UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 8 (tiskarna 1. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedel.i m praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne i: : sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po posti ali s poSitjaijem na dom za Avstro-Ojjrslco in Bosno K 21-60, polletna, K 10 80, K 5-40, mesečna K 1'80; za Nemčijo celoletno K 26 40, za . ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K . Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznik o" •' •* •* ob pol 11. dopoldne. \ •. • UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7.’ zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslan« ::: in reklame 40 vin. — la3 jiuLc : ptejeraa upravništvo. :: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo — Reklamacije lista so poštnine proste. ■ Ste v. 470. V Ljubljani, v soboto dne 28. decembra 1912. Leto II. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna..................................K 2160 polletna............................ . » 10‘80 Četrtletna................................... 540 mesečna.................................... Za Nemčijo: celoletna...........................i . K 2640 polletna............................ . » 1320 četrtletna................................ „ 660 mesečna...................................... 220 Za ostalo inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : U pr a v,-ništvo »Zarje" v Ljubljani. Za „Zarjo“! H koncu gre leto in v nekaj dneh začnemo tretji letnik dnevno izhajajoče »Zarje«. In če se ozremo po delu tega leta, smemo menda izreči upanje, da bodo naši prijatelji zadovoljni s službo, ki jim jo je delala »Zarja« tekom leta. Sami pač nismo zadovoljni, kajti naše stremljenje je bilo vedno višje, nego izvršitev. Toda mnoge naše želje se niso še uresničile in »Zarja« vzlic lepemu napredku v tem letu vendar ni še tako razširjena po slovenskih krajih, kakor bi si želeli in kakor smemo vočigled velikemu številu slovenskega delavstva zahtevati. Znatno se je razširil krog »Zarjinili« naročnikov in odjcmalcev, a vendar se naša žurnalistična moč še ne more primerjati bogati meščanski publicistiki in ne more zadostovati potrebam slovenskega zavednega delavstva in socialno-demokratične stranke. Ko se nagiba staro leto h koncu, se torej obračamo do vseh sodrugov in somišljenikov z vabilom, da obnove naročnino in da nam pridobe novih naročnikov. Vsak slovenski sodrug bi moral smatrati za svojo neizogibno dolžnost, tla se naroči na glavno glasilo svoje stranke, 'da ga pridno čita in da ga tudi pridno razširja. Razkladati našim čilateijem, kaj pomeni časopisje v moderni politični borbi, bi bilo pač tako, kakor nositi vodo v morje. V dobi demokracije je časopisje najvažnejše orožje; moč vsake stranke se da najbolje meriti po njenem časopisju. 1 udi delavci morajo imeti močno časopisje, če hočejo zmagovati. A delavci morajo imeti s v o j e Časopisje. Vsak list služi gotovim interesom; dvema gospodarjema pa ne more služiti nihče. Tista fraza. Ki je pri nas Se tako razširjena in priljubljena, da služi to ali ono glasilo vsemu slovenskemu narodu, je špekulantovska hinavščina, zakaj tudi slovenski narod ni en sam sloj, en sam razred, ampak tudi v njem si nasprotujejo interesi kapitalista in interesi delavcev; tudi med Slovenci je klerikalizem in liberalizem nekaj druzega kakor socializem. »Zarja« služi slovenskemu narodu, kolikor ima ta narod skupnih interesov; ne more pa dovoliti, da bi se cilji posameznih klik prikazovali kot cilji vsega naroda in ne more molčati, če se zasušnjenemu ljudstvu taji, da je zasužnjeno. Meščansko časopisje služi kapitalistom, »Zarja« služi delavstvu. Ali tako, kakor bi bilo treba, mu more služiti le tedaj, če izvršujejo delavci svoje dolžnosti napram svojemu časopisju. Samo z naročnino svojih odjemalcev se »Zarja« lahko razvija In povečuje. A to je potrebno, kajti naloge delavskega časopisja so obširne in velike. Vse klerikalno in liberalno časopisje je "danes nasprotno delavtvu. Svoje nasprotje kaže seveda v različnih oblikah. Enkrat bijejo z loparji po zavednem delavstvu, drugič se mu približujejo in ga vabijo v krščansko-socialne in narodne organizacije, ki niso nič druzega, kakor hlevi za vzgojo krumirjev, za poneumnje-vanje in za kastriranje. S celo armado nasprotnega časopisja sc mora bojevati delavsko glasilo, ki pa mora vrhutega informirati svoje či-tateije o važnih dogodkih, poučevati sodruge, dajati v bojih direktive, služiti agitaciji in pospeševati organizacijo. Kolikor je bilo v naših razmerah mogoče, je gotovo »Zarja« častno izpolnjevala svojo dolžnost. Da jo more v bodočnosti izpolnjevati bolje, je odvisno od sodrugov. Čim večje bo število odjemalcev, tem boljši bo list. Kar store sodrugi za svoje glasilo, store zase. V njihovih bojih je »Zarja« meč, ki seka zanje. Čim bolje ga nabrusijo, tein bolje bo rezal. Če priznavamo, da smo napredovali, moramo pa vendar tudi povedati, da bi se lahko še veliko bolje razvili, Če bi vsak sodrug mislil, kako važen je list in če bi storil, kar bi moral storiti. Na tisoče je še sodrugov, ki niso naročeni na »Zarjo«! Naročajte jo v svojem interesu! Meščansko časopisje Vas ne bo podpiralo v gospodarskih bojih! Klerikalni in liberalni listi ne bodo delali delavske politike! Kakor so vam sovražne njih stranke, tako vam je sovražno njih časopisje. In da boste kos svojim nasprotnikom v gosoodarskih in v oolitič- nlfi bojih, morate imeti močno, razširjeno glasilo! Storite torej svojo dolžnost kot zavedni delavci! DR. OTON BAUER: Nemško-angleško nasprotstvo. Svetovno politične dogodke naše dobe opredeljuje nasprotje med nemškim in angleškim imperializmom. Odkar je v nemški industriji zrasla angleškemu kapitalu nevarna tekmovalka, odkar je nemška kolonialna politika napravila Nemčijo za zopernico Anglije onikraj oceana, odkar ogroža nemško pomorsko oboroževanje angleško samovlado na morju, se je začela sovražnost med Nemčijo in Anglijo. Glavna točka v njiju boju za oblast pa je bil Carigrad. Tam so se borile nemške in angleške banke za gospodarske pridobitve, nemška in angleška diplomacija za vpliv in za prvenstvo. Ta boj je preprečil preporod Turčije. Da je bilo turško ljudstvo ogoljufano za sadove revolucije, da so ostala mladoturška prizadevanja neuspešna, da je postala Turčija plen balkanskih državic, da ogroža polom Turčije mir vseh evropskih narodov, je krivda nemškega in angleškega imperializma; njiju nasprotstvo je onemogočilo okrepitev Turčije. Najvažnejše sredstvo za okrepitev turške državne oblasti jc bila zgradba železniškega omrežja. Železnica olajšuje vojaške prevoze, olajšuje enotno politično ovladanje in gospodarsko oživljenje dežele. Prav živo opisuje gospod Qwinner učinke anatolskih železnic. Preden se je začela zgradba železnic, »sta jedla Carigrad in turška vojska kruh iz ruskega žita; danes jesta žito domačega pridelka«. Pred zgradbo železnic »je bila varnost v Mali Aziji komaj večja kakor dandanašnji v Kurdistanu. Ko šo inženirji Nemške banke dospeli do postaje oni-kraj Izmida ob Marniarskem morju, so ogrožali cerkeski razbojniki ondotno okolico: načelnik lazbojnikov je danes postajni načelnik v službi anatolske železniške družbe.« Tako ustvarja železnica osebno varnost in varnost lastnine, razvija proizvajalne sile dežele in pomnožuje davčne dohodke pokrajin, skozi katere teče železnica za mnogo večji znesek, kar znaša državni prispevek za zgradbo železnice. Zato je morala Turčija misliti predvsem na izpopolnitev železniškega omrežja. Ampak v tem prizadevanju je zadela ob interesna nasprotstva med nemškim in angleškim kapitalom. Najvažnejši med temi železniškimi načrti je zgradba bagdadske železnice. Turška vlada je podelila pod vodstvom Nemške banke stoječi družbi koncesijo za zgradbo železnice od Konia do Bazre. Iztočišče železnice je maloazijsko mesto Konia, ki je z železnicami že spojeno s Smirno ob Egejskem morju in s Hajdar-pašo ob Bosporu. Od Konia do Ereglija, središča bogatega premogovnega revirja, je železnica že izgotovljena. Oradi sc proga skozi taversko pogorje od Eregliia preko Adane do Kilisa, odkoder se odcepi stranska proga na Damask; Damask leži ob železnici iz Bejruta v Meko, ki je že v prometu. Oti Kilisa se podaljša bagdadska železnica preko Harana, El Helifa, Mo-zuja in Bagdada do Bazre, od kjer se zveže z enim ali drugim pristaniščem ob Perzijskem zalivu. Velika Britanija je gledala zgradbo te železnico postrani. Bala se je predvsem za svojo samovlado nad Perzijskim zalivom. Za Anglijo je njeno monopolno stališče v Perzijskem zalivu priteklina nje oblasti nad Indijo; bagdadska železnica pa bi ogrožala nje monopolno stališče. Sedanja fiktivna nadoblast Turčije ob Perzijskem zalivu bi postala pomembna, ako bi železnica Turčiji omogočila, da postavi svoje vojaštvo ob Perzijski zaliv. In trgovinski monopol Anglije ob Perzijskem zalivu bi bil v nevarnosti, ako se mu približa nemški kapital, ki gradi bagdadsko železnico. Kakšno važnost polaga Anglija na svojo oblast v Perzijskem zalivu, kaže izjava angleškega vnanjega ministra Lorda Landsdowna 7. maja 1903: »Anglija ne sme dovolili nobeni drugi državi paroplovnih postaj ali železnic ob Perzijskem zalivu; vsak tak poizkus bi pomenjal vojno in bi ga zavrnili z orožjem.