu utihnili iu se poskrili po kotih, če bi jim kdo očitno zobe pokazal. Vsi drugi narodi bi navdušeno ploskali taki zvezi, ki bi naredila močno telo rusko-avstrijsko-nemško, kteremu bi se potem ne bilo bati nobenih vnanjih napadov. To bi bila trdnjava, v kteri bi narodi lahko brez skrbi živeli. Slo vani bi se spoštovali zavoljo Rusije, Nemci zavoljo Nemčije. Na cedilu bi ostali le Madjari. če bi hoteli biti to, kar so zdaj: napihnjen in prevzeten narod. Madjarski narod pa v Evropi nima nobene prihodnosti, zamrl bo in prišel ob vso veljavo. Zato bi obžalovali, ako bi se Avstrija naslanjala na Madjare, preziraje druge narode; časi Marije Terezije, ko so ogerske sablje rešile cesarstvo, so bili, a jih ne bo več. Zdaj bi Madjari razrušili Avstrijo, če bi le mogli. Dokazov je dovolj, ni nam treba na pol starih reči ponavljati. Madjarskih glasov tedaj avstrijski diplomati ne smejo nikakor poslušati, še manj pa se ravnati po tako zvanem „občnem mnenji" ali „občni volji," ki jo delajo pod kupljeni ali samopridni dunajski in drugi judovski časnikarji. Z bojišča. Najglavnejši dogodek na bojišči je pre-mcmba pri turških poveljnikih. Mehmed Ali se Turkom menda ne zdi dovolj zanesljiv in je poklican nazaj, višje poveljništvo podonavske vojne namesto njega prevzame Sulejman paša, ki je že došel v Razgrad, za poveljnika balkanske vojske pa je imenovan Reuf paša, ki je odšel v Š.pko 15» li tretji pjvelj nik podonavske vojne srečnejši, kakor sta bila prva dva (Abdul Kerim in Mehmed Ali paša), to se ho še le videlo. Turki se silno motijo če mislijo, da bodo z vednimi prem-mbami višjih poveljnikov potolkli Ruse. Nedavno se je pisalo o premembi višjega poveljuištva tudi pri vojni ruski; vendar se je bila dotična novica takoj preklicala. Najnovejša poročila pa zopet trdijo, da bo general Kotzebue, ki je iz Poljske odšel na bojišče, postal vrhovni poveljnik ; formalno sicer noče biti imenovan za višjega vojskovodja in ostane to veliki knez Nikolaj, dejansko pa bode on vodil vojsko. Pred Plevno so 1. in 2. t. m. veliki knez Nikolaj, knez Karol in general Totleben ogledovali vse ruske nasipe in baterije. Rusko-ru munska dela so že zelo dovršena. Turki na rusko streljapje ne odgovarjajo- Črnogorci imeli so 1. t. m. v Krouici pri Suturnanu hud boj s Turki, ki so hoteli prodreti v Črnogoro, pa so bili od Črnogorcev vrženi nazaj, ki so imeli v tem boji 6 mrtvih in 10 ranjenih. Turki so pa zgubili veliko več ljudi. Iz Azije poroča Muktar paša, da je 30. sept. potolkel oddelek ruske vojne, ki je hotel iz Ardahana preko Karsa marširati v Karajal. Rusi so se umaknili v vas Perdik. Drugi dan, pravi, napali so ga Rusi pri Karačaju , pa so bili zopet tepeni (?) in so popustili 400 (?) mrtvih na bojišči. Ob enem so bili prijeli desno krilo turško, kjer so bili pa tudi odbiti. Če bi Muktar paše ne poznali iz Črnogore, kjer |e toliko časa zmagoval, daje na zadnje zgubil skoraj vso vojno , bi po teh poročilih mislili, kako velik junak da mora Muktar biti. Sultan pa menda res verjame vsem njegovim poročilom , ker je njemu iu Oainan paši podelil naslov: „Gazi" t. je. zmagovalni! Angleški list ,,Daily Ne\vs" o omenjenih zmagah nič ne ve, marveč poroča, da je Meli-kov 2. t. m. prijel Muktarja na vseh straneh in mu vzel najvažnejši nasip Pavlet. „Corr. Havas", ki pa navadno ni prav