« Ampak angleški imperializem ni le v skrbeh za stališče ob Perzijskem zalivu. Njegovi pogledi merijo tudi na Mezopotamijo. Sir Wil-liam Willcocks biva v Bagdadu in gradi velikanske namakalne naprave, ki naj iz pokrajin med Evfratom in Tigrisom napravijo zopet svetovno žitnico. Žito, pavolo, volno, petrolej in rudo nudi ta dežela! Angleška politika hoče angleškemu kapitalu zagotoviti izkoriščanje teh prirodnili zakladov. Ampak od zapada prodira z zgradbo bagdadske železnice v to deželo nemški kapital. Za I určijo je bila pospešitev bagdadske železnice nedvomno življenskega pomena — najvažnejši predpogoj za ojačenje državne oblasti. Nemčija jo je pri tem podpirala: zgradba te železnice s pomočjo nemških bank naj bi bila iztočišče za gospodarsko podjarmljenje Prednje Azije po nemškem kapitalu. Anglija, od Francije podpirana, pa je delala gradbi te železnice navečje zapreke. Londonska in pariška borza se nista udeležili pri zbiranju delniške glavnice za to podjetje. Francija je odrekla Turčiji posojilo, katero bi bilo vsaj de- loma služilo pospešenju železniške zgradbe. Anglija je z enakimi razlogi odrekla svoje soglasje za zvišanje turških uvoznih carin od 11 na 15 odstotkov. Naposled je Anglija izjavila, da stoji pokrajina ob Kovajtu (ob Perzijskem zalivu) pod nje pokroviteljstvom in da ne dovoli nobene železnice v teh krajih. Tako je konkurenčni boj med nemškim in angleškim kapitalom preprečil zgostitev turškega železniškega Omrežja. Zato so sedaj podlegle turške čete sovražni premoči v Macedoniji, dočim so armadni zbori v Mezopotamiji, Siriji, Arabiji, daleč od bojišča, križem rok gledali poraz kalifa. (Konec prih.) Proč z vojno! Sodrug, ki se jc moral udeležiti balkanske vojne kot oficir v srbski armadi, piše: Udeležil sem se vojne in pod vplivom strahotnega mesarskega klanja, sirovosti in barbarstva kličem prav energično: Proč z vojno! In leliko Vam zatrjujem, da to razpoloženje ne obvladuje le nas socialne demokrate, ki nas je neizprosna usoda prisilila, da so pri tem barbarstvu sodelovali, temveč vse, ki so videli strahote in grozne posledice vojne, celo vojake po poklicu. Ker to kar smo doživeli, je bilo zdravemu človeškemu razumu nepojmljivo in zdravemu človeškemu čuvstvovanju neznosno. Zmagujoča armada smo in v enem mesecu vojne jc ta armada bolna, nervozna, posirovela, v stanu žc davno minule človeške podivjanosti. Naše roke so omadeževane s požigi, ropanjem, moritvijo. Dan in noč smo požigali, plenili, morili in bili smo vedno trudni do smrti, lačni kakor volkovi, po pustem gorovju smo hodili, spali le po nekaj ur na prostem v dežju, snegu in mrazit. In čim sirovejše je bilo naše življenje, tem dragocenejše se nam jc zdelo. Vsak trcno-tek smo gledali smrti v obraz, videli smo umirati prijatelje, sodruge v groznih mukah, naše živčevje je bilo napeto do skrajnih mej. V nas je živelo le še čuvstvo za golo. sirovo, podivjano življenje. A ne poloti se človeka le nervoznost, blazen postane in krvoločen in le eno čuvstvo prevladuje v človeku: zadovoljstvo nad mukami sovražnikovimi, v njegovem izstradanju. uničenju. Žele ko leži sovražnik mrtev pred nami, se zadovoljno nasmejemo. Nočem vam popisovati, kako težko nam ie bilo slovo od naših mater in sester, ki so nas pridrževale z jokom in stokom; nočem varil opisovati grozne prizore, ko smo zapuščali naše tihe domove, v katerih je ostal le brezupen jok žena; nočem vam popisovati, kako smo kakor divji Huni pustošili po arnavtskem ozemlju. Najprej je naša vlada podkupila Arnavte in jih oborožila in bojevali so se tudi res nekaj časa proti Turkom, a potem so se obrnili proti nam. Grozno maščevanje jih je zadelo. Vse, kar se nam je zoperstavljalo, smo uničili. Živino in imetje smo jim ugrabili, hiše požgali do temeljev. Kjerkoli smo hodili, tam je nastala pustinja. In odigrali so se prizori, o katerih bi vam pripovedoval leliko dneve, a še bi jih ne mogel do-velj opisati. Nočem vam ničesar pripovedovati o krvavih bojih pri Ktimanovu, pri Prilepu, Milici, kjer je pokopanih na tisoče ljudi. Le nekaj prizorov iz zadnje bitke pri Bitolju vam hočem predočiti, da vam razjasnim, zakaj da obvladuje danes vse bojevnike le eno razpoloženje, ki s,e izraža v klicu: Proč z vojno! Štiri dni je trajala bitka. Ponoči nismo spali ne mi, ne Turki, ker smo se morali varovati nočnega napada in le ponoči smo lehko topove spravljali čez gore in se približali Turkom. Naša premoč je bila zlasti v arteljeriji. Ali kaj naj koristi dvesto topov — toliko smo jih imeli pred Bitoljem — če se jih ne more postaviti v dobro pozicijo. Planota, v kateri je Bitolj, jc bila popolnoma preplavljena. Ako smo se hoteli pomikati čez planjavo, smo se udirali do pasu, celo do vratu, v vodo in blato. Tukaj torej ni mogla prodirati niti pehota, kaj šele arteljerija. Gorovje Pa. ki obdaja planoto, je tako visoko, skalnato m nepristopno, da vozovi niso mogli čezenj. Imeli smo le eno baterijo gorske arteljerije, vse drugo je bila poljska arteljerija. Nič drugega ni preostalo, kakor da je morala infanterija vleči težke topove in v eni noči so komaj baterijo štirih topov privlekli gor in zopet dol. Prav tako se je godilo tudi Turkom. Na ta način so minuli štirje dnevi: čez dan grozna vojna, ponoči vse moči presegajoče delo. Po planoti je neprestano deževalo, gore so bile pokrite s snegom. Revno so izgledali naši ljudje: trudni in lačni, mokri in umazani, skoraj brez čevljev. Dve zapreki so morali premagati: naravno, vodo in dež, človeško, energična obramba pred turškimi topovi in strojnimi puškami. Kdor ni tega doživel, si ne more predstavljati kakšnih nadčloveških moči je bilo potrebno. Gazimo skozi vodo in blato, nad našimi glavami frče šrapneli in kroglje in padajo v vodo kakor debele deževne kaplje. Da bi se vlegel, to je nemogoče, ker bi utonil. Najboljše obrambno sredstvo je bilo urno prodiranje. Mnogo jih je popadalo. Strahovito je bilo pogledati zlasti one, ki jih je zadela kroglja v glavo, iz katere so potem vreli možgani. Pretresljivo so upih' oni, ki so jih zadeli razstreljivni kosi in jim odtrgali nogo ali roko. Tako smo prehodili dva kilometra. In ko smo bili le še poldrug kilometer oddaljeni od Turkov, ko je njihova arteljerija že popolnoma umolknila, pre- magana od naše in nam ni mogla nič več škodovati, tedaj je naenkrat izbruhnil ogenj iz strojnih pušk. Pred turškimi okopi so bila tla nekoliko bolj suha, ker so bili tam izkopani globoki jarki in se je voda odtekala. Kdor se je hotel skriti pred kroglami iz strojnih pušk, je moral poskakati v te jarke. Na nekaterih mestih so bili tako globoki, da je bilo treba plavati. In na vsakih 50 metrov je bil jarek. Kdor je hotel priti dalje, je moral teči od enega jarka do drugega. Od obeh strani je bil ogenj izredno močan. Ko smo se približali Turkom na osemsto metrov, je bil njihov položaj obupen. Z ognjem so prenehali, ker niti eno mesto njihovih okopov ni bilo varno pred našimi kro-gljami. Skušali smo jih obkrožiti in ker so mislili, da je njihov položaj brezupen, so se spustili v divji beg. To je bil trenotek, ki prekaša vse grozote pekla. Če se spomnim nanj, me oblijo solze. Vse sem pozabil, kar sem pretrpel in le iskreno, globoko usmiljenje z ubogimi Turki me je navdajalo. Le na dve strani so zamogli bežati: zapad-no proti Ohridi in južno proti Florini, ker na severu srno stali mi, vzhodno pa so bile nepristopne, zasnežene gore. Na obe strani jim je bil odhod zaprt, popolnoma so bili obkroženi. Proti Florini je bila samo ena pot. ker na desni in levi je bilo vse preplavljeno. Ali ravno to pot. po vsej njeni