zanesljiva, sicer pravi, da so Rusi 3. t. m. pod vodstvom velikega kneza Mihaela samega zgubili vse osvojene nasipe in da sta padla 2 generala, mnogo častnikov in 1500 mož, pa počakati je še treba ruskega službenega potrdila. Požrtvovanje za rusko vojsko. ,,Journal de St. Petersbourg" pripovedujo, ko- liko se je v Parizu in L mdonu nabralo za ruske ranjence. Med darovatelji v Parizu se zlasti odlikujejo g. Efruzi s 25 000 franki, kne-ginja Olga Orlova z 10.000 fr., g. Vazilij Na-riškin s 60Q0 fr., velika knegiuja Aleksandra Josifovna s 5000 fr. itd. Vsega skupaj se je nabralo v Parizu 87.733 frankov. V Londonu je pa daroval g. Majnel sam 2000 funtov st.; vsa v tem mestu darovana svota zuaša 20000 rubljev. O Černjajevu. Anglež Salisbiri, kteri je bil lani v Srbiji, je izdal knjigo ,,T\vo iiionths with Tchernaieff in Servia" (dva mesca s černjajevim v Srb ji. V njej govori hvalevredno o Rusih in pravi meddru/.im, da mora zadobiti vsak, kedor se je imel pr.liko sozna-niti s kterim ruskim oficirjem, dobro menje o celem ruskem narodu. O černjajevu pravi, da je ravnal po vsem dobro , akopram so ga nekteri obsodili zarad njegove presmele taktike. Črnjajev se je moral ozirati na okolščine, ktere drugim niso bile znane, in ako bi bil drugač delal, bi ga bili še bolj natolcevali. Tako šte-|ejo n. pr. Černjajevu za greh, da je raztegnil srbsko vojsko v predolgo linijo ali Salisbiri meni, da bi ga bili Turki obkolili, ako bi bil imel vse vojake skupaj. Tudi je Černjajev zmerom na pomoč računil in se tako dostikrat za tega delj prevaril. Značaja černjajeve osobnosti pa Salisbiri ne more prehvaliti. (Novoje Vremje.) Knez Ci-retelov, bivši tajnik pri ruskem poslanstvu v Carigradu, kteri je vstopil v rusko vojno kakor prostak, je postal sedaj zarad svoje hrabrosti — korporal. Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani, 5. oktobra. JVIi*kega silijo človeka k resnemu premišljevanji. Ni bil samo krik , kar smo čuli ves čas ii Ogerskega silnih demonstracj zoper Rusijo; Madjari mislili so izvršiti svojo misel v delanji, hoteli so Turkom zdatno na pomoč priti. Culi so prevečkrat v nemških časnikih na-glaševati , da je ruska armada v naših rokah, ker jo lahko iz Erdeljskega od Rusije odre- žemo in vsako zvozo nemogočo storimo. Madjarski listi so v začetku vojske dali spoznati, češ, naj le gredo Rusi v Bulgarijo, mi jih bomo pa od zad prijeli! Ta misel se je vročekrvnih in po osveti hrepenečih madjarskih preuape-težev polastila; mislili so, da store le svojo domovinsko dolžnost, ako to idejo izpeljejo. Do zdaj se je zvedelo, da je bilo vdeležnikov 5000 ; gotovo niso še vsili izvedeli; pa recimo, da jih ni več, — naj bi bila stvar enkrat v teku, narastla bi bila množica na svojih 20 in več tisoč. Z armado 20.000 do 30.000 mož pa je kaj lahko prodreti v Rumunijo, kjer je zdaj malo vojakov, razdejati tam železnice, mostove in ceste, ter odrezati rusko vojno od zveze z domovino , ter jo tako izstradati. Se ve, da bi bili Rusi brž v Galicijo in na Er-delsko primarširali, pa le pomislimo, da armada od 300.000 mož ne more enega dneva, toliko menj pa kakih osem dni brez komunikacije z domačijo ostati. Nastala bi bila velika zmešnjava pri armadi v Bulgariji, še veča zmešnjava pa v mednarodnem oziru. Rusija bi bila primorana poslati veliko armado proti Avstriji, in Avstrija