dolžini, je zasedla naša arteljerija. Iz svojih okopov, od gorskih pobočij, so se usuli Turki na to pot. Na tisoče šrapnelov je eksplodiralo nad njihovimi glavami, od spredaj, v smeri njihovega bega še bolj kakor od zadaj in od leve strani. In kaj naj store? Obstali so, ne da bi oddali en strel. Tu pa tam so vzplapolale bele zastave in oficirji na konjih so vihrali z njimi v znak, da se hočejo vdati. Ali niso jim verjeli, ker so Arnavti dvakrat speljali na ta način naše vojake. Nismo prenehali z ognjem. Na tisoče ljudi je obležalo. Sele ponoči je del Turkov zbežal. Le divizija 10.000 mož. ki je bila v rezervi, se je umeknila v redu, a blizu Florine jih je naša kavalerija razgnala. Na levem turškem krilu, kjer je poveljeval najpogumnejši turški vojskovodja, Džavid paša, so hoteli Turki na vsak način predreti, da bi sc pri Ohridi zopet zbrali. Trideset tisoč mož naše pehote in mnogobrojna arteljerija jim je pa zaprla pot. Kakor blazni so se udrli Turki in skušali predreti. Grozno klanje se je pričelo. Sablje in bajoneti so neusmiljeno sekali in kamnata tla so bila gosto pokrita s trupli, četrti dan je bil zelo meglen, le vsled tega so manjše turške čete ušle, in Džavid paša tudi. Begunce smo takoj zasledovali. Kaj se je zgodilo v smeri proti Ohridi, tega ne vem, ali kako je bilo proti Florini, to vem, ker sem bil s-m poleg. Pot so šele gradili, zato niso mogli Turki odpeMoti svojo prtljago, mnnicijo in svoje topove. Ob potu je ležalo na tisoče pušk, miničijskih omar, šotori, obleka, čevlji, jedilne pripravp kruh, moka, riž itd. Vozniki so pometali vse \. voz, da so lažje bežali, ali to jim ni prav nič koristilo. Ko so prišli en kilometer daleč, kjer se je polomil prvi voz, ali kjer je padel prvi konj, niso mogli dalje. Ob potu na desno in levo je ležalo na stotine mrtvih konj in volov. Dvajset topov z municijskiini vozovi in ne-številno voz je stalo zapuščenih. Pod kolesi so ležali ranjenci, bolniki in od strahu zblazneli begunci, ki niso mogli dalje. Pretresljiv je bil ta prizor, znak uničenja turške armade in države. Z čuvstvom zadoščenega maščevanja je udrla naša pehota dalje, pleneč iz turških voz vse, kar je le moglo nesti in je metala na desno in levo vozove in municijske omare v vodo, da je napravila prosto pot naši arteljeriji. Vojakom se niso smilili ubožci pod vozovi. Brez usmiljenja so jih morili z bajoneti in metali v vodo. Tedaj sem rabil svojo poveljniško oblast in marsikateremu sem rešil življenje. JVMmogre-de Vam lehko poročam, da je eden naših najboljših sodrugov rešil življenje tisoč bežečim Turkom. To smo lehko storili, ker smo bili štirje od strankinega vodstva oficirji Pretresljivi prizori so se množili, čim delj smo prihajali. Kjer so bila tla nekoliko bolj suha, smo videli vse polno turških družin; starčke. žene, otroke, ki so se na pol zmrzli tresli v dežju. Smrtna tihota je vladala med njimi. Napol mrtvi otroci niso mogli več kričati. Strahotno je bilo pogledati mrtve otroke, ki so bledi in izstradani ležali ob potu. Za mehko meso teh otrok so se pulile čete gavranov, ki so nas redno spremljevale. Končno, ’da so naši živci postali napeti do skrajnosti, smo našli po vaseh sežgane ljudi. ČetaŠi, najzanikrnejši elementi človeške družbe, so uprizorili tukaj nečloveška dejanja. Metali so ljudi v ogenj. Po deset so jih zvezali skupaj in nad njimi zažgali kup slame ali sena. Živi ljudje v ognju 1 Tega ne bom nikdar pozabil. Vsakega zdravega človeka, ki je to videl. preganja ta slika v sanjah. Po vsem, kar smo videli in doživeli, ni prav nič čudnega, če zakličemo, da nas slišijo vsi: Proč z vojno! Sedaj taborimo po umazanih turških vaseh. Kaj se godi po svetu, o tem ne vemo ničesar, ker nam je čitanje časopisov prepovedano. Slišali smo le, da preti vsled balkanske vojne izbruh svetovne vojne. Če pomislim na to, tedaj nimam miru. Kaj so ljudje pr išli ob um i Iz ovojne, iz krutih izkušenj, se obračamo do vas, 'edinih kulturnih ljudi, do evropske socialne demokracije, s prošnjo: Bojujte se z vso silo proti vojni, združite se z nami v klicu: Proč z vojno! Ljubljana in Kranjsko. — Deželne doklade za leto 1913. Cesar je potrdil sklep deželnega odbora kranjskega, da se pobirajo za leto 1913 deželne doklade v isti višini kakor doslej. Vsled tega ni treba, da bi bil sklican deželni zbor pred novim letom. Deželni zbor se snide k daljšemu zasedanju šele v drugi polovici januarja. — Tako se glasi la-konsko poročilo »Slovenca«. Deželnemu odboru, ki bo brez ustavnega dovoljenja pobiral deželne davke, se nič ne mudi, da bi bil sklican deželni zbor in da bi javnosti poročal o svojem delovanju. »Exleks« spada popolnoma v okvir sedanjega režima v deželnem dvorcu. — Hrvaškemu Čuvaju je menda odklenkalo. Celo hrvaški minister Josipovič je o božičnih praznikih govoril tako, da se iz njegovih skrivnostnih besed lahko posname dejstvo komisarjevega konca. Seveda nočejo oficiozusi naravnost priznati, da je zamorec že opravil svojo dolžnost' ali to nič ne de. Uradno sc priznavajo taka dejstva vedno šele tedaj, ko so že izvršena Hrvatom bi torej lahko čestitali, dasi vemo. da ni s Čuvajevim padcem njihov boj končan, ampak bodo imeli potem še kočljivejše delo kakor pod absolutizmom. Ali na Kranjskem so zdaj mnogoteri ljudje radovedni, kdaj pade naš — Čuvajev sistem. Tudi tukaj imamo razmere, ki so hrvaškim v marsičem podobne. Veliko absolutističnega je v Avstriji, prav posebno veliko pa ga je na Kranjskem. Razlika je le ta, da je reprezentirala absolutističen sistem na Hrvaškem posamezna oseba, pri nas pa ga predstavlja klerikalno strankarsko gospostvo. Naši klerikalni gospodarji znajo izrabljati svojo politično moč, kakor da so hodili naravnost k rajnemu Macchiaveliju v šolo, le da ne ostajajo pri teoriji kakor ubogi Niccolo, temveč izvajajo njegova načela v praksi. To čuti vsakdo na Kranjskem, kdor ne trobi v klerikalni rog. Ali radovedneži bi si lahko prihranili vprašanja. Med hrvaškim in kranjskim cu-vajstvom je vendar važna razlika: Tam so morali čakati da občutijo v Budimpešti potrebo normalnih razmer na Hrvaškem; pri nas pa je skoraj vse odvisno od ljudstva samega. Treba je, da se ljudstvo zdrami iz hipnoze, da se reši nenaravnega strahu pred klerikalci, pa se lahko v kratkem izpremeni neznosni sistem v naši deželi. Treba se je oprostiti fatalizma in spoznati, da se nič ne opravi brez dela, obenem pa, 'da je za uspešno delo organizacija prvi pogoj. •Tarnati zaradi klerikalnega paševanja, ni nič; organizirati se in delati je vse. Novo leto je pred durmi; če hoče ljudstvo, pa res lahko postane novo. — AH poznate Kokodajska? Ne! Torej pridite na Silvestrov večer, ki se vrši v torek, dne 31. decembra, v salonu gostilne pri Anžoku (J. Reberšak) v Sp. Šiški; tu spoznate to veliko zvezdo komikarske umetnosti; s svojimi komičnimi nastopi Vas bo razveselil, pa tudi poučil Vas bo o vseh »špasnih« vprašanjih sedanjega časa. Prav s težkim trudom sta ga združena odbora podružnice »Vzajemnosti« in železničarske organizacije v Spodnji Šiški kot prireditelja tega večera pridobila za enkratno gostovanje, da z drugimi zabavnimi točkami vred tudi on pomore izpopolniti bogati spored. Srečo lov s krasnimi dobitki; šaljiva pošta; ples; o polnoči pa živa slika ob magični razsvetljavi. Nikomur ne bo torej žal, ako poseti naš šišenski Silvestrov večer pri Anžoku. — Zagorje ob Savi. Občno konsumno društvo ima dne 30. t. m. v prodajalni Loke, dne 51. t. m. v prodajalni Zagorje inventar in bodo na omenjena dneva, ko se vrši inventura prodajalni zaprti. Dividendne znamke se bodo jemale od 2. do 10. januarja za one Člane, ki kupujejo na Lokah v prodajalni Loke, za vse druge pa v pisarni društva v Zagorju. — Škofjeloška »Vzajemnost« priredi Silvestrovo veselico v gostilniških prostorih gospoda Josita Hafnerja na Trati (nasproti škofjeloškega kolodvora) s sledečim sporedom: Godba. sreČol\)v„ šaljiva pošta, koriandoli kor-zo. ples, prosta zabava. Vstopnina 30 vin. za osebo, otroci prosti. Začetek točno ob 7. zvečer. čisti dobiček je namenjen podružnični knjižnici. Nh obilen obisk najvljudneje vabi odbor. — Članom »Občnega konsumnega društva« v Idriji se tem potom naznanja, da se društveni inventar v centralni prodajalni prične dne 5. in konča dne 7. januarja 1913. Dobile se bodo torej tri dni samo najnujnejše potrebščine pri stranskih vratih prodajalne. Zato se priporoča članom, da vse svoje potrebščine že prej nabavijo. Pločevinaste znake in čeki se bodo sprejemali v društveni pisarni samo od 5. do 12. januarja 1913 in sicer od pol 8. zjutraj do 6. zvečer vsak dan. Znamke, ki bi se prinesle po 12. januarju se ne bodo za to, ampak šele za drugo leto vzele v poštev. Člani naj z znamkami vred prinesejo tudi obe članski knjižici., tfa se jim vpišejo poleg znamk tudi obresti vloge na mlinu. — Zanimiv Silvestrov večer priredi letos na čast članom združenih delavskih organizacij y. društvo »Splošna mladinska zveza« v Idriji ob 7. zvečer v društvenih prostorih sodr. » Tončka«. Kdor se hoče zadnji dan v letu krasno zabavo, naj nikar ne izostane od veselice. — Jesenlce-Fužine. Ob Novem letu razdeljujejo trgovci darila svojim odjemalcem, da jih bolj priklenejo nase in da zavarujejo svoj dobiček za leto dni. Na Savi obstoji tovarniško skladišče živil čez trideset let; še nikoli ni dajalo novoletnih daril. Letos vprvič je dalo svojim odjemalcem šestodstotno dividendo. Delavci bi ta ukrep tovarniškega podjetja z veseljem pozdravili, ako bi tovarna s tem ne za sledovala prav posebnih ciljev: da priklene delavce še tesneje nase in da dobi vpliv na vo-lilce (za občinske yolitve!) Da se je tovarniško skladišče živil po tridesetih letih spomnilo na dividendo, gre zasluga delavstvu samemu, ki je svojo konsumno organizacijo zasejalo v trgovce in tovarno »novoletno radodarnost«. Drugačnih misli je trgovsko glasilo »Slovenski Narod«; v soboto je pisal med »Jeseniškimi novicami«, da je tovarna razdelila dividende med svoje odjemalce vsled slabih časov in vsled draginje. Ako bi bilo res, kar piše dopisnik »Sl. Nar.«, potem vprašamo tovarno, zakaj ne poviša delavskih plač, da bi bili poviška deležni vsi delavci brez izjeme? Tovarna in dopisnik »Slov. Naroda« dobro vesta, da je v tovarni nastavljenih več mojstrov, kateri so obenem hišni posestniki in trgovci. Delavci, ki so pri njih na stanovanju, so prisiljeni, da tudi kupujejo pri njih, sicer jim brez pardona odpovedo stanovanje. Tovarniškemu vodstvu svetujemo, ako hoče v resnici dobro delavstvu v sedanjih slabih časih, naj skrbi za zadostna stanovanja, da ne bodo delavci na milost in nemilost izročeni stanovanjski sužnji različnih hišnih posestnikov in trgovcev. Gleda naj, da se čim-prej povišajo tudi penzije v bratovski skladnici. S tem bo tovarniško vodstvo pridobilo zaupanje med delavstvom. Delavci pa bodo s svojimi konsumnimi organizacijami skrbeli, da se ugodno razvija vprašanje delavskega konsuma. S Save. Z ozirom na razmere, v katerih živi delavstvo našega okoliša, se priredi letos na Silvestrov večer pri »Jelenu« na Savi — namesto navadne veselice praznovanje po sledečem sporedu: I. Ob 8. zvečer predavanje o francoski revoluciji; predava sodrug Fr. Milost iz Trsta. II. Po predavanju do polnoči prosta zabava s šaljivo pošto. III. O polnoči govori sodrug Ignacij Mihevc iz Trsta o dolžnostih delavstva v novem letu. IV. Po nagovoru prosta zabava. Društvo kovinarjev na Jesenicah vljudno vabi na čim obilnejšo udeležbo. — Kaj je z računom iz »hotela pri cerkvenem knezu«? Prejeli smo: Svoj čas je »Zarja« prinesla iz Novega mesta zanimivo poročilo o gostiji, ki jo je imela liberalna in klerikalna buržvazija povodum blagoslovljenju nove novomeške državne gimnazije v »hotelu pri cerkvenem knezu«, ali po domače: pri novomeškem proštu. V poročilu je bila omenjena govorica, da je milostivi prošt svoje goste sicer izborno pogostil, kakor že to st . dobro zna, ampak milostivi je potem za to gostijo predložil račun novomeški občini, gospod župan Rozman pa da je ta račun — morda blizu 500 kron — lepo plačal iz mestne blagajne. »Zarja« je bila tako k ' ”tna, in je to stv->r smatrala za govorico, kakor jih zlobni ljudje včasi trosijo okrog, četudi se pozneje izkaže, da so bile govorice brez vsake podlage. Da se tudi v tem slučaju dožene, kaj je na tej govorici, je »Zarja« apelirala v prvi vrsti na prošta, da to stvar, ki se javno trosi po mestu, tudi javno pojasni. Isto pa je pričakovala »Zarja« tudi od mestnega županstva, o katerem je znano, da v svoji bla gajni nima toliko denarja, da bi zamoglo svoje delavce in redarje vsaj nekoliko bolj pošteno plačati, kakor so dozdaj. Pri taki)’ govoricah, ki zadenejo tako ugledni dve stranki, kot ste v tem slučaju prošt in mestno županstvo, je po vsod drugod navada, da se stvar takoj demen-tira, če je govorica neutemeljena. V tem slučaju pa že čakamo več kot mesec dni, a glej to čudo, od nobene strani ni bilo slišati niti najmanjšega pojasnila, kaj šele dementija. Dan pred božičem je bila seja mestnega občinskega Sveta in sicer po dveh mesecih Selc prva sela Pričakovali smo, da bo vsaj pri tej priliki gospod župan podal kako pojasnilo, pa v naše ne malo začudenje je molčal in bil je tih tudi ves ostali mestni svet. Kaj naj si mislimo o tem splošnem molku? Počakajmo še! Zdaj bo kmalo Novo leto, ko se sklenejo vsi zastareli računi, upamo, da pride tudi ta na vrsto. — Božičnica »Dobrodelnega društva tiskar jev na Kranjskem«, ki je bila v nedeljo dne 22. t. m. popoldne ob 4. v Sokolovi dvorani v »Narodnem domu«, je bila običajna priredba, ki jo društvo priredi vsako leto sirotam tiskarjev in otrokom udeležencev. Na sporedu je bila koncertna godba, petje, tombola s številnimi dobitki in božično drevesce, ki je posebno ugajalo po svoji alegorični prireditvi. Zal, da obisk ni bil tako povoljen kakor prejšnja leta, ker je bilo ta dan v Ljubljani mnogo različnih prireditev. — Čemu je šota dobra? Važno iznajdbo je napravil rudniški inženir R, Cremer v Leedsu na Angleškem, _ki je zanimiva za rudarje in za naše Barjaiii. Šota je sposobna, da vsesa petkrat do^ šestkrat toliko vode, kolikor je sama težka. Če se torej obesi na stropu in na straneh jam šota. bodisi v kockah, kakor se reže za kurjavo,' ali pa v velikih množinah v pleteni žici, vsesa pri namakanju veliko množino vode in jo drži, tako da se veže pri eksploziji toliko toplote, da se eksplozija ne more dalje razšir jati. Tudi na Nemškem delajo zdaj poizkuse s — 'Izgubljeno in najdeno. Pekovski vajenec Fran Us je izgubil novo, črno pelerino. — Neka zasebnica je izgubila svilnato naprsje in ovratnico. — V Staculovi trgovini je neka stranka pozabila torbico, v kateri je imela šest žlic. — Šivilja Amalija Ruprecht je izgubila črno svileno pompaduro, v kateri je imela zlato uro, nekaj drobiža, znamk, računov in vizitk. — Najdena je vojaška čepica in bodalo s pasom. Boji za Taraboš in Skader. Danes bode predvajal kinematograf »Ideal« boje pri Tara-bošu in Skadru. Aparaterju se je posrečilo posneti v naihijšem ognju z največjo življensko nevarnostjo boj, ki je trajal delj časa. Vidi se naskok bajonetov, razpokanje šrapnelov med vojaki. Zopet en lep večer, ki se lahko vsak ogleda krasne naravne posnetke. Ta film se predvaja od danes do torka 31. decembra. Zraven tega je tudi senzacijska drama »Zenska brez srca« 1. del in ostalih 5 slik prve vrste. Rudarjem trboveljskega hrast-niškega in zagorskega revirja v premislek. O božičnih praznikih sem se mudil v zgoraj navedenih rudniških okrajih. Precej časa je že minulo, odkar nisem imel tam nobenega opravila. Čeravno poznam te kraje že od leta 1878. Spominjam se še na čase pred letom 1880. Takrat je bila po dolgi krizi med leti 1870 in 1880 jako dobra konjunktura. Rudarji so v tisti dobi primeroma precej zaslužili, podjetniki so takrat najeli precej novih delavcev. Delavci pa so bili brez vsake organizacije, nezavednost je bila grozna, gostilne so bile polne, po cestah so se pretepali, sovraštvo med rudarji je bilo tako veliko, da če so prišli Ojstrčani in Trbovci skupaj, je bila bitka; ali pa so hodili iz Zagorja v Trbovlje na korajžo, ali pa nasprotno Trbovci v Zagorje. Ravnotako so se ijretepali med seboj v Hrastniku rudarji in steklarji. Ni bilo tedna, da bi ne bili peljali orožniki raznih pretepačev v Laško ali Litijo. Seveda je trboveljska družba razumela, s kom ima opraviti. Začela je tako izkoriščati rudarje, da so od leta 1882 do 1889 bili zaslužki pod 50 krajcarjev na dan. Gorje je bilo takrat vsem delavcem, kruha ni bilo pri rudarski družini, o mesu ne duha, ne sluha. Da so bili teh neprijetnih in neugodnih razmer krivi tudi rudarji, so dokazovali poznejši časi, ko je pojenjalo med rudarji popivanje po gostilnah, pretepanje raznih ponočnjakov, ko so se začeli organizirati. Vesel sem bil, ko sem bil približno pred petimi leti nekaj tednov v teh rudniških-okrajih, ko je bilo povsod, kamor