bi bila imela odločiti se med dvema nesrečama, ali napovedati vojsko Rusiji iu Madjarom željo izpolniti, ali pa Mad-jare trdo prijeti kakor leta 1849. Iu kakor je leta 1849 opraviti imela obenem z Madjari in z Lahi, tako bi bilo morda tudi sedaj, ker vse kaže, da ste Italija in Nemčija z Rusijo tesno zvezani. Avstrija se tedaj sme srečno šteti, da se je ta zarota še ob pravem času zasledila. Madjari so si pa s to zaroto muogo škodovali iu radovedni smo, kako da se bo ta reč konečno izvršila, ker se je pričelo neki strogo preiskovanje. Madjari imajo Miletiča že čez eno leto zaprtega, samo ker so ga imeli na sumu da hoče Srbom pomoči poslati. Tu pa ni več sum, ampak dokazano, očividno dejanje 1 Madjarski listi že govorijo, da to nič ni tacega, če vdarijo v Rumunijo, ki je puntarska dežela, ker se je proti svojemu gospodarju turškemu sultanu vzdignila. Eni listi zvračajo vso krivdo na Poljake; Klapka pa se že vleče iz mreže, se dela nedolžnega in trdi, da ni od vsega nič vedel! Za glavne podpiho-valce imenuje Mithad pašo, Poljake in sploh take ljudi, katerih roka pravice doseči ne more; Madjari sami pa se nam predstavljajo kot nedolžna jagnjeta, ki so se dala zapeljati po angleškim denarju, po Mithad paši in po Rusom protivnih Poljakih. Že iz tega lakko sklepamo, da se jim ne bo dosti zgodilo, ker i Madjarom je vse dovoljeno! Domače novice. V Ljubljani 6. oktobra. (Cesarjev (jod) obhajal se je 4. t. m. slovesno, kakor še nobeno leto ne. Razun velike maše v stolnici, ktero so služili veleč, knez in škot dr. Pogačar in ktere so se vdeležili razni cesarski in deželni pa občinski vradi, prišle so bile tudi vse šole, ki so imele ta dan prosto, vsaka posebej k sv. maši, da so molile za blagor in srečo presvitlega vladarja. Vojaštvo je imelo svojo mašo v nunski cerki. (V bogoslovje) je v I. leto prišel še g. Janez Golf iz Šent-Vida, dovršil gimnazijo z izvrstno godno preskušnjo v Novem mestu in g. Nace Pokom, ki je z enakim vspehom dovršil gimnazijo ljubljansko- Doslej ni še J. Pyreka iz Moravskega. G. Jurij Jenko iz II. leta pa se je podal v modroslovje. (Vliodnino) na Železnikih postajah je južna železnica od 20 kr. znižala na 10 kr. vstopnica veljavna za celi mesec, pa samo za osebo, ki je na njej zapisana, velja 2 gld., za celo leto pa 10 gld. (Nemško gledišče v Ljubljani) je letos tako slabo, da vse zabavlja in celo glavna pokrovitelja njegova, „Laib. Ztg.u in „Tag-blatt," ne prizanašata igralcem z očitno grajo. Razvideti je iz tega, da je gledišče vse drugo, kakor zabavno in podučljivo, ne dosti boljše od kake potovajoče beraške družbe, ki svoje „predstave" napravlja po skednjih ali lesenih kolibah. In za tako reč se daj6 celo iz deželnega zaklada, ki se polni večidel po dav-karskih groših kmetov, daje podpore po več tisuč gld. na leto? Kako se more to opravičiti 1 Zato mislimo, da bodo prihodnje leto nemškutarski poslanci, kterih glasilo sta „Laib. Ztg" in „Tagblatt," odtegnili nemškemu gledišču vso podporo iz deželnega zaklada in da bosta omenjena lista temu glasno ploskala. (,,Turški list'•) seje predrznil ,,Slovencu" oČitatiti lažnjivost, ker je poročal, da se je kazini obhajala turška zmaga z obilnim vinom itd. Mi pa ostanemo pri tem, in še pristavimo, da so nekteri prenapeteži še celo ugibali, kako da bi po zgledu madjarskih mest tudi belo Ljubljano