sem prišel, veliko zanimanje za organizacijo. Rudarji med sabo so bili kakor bratje. Ljudje so mi pravili, da so potekli meseci, ko ni imelo orožništvo nikakršnega opravila. Rudniška družba je imela precej strahu pred rudarji. Ali ves potrt odhajam iz teh revirjev sedaj, ko pišem te vrstice. V teli božičnih praznikih sem slišal, kamor sem prišel, o pretepih. Srečaval sem orožnike z mladimi rudarji vklenjene v verige zaradi pretepov. Ne-srčni alkohol razsaja po revirjih, o organizaciji pri mladini ni govora. Ali tudi starejši se ne brigajo za organizacijo. Rudarji, kakšne bodo posledice! Opozarjam Vas kot Vaš prijatelj, da je to zločinsko delo nad Vami samimi, ker tudi sedaj V;v'T! preti gorje če se ne boste organizirali, če ne opustite peklenskega alkohola. Vrt Vaši nasprotniki se organizirajo. V zadnjem času je nastalo zopet par novih kartelov, da Vam podraže živila. Na drugemu kraju pa se pripravlja podjetništvo na atentat, da, zniža plače. Vi, zaupniki, ki menda spite, * i stari rudarji, ki ste postali leni in brezbrižni za Vašo organizacijo, ti mladina, ki si se izgubila v alkoholu, zadnji čas je, da se vrnete na pravo pot, na pot, po kateri hodijo vsi zavedni organizirani delavci. — Tatinsko družbo, ki jc izvršila v zadnjem času že nebroj tatvin v Paternjanu, Beljaku in Celovcu, so izsledili v Paternjanu. Že delj časa so iskali zaman zagonetne tatove, ki so imeli posebno veselje za perilo. Končno se je posrečilo orožnikom, da so izsledili Ivana Tosina, pri katerem so našli več zabojev obleke in perila, vredno več sto kron. Povodom na-daljne preiskave so aretirali še njegovega tovariša Jurja Kronika in damo, njihovo pomočnico in razprodajalko v Celovcu. Pri vseh so dobili bogate zaloge obleke, posebno veliko pa finega ženskega perila. Goriško. Nabrežina. 22. decembra je uprizoril dramatični odsek javne ljudske knjižnice Gan-glovo štiridejansko dramo »Sin«. Obisk je bil povoljen, a odkritosrčno povemo, da smo pričakovali še večjo udeležbo. Upamo, da bo pri prihodnji predstavi zasedena dvorana do zadnjega kotička. Igralci so častno rešili svojo težko nalogo. — Žeuski shod, ki ga. je sklicalo pretečeno nedeljo nabrežinska politična organizacija, je uspel najsijajneje. Prostorna dvorana Tance-tova je bila pač natlačena domačih žena, katerim se je pridružilo lepo število naših sodru-gov. Shod je otvoril ob pol 4. popoldne predsednik nabrežinske krajevne organizacije sodrug Marica. Poročala je sodružica Antonija Gornikova, ki je v jasnih besedah pokazala in dokazala potrebo, važnost in pomen ženske organizacije. Kakoi ob nastopu in med govorom, je bila pogumna sodružica burno aplavdirana. tudi ob zaključku svojega res lepega in poučnega govora. Za njo je govoril sodrug Regent iz Trsta. Le-ta je pojasnil koristi, ki jih imajo ženske, ako so moški močno organizirani m nujno potrebo ženske organizacije. Ker je bil čas kratek zaradi veselice, ki jo je priredila nabrežinska javna ljudska knjižnica, je nato sodrug Marica zaključil ta lepi shod v prepriča-nju, da bo obrodil obilo dobrih sadov. — Dramatična predstava v Nabrežini. V nedeljo 22. t. m. so uprizorili diletantje nabre-žinske javna knjižnice Ganglovo štiridejanko »Sin«. O igri bi dejali, da je ponesrečen poizkus. Še pravi, odra vajeni igralci, ne bi znali iz nje narediti kdove kaj dobrega. Tem težavnejša je naloga za diletante. In kakorkoli je bil tempo prepočasen in niso bile maske nič dobro zadete, se je vendarle igralo dobro. Zato bodi izrečena pohvala vsem igralkam in igralcem, izmed katerih je nekaj izredno dobrih moči. Treba je le nekoliko več vaje iti sigurnosti na odru. Zato pa priporočamo, da si v prihodnje izbero lažje igre. Treba pa ni. da bi opustili gojitev drame. Narobe. V naših vasicah bi naši diletantje lahko vsako nedeljo uprizorili domačinom kakšno igro. Na tak način se marsikdo izvleče iz gostilne in zvabi v hrani umetnosti in prijetne domače zabave. Oder je bil lepo opremljen in občinstva je bilo veliko, in radodarno z aplavzi pridnim igralkam in igralcem. Trst. Predavanje v »Ljudskem odru«. V prvih dneh meseca januarja prihodnjega leta bo predaval v tržaškem »Ljudskem odru« profesor Ivan Merhar o zanimivem predmetu »Jedača, pijača, dom In šejje naSIti pradedov.« Predavanje bode v petek 3., soboto 4., petek 10. in soboto 11. januarja v zeleni dvorani »Delavskega doma«, ulica Madonnina 15. Predavanje je velike važnosti. Zato priporočamo sodrugotn, da se že sedaj pripravijo na obilen obisk. Tržaški »Edinosti« izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo zato, da je povedala svojim bralcem, kakšno mnenje imamo o njej. Objavila je namreč v celoti naš odgovor na njene in-famne laži in obrekovanja. Ampak kar je nepošteno ostane nepošteno. Zopet je potrdila, da smo mi trosili po okolici sovraštvo do Srbov in da smo raznesli o narodnjaških odličnjakih lažnjive vesti. Na prvo smo že odgovorili, kakor se spodobi, ako ima človek opraviti z elementi, ki nimajo o časnikarski lojalnosti in dostojnosti nobenega pojma. Kar se pa tiče vesti, ki so se trosile po mestu in okolici o nekem narodnjaškem odličnjaku, povemo, da so to neokusno in neduhovito vest raznesli v svet na- šo ga mrtvega potegnili iz vode. — Ubilo je pri podiranju drevja pri Sv. Lovrencu nad Mariborom drvarja Gregorja Me sariča. Bil je na mestu mrtev. — Prijet roparski morilec. Nedavno smo poročali, da je bil na Ostrožnem pri Celju roparsko umorjen raznašalec kruha Mihael bu-mrek Umora je bil osumljen neki Alojz Lednik V Ivniku pa so prijeli te dni pravega morilca v osebi nekega Jurja Krempuša iz Velike Pire-šice. Izročili so ga okrožni sodniji v Celju. ----------------------------- - . . . _ Sestra povzročila bratovo smrt. Pri po to iznajdbo, zlasti v vestfalskih rudnikih. Če se sestniku Maloprovu v vranski okolici sta rezala obnesejo, bo treba tudi pri nas zahtevati, da se uvede ta naprava in s tem bolje zavaruje življenje rudarjev. Umrli so v Ljubljani: Ignacij Egger, železniški sprevodnik v pokoju, star 87 let. Guština Jeršek, bivša predilniška delavka, sta ra 71 let. — Jožef Kralj, čevljar, star 46 let. — Kontoristinja pri Fr. X. Souvanu, Milena Pe-lan, stara 21 let. — S trebuhom za kruhom. V torek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 8 Slovencev in 2 Hrvata, nazaj je prišlo pa 60 Hrvatov. V sredo je prišlo iz Amerike 20 Hrvatov in 40 Macedoncev, iz Švice se je pripeljalo pa 60 Macedoncev. — Predvčerajšnjem je prišlo iz Amerike 490 Macedoncev. — Utopljenca je našel. Ribič Lukšič je našel pod bolnico usmiljenih bratov v Kandiji popolnoma slečenega utopljenca. Kdo je ta, se še ni dognalo. Znakov nasilja na telesu ni videti. — Zaradi prepovedanega povratka je bil v torek aretiran 1883 v Podgorici pri Šentjakobu rojeni slaboglasni Anton Pengov, katerega so izročili pristojnefflu .sodišču. Štajersko. — Hrastnik . Iz Hrastnika nam poročajo, da zaradi nepričakovanih ovir ne bo Silvestrove veselice, kakor smo poročali v včerajšnjem liStU_ Utonil v pijanosti. Posestnik Fran Drozg od Zgornje Sv. Kungote je bil te dni v Mariboru na semnju. Zvečer se je vinjen vračal do- ---------------------------------- . ... •„ moir ter zašel v Pesnico ter utonil. Drugi dan rodnjaki sami, in sicer zato, da bi naredili iz _ a »i; ; i~ I nnrnrlnn ‘zrfpv KCf slanino Matilda Maloprov in njen brat Janez. Janez je večkrat v šali drezal sestro in ta ga je hotela udariti po roki. Izpozabila se je in ga udarila ravno s tisto roko, v kateri jejmela nož ter mu po nesreči prerezala glavno žilo na roki. Brat je umrl na izkrvavljenju, še preden je prišla zdravniška pomoč. — Prijazna zakonska. Zakonska Matija in Neža Pučko pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah živita že več let v vednem prepiru. Prepir in pretep sta v hiši na dnevnem redu. Te dni sta se zopet stepla. Zena je zgrabila sekiro in ga tako hudo udarila po roki, da je mož narodnjaškega odličnjaka narodno žrtev, se jim to ni posrečilo in ker jim ljudje niso verjeli, mečejo sedaj krivdo na druge in najrajši na socialne demokrate. Megolomani v »Narodnem domu« bi radi dokazali ljudem, da nimamo mi nobenih boljših opravkov, kakor pečati se z narodnjaškimi odličnjaki, ki bodo postali po zaslugi »Edinosti« navadni ljudski pniari. Zakaj najbolj smešna je »Edinost« takrat, kadar brani svoje odličnjake. »Pomislite« — pravi »Edinost« — »pomislite, celo naše voditelje napadajo socialni demokratje.« I za božjo voljo! Kaj pa so narodni voditelji? Mar bi rada naredila »Edinost« iz njih nezmotljive narodne papeže? Ne celo, ampak samo »narodne voditelje« napadamo in napadamo jih zato, ker je njihovo obnašanje napram socialni demokraciji nepošteno in včasi naravnost pobalinsko. Ali naj mi nato molčimo? Narobe, gospa »Edinost«. Molca;1 smo dovolj. Sedaj bomo šele začeli govorni. In če je »Edinosti« naš ton neprijeten, naj se prime sama za svoj fini nos. zakaL? v. .sam.?* ki vpeljuje surovost in podlost v tržaški politični boj. zahteva poleno in |°Par* ^ani te bil duševni boj večino ljubši. i tega ne inaia Edinost« in ne marajo ga njeni pati oni. Naj zadobil težko poškodbo. Mož je nato vzel ženi torej dobe. kar .žele. Za to pa res mšmo, da bi sekiro iz rok ter ji jo vrgel v glavo. Zena se je prenašali najpodlejsa pobalinstva duševnih st- vsa v krvi zgrudila na tla. Pučkota je sodišče romakov. , xr , ,, obsodilo na 20 mesecev. - Narodnjaško (robilo v Trstu se v svoi. včerajšnji številki pere zaradi očitka, da ne ob--rjr V| i javlja popravkov oseb in inštitucij, ki jih nejire- iVOrOSKO. nehotna napada. Napadla je zidarsko orgamza- — Na lovu. V celovški okolici je zadela cijo in ta je poslala popravek. Popravek je napi- na lovu srčna kap 261etnega učitelja A. Zech- sa delavec kakor je znal >n vedel. In »to. Ker nerja. Mož je obležal na mestu mrtev. Lovci, baje m bil sestavljen, kakor določa §19 tiskov tovariši, so ga orejoeliali v. mrtvašnico. • nega zakona, ga m »Edinost« obi ‘ • Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd. Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp. Ljubljana Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti. — Telefon štev. 296. Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski itd. pravi »Edinost«, da bi ga bila objavila, ako bi se uc bil skliceval na § 19. No »Edinost«, ali je res nujno potrebno, da povemo, da nisi objavila svoj čas popravka tržaške okrajne bolniške blagajne, ki se pa ni skliceval na § 19 in morda ga nisi objavila baš zato, ker se ni skliceval na ta paragraf? Čemu neki siliti, da se poveča število tvojih nelojalnih dejanj. Zakaj, naj se pere kakorkoli je vendar grdo, ako se kdo sklicuje na nepravilnost popravkov samo zato, da se mu ni treba blamirati pred svojci. Res J e, da se je »Edinost« o tržaški zidarski organizaciji zlagala, ko je napisala povest o zidarju z Bazovice. In res je tudi, da posredovalnica zidarjev na škodo zidarjev ne posluje. Ker ne posluje, ni mogla poslati na delo ne bazoviškega zidarja, ne drugih njegovih tovarišev. Ampak »Edinost« rabi laži in rabi besedo »regnikolo«, da zmeša svoje backe. Zato operira z njimi pobalinsko kakor »Reichspošta« s Srbi in Prochasko. Potem ni čuda, ako se celo slovenski narodnjak v cilindru, sedeč v kinematografu, jezi na Italijane zato, ker ne znajo pravilno čitati slovanskih imen. Francoz bi se ne smejal Slovencu, ki ne bi znal pravilno čitati francoščine. V takih razmerah žive danes tržaški slovenski narodnjaki. — Pevski odsek društva »Ljudski oder« v Trstu vabi ra Silvestrov večer, ki se vrši dne 31. decembra 1912 ob 8. zvečer v elegantni dvorani »Tresicore«. ulica Chiozza št. 7. Spored: 1. Petje. 2. Rdeči nosovi. (Burka v enem dejanju.) 3. Petje. 4. Zdaj gre sem, zdaj pa tje. (Burka v enem dejanju.) 5. Petje. 6. Polnočni govor. 7. Alegorija. 8. Šaljiva pošta, korzo kor-jandoli in druga prosta zabava. Po polnoči ples, ki traja do 4. zjutraj. Med veselico in plesom se vrši bogat srečolov s krasnimi dobitki. Vstopnina: v predprodaji 80 vinarjev, pri blagajni 1 krono. Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri naših zaupnikih in pri sodrugu Vaupotiču v Delavskem domu. K obilni udeležbi vljudno vati odbor. — Pouk italijanščine v »Ljudskem odru« se bo vršil 4. januarja mesto v soboto 28. t. m. Obiskovalci naj blagovolijo vzeti to na znanje. — Poizkušen samomor vojaka. Včeraj zjutraj se je ustrelil vojak v topničarskem arzenalu na Čampo Marzio. Bil je takoj poklican zdravnik iz zdravniške postaje, ki je obvezal nesrečnemu rano in ga dal takoj odpeljati v vojaško bolnišrico. Vojak se imenuje Arnošt Kra-merstiiter, star je 21 let in je doma iz Portole. Danes bi se bil moral podvreči operaciji iri se je vsled bojazni skušal umoriti. Njegovo stanje je nevarno in se bo težko rešil smrti. Vestnik organizacij. Odbor podružnice ..Vzajemnosti" v Mostah ima v nedeljo 29. t m. ob 3. popoldan v društvenih prostorih zelo nujno sejo. Odborniki so vabljeni k polni udeležbi. Državni zbor. Dunaj, 27. decembra. Zbornica je danes sprejela službeno pra-gmatiko za državne uradnike in uslužbence, kajpada tako popačeno, kakor jo je bila poslabšala gosposka zbornica, h kateri se je bila zaletela Stiiigkhova vlada. V debati je prvi govoril .socialist Glockel. ki je izvrstno zastopal pred-joge manjšine tsr obračunal z gosposko zbornico in s strankami večine. Seja je trajala skoraj do pol 11. zvečer in je bila deloma živahna. * Korošec zastopa predlog, da se preide na dnevni red. češ. da je službena pragmatika po-tovičarsko delo. Poročevalec Čech nasprotuje Koroščeve-niu predlogu; preko dela petih let se ne more Ilič tebi nič prestopiti na dnevni red. Prehaja v specialno debato. Soc. Gldckel: Vladi se je treba res pokloniti. Zmagala je y vprašanja službene pragmatike, kakor je hotela. Ali ta triumf je sramotno dejstvo za tiste Stranke, ki so štiri leta tolažile državne uslužbence z lepimi besedami, zdaj pa so omedlele, zbornica je pač opravila dosti slabo delo s svojo pragniatiko; to pa vladi še ni zadostovalo jn nahujskati je morala gosposko zbornico. Kdor je slišal glas prevzetnosti pri razpravi v gosposki zbornici, je lahko opazil, da gospodie niso bolehali od prevelikega znanja. Člani poslanske zbornice bi morali imeti vendar še nekoliko časti v sebi in bi morali vztrajati na svojem načrtu. Ko se je predloga vrnila v zbornico, pričelo obotavljanje. Prišli so diplomatje, pričelo se je pogajanje z vlado tisti hip, ko bi Se bilo moralo vsake pogajanje prekiniti. V tem je vlada že spoznala kapitulacijo pred njenim poveljem ^emokrat!e 80 prvi hip odklonili phtevo. da se napravi zveza med pragniatiko m novimi davki. S to zvezo so storile velike stranke prvi korak da se kompromitira ugled drž. uslužbencev. Napravile so iz njih davčne eksekutorje. Popularna zadeva državnih uslužbencev Se izrablja kot predprega za nepopularne dav ke. I rej pa sta metali denar za nepopularne iz datke skozi okno. za najvažnejše smatrajo so ciahsti svoje predloge, ki se tičejo koalicijske pravice: nromkaVPrčpa J]6 r>0znatT1° nobenega kom-pionnsa. Le bi zbornica čvrsto vrtniah na I?!86 "tl d°ta,:niti koa,icijske pravice se bi bila nobena vlada drznila proti vnlii iWr lam^ta preganjati kakšnega uradnika ah uslužl benca zaradi političnih reči. Socialisti so f Pravljenj z vsemi strankami stopiti y boi oroti pasivni resistenci. Ali najprej se morajo napraviti take naredbe, ki jih izvršujoči organi res lahko izvršujejo. Tisti, ki se venomer boje pasivne resistence, obtožujejo sami sebe. Govornik polemizira z nekaterimi govori iz gosposke zbornice iu s poročevalcem, potem nadaljuje: Nastopanje nemškonacionalne zveze jc odločilo usodo pragmatike. Ce bi se bila s socialnimi demokrati bojevala za koalicijsko pravico, se ne bi bili krščanski socialci in Čehi nikdar drznili napraviti iz pragmatike pa3t za državne uslužbence. Nemška zveza se je iz dveh razlo'gov tako naglo pokorila ukazom gosposke zbornice: Prvič je dedno otremenjena in je zrastla od milosti vlade, razvijala se je pa z denarjem iabri-kaiitov. Manjšinski prediog k § 24 ne zahteva nič druzega kakor to, kar je zbornica že sklenila, iu zbornica ima dolžnost, da ga sprejme. Vlada in gosposka zbjrnica se igrata s strankami večine. Ce ima gosposka zbornica toliko poguma, da nastopa za srednjeveške nazore, mora imeti ljudska zbornica pogum, da brani zahteve sedanjega časa. (Živahno odobravanje pri socialistih.) Šmeral (češ. sep.) zagovarja svoj predlog, da ne smejo politični, verski in narodni razlogi igrati nobene vloge pri nastavljanju uradnikov. Forstner (socialist): Bodočnost bo i-okazala, kaj se je godilo za kulisami med vlado in njenimi strankami. V zadnjem poldrugem letu je žrtvovala vladna večina čez 600 miljonov militarizmu, ko je treba 30 miljonov za drž. uslužbence, pa zahteva vlada posebno pokritje. Kakšne posledice bo ime! koalicijski paragraf, kaže že sedaj šikaniranje poštnih uslužbencev. Priboljški za uslužbence so po tej pragmatiki zelo klavrni. 