Turkom na čast rasvetlili. Čemu toraj tožiti? Saj ste ,,turki," tedaj tudi lahko pije te na zmago Turkov! Razne reči. — Duhovske premembe v ljubljanski škofiji: Č. g. Ileinrih Dejak pride iz Sore za kurata v Budanje na Vipavskem. — Za pogorelce v K o m p o 1 j a h hva ležno sprejel: od Gospoda fajmoštra v Vodicah 20. gld. od gosp. fajmoštra v Želimljah 5 gld. od gosp. J. Tomažiča, vikarja v Novem mestu 20. gold., od gospoda fajmoštra v Hiujah 32. gld. V Dobrepoljah. J. Razboršek, kaplan. — f č. g. Anton Stanko, župnik Stopcih je v Cirkovicah naglo nmrl. Bil je še le 42 1. star, blaga duša in izgleden duhovnik. R. J. P. — Pri občinskih volitvah v Mostah bil je za župana izvoljen Boštijan Vrbič, posestnik iz Most, za svetovalca pa posestnika Janez Lah iz Zej iu Janez Lukanec iz Most. V Žireh postal je župan Tomaž Nag-lič, svetovalca pa Janez Peter ne 1 in Jurij Kavčič. Vsi izvoljenci so značajni in velikega spoštovanja vredni možje. Neka stranka je hotela za župana voliti Antona Sedeja, ki je pa dobil le 5 glasov. Tudi v celjski okolici na Štajarskem imeli so občinske volitve. K volitvi župana se je bilo 26. sept. sošlo 18 odbornikov. Ker jih je polovica hotela potrditi dosedanjega župana Karola Šaha, polovica pa je volila g. Antona Male-ta, se je po trikratni volitvi žrebalo, ter je bil po žrebanji g. Anton Male odločen za novega župana. Za občinske svetovalce pa so bili izbraui gg.: Šorn, Šah in Levičnik. — Iz Pozna se naznanja (gl. Čecli čisl. 219), da je 20. pret. meseca v Benetkah umrl na potu iz Rima izvrstni prelat Jan. Kožmian, eden najboljših boriteljev cerkven h v kulturnem boju prusovskem. Rojeu I. 1814 je iz Lublina prišel v Varšavo I. 1830 na bojišče, postal po množili bitkah poddostojnik, bil vjet, pa je ubežal v Pariz. V Tulusu je dovršil pra-voslovje ter pričel odvetništvo. Po daljši bolezni podal se je v Pariz, kjer je veliko občeval s slavnima Mickvievičem in Zaleskim. L. 1843 pride v Berlin, vstanovi 1. 1845 „Przegl;j,d Po-znaiiski", stopi 1. 1816 v zakon z Zofijo hčerjo generala Chlapovskega, I. 1848 na čelu vstajnikov je bil zaprt 3 mesece; potem delal v gospodarstvu v Kopaševem do 1. 1853, kedar mu Bog vzame žeriko. Odslej misli in misli, kako bi postal duhoven, gre 1. 1857 v Rim, izuči se bogoslovja, pride 1859 na Poznanjsko v semenišče, in postane mašnik 1.1860. Od tedaj je marljivo deloval za vero in narod, napravil več duhovnih vstavov, storil veliko za pravo oliko ljudstva, boril se poslednja leta neustrašeno. Pred dvema letoma bil je 9 mesecev v ječi; oslabljen nekoliko podal se je na jug, v Rim, in rana velika je nenadjana smrt njegova, torej po njeui tudi žalost velika. Eksekutivne dražba. 6. oktobra: 1. Uaenik iz Dolžaka, 1. Zadnik iz Vovega pota, oba v Lašičah. 1. Kmetic iz Je-žiee, 1. Kebol iz Cernuč, 1. Hribar iz Brezja, 1. Zakrajšel z Ilavegore , 1. Zadnikar , vsi v Ljubljani. 1. Bizjak iz Orehovca, 2. Lavrenčič z Vrh-polja, 1. Bencina a Gola, vai v Vipavi. Zaje iz Broške vaai , v Kostanjevici. 3. Čuk iz Loma v Idriji. 2. Zupančič iz Rihpovca v Trebnjem. 3. Vcrliovec na Vrhniki. 3. Občinsko zemljišče v Famljah, 1. Ivančič iz llrenovie, 1. Milavc iz Razdrtega , vsi v Senožečah. 1. Lesar iz Sodražicc v Ribnici. 8. oktobra: 3. Kokalj z Visokega v Kranji. 2. Langerjeve reči iz Poganca v Novem mestu. Telturiillčlif