16 vinarjev na dan bodo dobili, za to pa naj žrtvujejo koalicijsko pravico. Govornik kritizira ostro posamezne določbe pragmatike in poziva^zbo*nico. naj glasuje za predloge manjšine. (Živahno odobravanje pri socialistih.) Krši. soc Kemetter govori nekaj, kar nima ne repa ne glave in stoka nad § 14. Gen. gov. Hummer (nem. nac.) se trudi v potu svojega obraza, da bi opravičil svojo stranko. Pollauf (divjak) pravi kot gen. govornik proti, da bo zdaj prebivalstvo šele spoznalo škodljivost gosposke zbornice. Na to sledi glasovanje, pri katerem se takoj pokaže koinediantstvo slovenskih klerikalcev. Pri prvem njihovem predlogu, da naj zakon stopi v veljavo šele tedaj, ko bo pokritje zagotovljeno, jih — ni v zbornici! Vse predloge socialnih demokratov zavrača vladna večina, tudi predlog zaradi koalicijske pravice s 183 proti 125 glasovom! Pri tretjem čitanju glasujejo socialisti zaraditega proti celemu zakonu. Za zakon o plačali uslužbencev glasujejo socialisti, da rešijo vsaj to, kar se da rešiti. Na koncu seje je nastalo še veliko razburjenje, ko se je zvedelo, da konfiscirajo nekateri Hoclienburgerjevi državni pravdniki celo govore poslancev. Konec seje ob en črtet na 11. zvečer. Prihodnja seja jutri ob 10. dopoldne. Zadnje vesti. DELOVNI PROGRAM DRŽAVNEGA ZBORA. Dunaj, 28. decembra. Pod predsedstvom ministrskega predsednika Sttirgkha je bilo včeraj popoldne poldrugo uro trajajoče posvetovanje o delovnem programu državnega zbora za januar in februar 1913. Stiirgkh je naglašal, da je treba predvsem rešiti finančni načrt. Ako se finančni odsek sporazumi o načrtu, tedaj bo plenum zbornice rešil načrt lehko v enem tednu. V dveh tednih bi bil torej finančni načrt gotov. Poslanec Seitz je nato zahteval, da se skliče pododsek socialnopolitičnega in gospodarskega odseka. Conci je stavil kot nujno zadevo poslanske zbornice rešitev vprašanja o italijanski pravni fakulteti. Korošec pg izjavlja, da se mora ta zadeva prej rešiti med zainteresiranimi strankami, ker slovenski klerik: i drugače ne morejo jamčiti za gladko rešitev v odseku. Grof Stiirgkh je ob sklepu izjavil, da se bo takoj po novem letu ukrenilo vse, da se zagotovi rešitev finančnega načrta. 16. januarja bo torej prva seja finančnega odseka. Ko sprejme državna zbornica načrt, torej 5. ali 6. februarja, sc snidejo deželni zbori. Poslancu Mastalki zatrjuje ministrski predsednik, da se vlada resno trudi doseči sporazum s češkimi in nemškimi strankami, da bo češki deželni zbor za-mogel neovirano poslovati. Glede lokalnih železnic pravi Stiirgkh, da se jlada resno bavi s tem vprašanjem, kar se kaže že v tem, da je železniški minister povabil zastopnike parlamentarnih strank na razgovor o zakonu, ki se predloži v najkrajšem času. FINANČNI ODSEK. Dunaj, 28. decembra. Finančni odsek se bo sešel 16. januarja na posvetovanje o finančnem načrtu, ki obsega naslednje točke: 1. osebna dohodnina s povišano skalo in s vpogledom knjig in ustanovitvijo kavtel za stranke; 2. povišanje davk^ n?' 3. monopol na vžiga- lice. Državni zbor se sestane 27. januarja, da re«i finančni načrt. SMRT ŠKOFA FLAPPA. Poreč, 27. decembra. Danes zjutraj je šel sluga portskega škofa Flappa v njegovo spalnico, da ga zbudi, pa ga je našel mrtvega. LUKACS NA DUNAJU. Dunaj, 28. decembra. Ogrski ministrski predsednik Lukacs se je včeraj iz Budimpešte pripeljal sem in bo danes od cesarja sprejet na avdienci. Lukacs predloži pri tej priliki vladarju svojo volilno reformo; če ji cesar podeli pred-sankcijo, tedaj jo vloži Lukacs v parlamentu na Silvestrov dan. Gotovo pa še ni, da se cesar že danes odloči. VOLILNA REFORMA IN OPOZICIJA. Budimpešta, 27. decembra. Vse opozicio-nalno časopisje odklanja Lukacsevo volilno reformo z ostrimi kritikami. Doslej se ni oglasil noben vladi prijazen list, ki bi branil Lukacsev načrt. BRUSILCI NOŽEV — VOHUNI? Budimpešta, 28. decembra. Minister za notranje zadeve je pozval vse oblasti, naj dobro pazijo na brusilce nožev. Zadnji čas so jih večje število aretirali in izkazalo se je. da vohunijo za tuje države. Odredba poživlja vse policijske oblasti, naj vse sumljive tujce takoj aretira in naj odpre vse poštne pošiljatve na sumljive osebe. POLICIJA TAJI. Dunaj, 28. decembra. Zemunska policija taji, da bi bila aretirala ženo nemškega poslanika v Belgradu. (To seveda še ni dokaz.) AVSTRIJA IN ALBANIJA. Dunaj, 27. decembra. Iz krogov, ki so v zvezi z zunanjim ministrstvom, najbrže z njega »literarnim oddelkom«, prihaja v dunajsko časopisje vest. da se »mora« Avstrija odločno upirati temu, da bi Črna gora dobila Skader. Avstrija baje mora zahtevati, da postane Skader albanski, češ da je to naravno glavno mesto Albanije ter da je večina njegovega prebivalstva albanske narodnosti. Kandidaturi egipčanskega princa Ahmed Fuada za mesto albanskega kralja Avstrija ne nasprotuje. Kar se tiče vprašanja, če ima Solun postati grški ali bolgarski, je Avstrija popolnoma nevtralna. Zaradi srbskjga pristanišča ob Jadranskem morju pri čemer je Avstrija resno prizadeta, se vrše pogajanja med njo iu drugimi državami. TURŠKI ODGOVOR NA PREDLOGE BALKANSKIH DRŽAV. London, 27. decembra. »Daily Telegraph« je dobil iz Carigrada sledečo brzojavko: Včeraj popoldne se je vršila seja ministrskega sveta in se je na njej odobril odgovor na predloge, ki so jih stavili Turčiji balkanski pooblaščenci na mirovni konferenci v Londonu. Odgovor obsega protipredloge, ki sta jih sestavila tekom dneva Kiamil-paša in minister zunanjih zadev. Ko je bil odgovor sprejet na seji, je bil naznanjen Rešid-paši v London s šifrirano brzojavko. Kakorkoli skuša porta ohraniti o odgovoru tajnost, je današnji »Ikdam«, o katerem se ve, da je glasilo Kiamil-paše, naznanil da obsega odgovor sledeče protipredloge: a) Ohranitev turške suverenitete nad teritorijem od zaliva Xeros do Črnega morja na način, da ostane tudi Odrin turška posest. b) Del Tracije In Makedonije s Solunom vred dobi popolno avtonomijo pod turško su-vereniteto. c) Bolgariji se dovoli, da si zgradi na obali Egejskega morja pristanišče, slično kakor se dovoli Srbiji, da si ga ustanovi na obali Jadran« skeg morja. d) Turčiia ne plača nobene vojne odškodnine. Ako jemljemo v poštev predloge balkanske četverozveze in zgoraj navedene turške proti-predloge, o katerih se sicer ne more trditi, da so zanesljivi, je verjeti, da eksistira v Carigradu krog politikov, ki bi radi na vsak način razbili pogajanja in hoteli nadaljevanje vojne. Med tem ko sem nesel to brzojavko na brzojavni urad, sem srečal turškega častnika, ki je dodeljen spremstvu vojnega ministrstva in ta mi je dejal: »V soboto se vrnemo v Čataldžo.« TURČIJA NAPROSI POSREDOVANJE VELESIL? Pariz, 28. decembra. Carigrajski dopisnik »Tempsa« brzojavlja, da je sklenil turški ministrski svet naprositi velesile, naj posredujejo pri vladah balkanske federacije v to, da ublaže svoje dosedanje zahteve. BOLGARSKA MOBILIZIRA VSO DEŽELO. Kelmorajn, 27. decembra. »Kolnische Zei-tung« ima brzojav iz Bukarešte, kamor so baje došle vesti iz Rušcuka, da se Bolgarija pripravlja na nadaljevanje vojne. Vojni minister da je baje naročil, naj se pokličejo pod orožje nabornikj, ki bi morali iti šele leta 1914 k vojakom, in vse moške do 60. leta. TURČIJA IN BOLGARSKA. London, 28. decembra. »Daily Telegraf« ima iz Belgrada poročilo po ondotnih privatnih vesteh, ki baje potrjujejo, da je potom neposrednih pogajanj dosežen popoln sporazum glede na mir med Bolgarsko, katero je zastopal general Savov, in zastopniki turške vlade. V političnih krogih' mislijo, da so te vesti izmišljene. . . General Savov je bil po vesteh iz Carigrada o puiznikfh pod imenom bankirja Kal-čeva v turškem glavnem mestu in je dolgo kon-feriral z najvišjimi turškimi uradnimi krogi. Takrat sc je baje dosegel sporazum zaradi bodočih mej med Bolgarsko in Turčijo. PRAZNI ŽEPI. Pariz, 28. decembra. Tukaj sodijo, da je sklep mini med balkanskimi zavezniki in Turčijo neizogiben in gre na konferenci le za to, kdo bo uspešnejši mešetar. Kakor Turčija, tako tudi zavezne drža' c nimajo dovolj denarja, da bi mogle nadaljevati vojno. Sicer pa je verjetno da bodo velesile posredovale. GENERAL SAVOV NI BIL V CARIGRADU. Sofija, 28. decembra. Bolgarska brzojavna agentura najodločnejše preklicuje vest, da bi bil šel Savov v Carigrad in se posvetoval z velikim vezirjem o vprašanjih, o katerih sklepa mirovna konferenca. ČIGAV BO ODRIN? Frankobrod, 28. decembra. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Vse kaže na to, da konferenca poslanikov ne soglaša s turškim stališčem glede preskrbovanja Odrina z živili. Poslaniki hočejo porto pripraviti do tega, da odstopi Odrin Bolgarom. Živila v Odrinu so tako pičla, da bi se trdnjava komaj 14 dni lehko držala. Ako sklene konferenca poslanikov, da dobe Odrin Bolgari, tedaj bo porta takoj odpovedala premirje. Prej bo pa porta še sklicala posvetovanje odličnih vojaških dostojanstvenikov, katerim prepusti odločitev ali naj se nadaljuje vojna, ali ne. Od čataldžinske črte ne prihajajo ugodne vesti; vojaki zmrzujejo, ker primanjkuje kuriva, barak pa nimajo. RUMUNSKE ZAHTEVE. Belgrad, 27 decembra. Na konferenci poslanikov, kamor je pripuščena tudi Rumunska, hočejo njeni zastopniki v prvi vrsti zahtevati* da se pridruže bodoči Albaniji tudi tiste pokrajine, v katerih prebivajo Kucovlahi. Sicer pa izjavlja Rumunska. da bo z mejami nove Albanije le tedaj zadovoljna, če jih določi mednarodna komisija na podlagi etnografičnega načela. Tukaj sodijo, da je začetnik te zahteve Avstrija in izjavljajo, da je strogo vpoštevanje etnografičnega načela na Balkanu nemogoče, ker so narodnosti preveč pomešane. PESIMISTIČNO RAZPOLOŽENJE. London, 28. decembra. Razpoloženje v informiranih krogih je zelo pesimistično. Zavezniki stavijo zahteve, ki jim Turčija nikakor ne more ugoditi. Najbrže bodo poklicali velesile, da te izgovore odločilno razsodbo. Turški pooblaščenci imajo nalog, da zahtevajo Odrin do zadnjega trenotka za Turčijo. POINCAREJFVA KANDIDATURA. Pariz, 27. decembra. Ministrski predsednik Poincarč je svojim prijateljem v zbornici in v senatu naznanil, da sprejme kandidaturo za predsednlštvo republike. MAKAROVA DEMISIJA. Peterburg, 27. decembra. Minister za notranje zadeve Makarov je demisioniral zaradi napadov in očitani ob zadnjih volitvah v dumo. Njegov naslednik bo Maklarov, bivši gubernator v Černigoru. KONTRAREVOLUCIJA V MANDŽURIJI. Mukden, 28. decembra. Potrjuje se, da je v Mandžuriji in med konservativnimi Kitajci obširna agitacija za odstavljeno dinastijo. Vlada je izdala energične odredbe. Misli se, da'podpihujejo Japonci o agitacijo. KOLIZIJA PARNIKOV. London, 28. decembra. Vest nekaterih časopisov, da je parnik »Oceania«, ki je fast družbe White Star Line, pri Filadelfiji trčil ob parnik »Meriam«, sloni na pomoti. Z »Meriamo« je karamboliial novojorški parnik »Oceanu«. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. % Celo noč odprto H noč odprto lovroSobBnik,Šiška ir' : pri Ijubljii'! B. Gotzl, fro^Tkiiireifee ! Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov «io-Hiaeega izdolkti« Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežb«. Nafnižfe cene. Naznanilo obrti. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam da ein pričel krznarstvo za popravila nufov, Jopic, kožuhov, boe, preprog iz srnovih in lisičjih koz- zdelujem glotaste in suknjene čepice po meri a gospode strojevodje, za delavnice in druga strokovna društva. Vzorci na razpolago. Z odličnim spoštovanjem se priporoča Feliks Žagar, krznarski mojster in izdelovalelj čepic Ljubljana, Salendrova ulica štev. 4 zraven županove hiše. .---■ Zunanja naročila se točno izvršujejo. ===== Bivši večletni sotrndnik tvrdke Wanek. Špecialist v najtežavnejših popravilih in delih. Ali sem „Zarji“ že pri-cobil novega naročnika? Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni vir! 1 kg sivega, dobrega, pu-2 K; boljšega 2-40 Ji C; prima polbelega 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 5'10 K; velefinega i snežnobeloga, puljenega, • 6'40 K, 8 K; puha sivega ' (5 K, 7 K, belega, fine Benisch,______ - 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfmejši prsni puli 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko. /polovljene postelje ^iSStaSfbeiJl M rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 110 cm široka, z dvema zglavnlcama, 80 cm dolgi, 30 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stano-tnlm puhastim perjem 16 K; napol nuli 20 K; puh 4 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K davnice 3 K, 3'50 K. 4 K. Pernica, 200 cm dolga, M) cm Sir. 18 K, 14-70 K, 17-80 K, 21 K, zglavnicn, SO cm dolga, 70 cm Sir. 4-50 K 5"20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12-80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovnlkl gratis in franko. S. Beniscli, Dešenice štev. 758, Češko. Avtomobilska zveza Idrija-Logatec, kolodvor. Odhod iz Idrije: ob 6-— zjutraj „ 12-— opoldan „ 330 popoldan Odhod iz Logatca: ob 8-30 zjutraj „ 2 30 popoldan „ 6-30 zvečer Prihod v Logatec: ob 7-50 zjutraj „ 1-40 popoldan „ 5-10 popoldan Prihod v Idrijo: ob 10-20 zjutraj „ 4-— popoldan „ 815 zvečer Cene z avtomobllnim omnibusom: drlja-LOgalec Idrija-Godovič Godovič-Hotedršica Hotedršica-Logatec ali nasprotno I. razred 23 osebo K 3 — „ 1-50 „ 1-50 1 50 II. razred z* osebo K 2-— n l-~ 1— ,, 1*— Cene s kombiniranim avtomobilom: Idrija-Logatec Idrija-Godovič Godovič-Hotedršica Hotedršica-Logatec ali nasprotno I. razred 7.3 0Sl't>0 K 3— „ 1-50 „ 1-50 1-50 11. razred 23 osebo K 2— ’• !•'- ti * 1'— Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omnibus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus. Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za morebitno zamudo. Valentin Lapajne v Idriji. Najizvrstnejše in najboljše tanibure izdeluje in razpošilja Prva sisačka rukotvor-nicatambura S.Stjepušin Sisek, (Hrvatska). Odlikovan na pariški izložbi 1.1900 in na milanski izložbi 1.1896 razun tamburic in skladeb za tamburice ima Razna godala kakor gosli, citre, kitare, mando-me, harmonike, okorlne I. t. d., za katere sc pošilja poseben cenik s slikami. Ilustrovan cenik tamburic pošljem vsakomur zastonj. V isti tovarni izhaja strokovni tarnbu-raški mesečnik pod imenom .Tambu-_ rlca", ki prinaša razun podaka krasnej ►—2. tamburaške partiture ter stane letno 8 K. MOJA ŽENA in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilncjo in izdatnejo in skoro polovico cenejo margarino „Unikum“ Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost. Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV, Diefenbachgasse 59. Gričar & Mejač v Ljubljani Prešernova ulica štev. 9 priporočata v veliki izberi po liajnižji ceni obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. Nepremočljive pelerine iz lodna ali velblodje dlake (Kainelhaar) v vseh velikostih. ■ ■ *''3 Jv • [ .'-Ai .-i- Posojilnica v Logatcu reg. zadruga z omejenim poroštvom, naznanja, da obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1918 do preklica ZKoaauJEellszcijsl?:©, trgroviaD.a, MAČEK & KS, LJUBLJANA založniki c. kr. priv. južne železnice Franca JTožefn, cesta štev. 3 priporoča veliko izbiro jesenskih novosti za gospode in dečke. — OSTaročila pc meri se izvrže točno in solidno, Strogo realna postrežba. Najnlžje cene. 5' Obrestovanje je polmesečno, kapitalizovanje celoletno, rentni davek plačuje sama. Rezervni zaklad 100.000 kron. V tem romanu so verodostojno ln pretresljivo opisane z idealne In „Za svobodo in ljubezen" r . . * I - .. 1. , H 'J ■ .,aXXa •*/.!/ n /imr.iiA Ir.ntA ... rti \ .3 svtt gleda z občudovanjem na Balkan. Vse sc za- HT« n.r/vkrv/j rk i-r» llllknrrAn^ r; na za razmere na Balkanu. .Slov. Ilustrovani Tednik" SVODOUO lil 111100X011 • bo priobčeval prihodnje leto izviren roman z Balkana 7? . . , Jliy , ,,„c in t je velezanimiv, krasen roman, mnogostfanskim željam občinstva, po kaki lepi in zanimivi povesti z bližnjega juga. — J" **hmISitih' bratili Tn* sestrah na Balkanu, naj se naroči na „oiovensKi uusuovum icunmki začne iaKoj po novem ieiu priuutcvau \a »Ijivih dogodbah pribori do zaželjenc zmage.----------Kdor hoče leta 19l3. č.tat. velezanimiv roman o naš.h junaškihbrni,h »^«^1 'slovenski Ilustrovani Tednik" več krajših povesti, humoresk in novel in ker sl Je pridobil rnrtan. — ..Slovenski Ilustrovani Tednik" stane za četrtleta le 2K, za en mesec pa samo 70 vin. R^zenro „ zanimiv slovenski list ker bo nudil vsakomur obilo zabave in razvedrila. — Priobčeval bo slej ko prej slike in poro- kot sotrndnikc naše najboljše, tako starejše in tudi mlajše pisatelje. ..Slovenski Ilustrovani Tednik" bo prihodnje leto najbolj .zanima _siovensKi nsr, Kecr, T^niIl,. in ra7?|riniiP oa. XJI« 'ronl m liri Vi rt Potniki v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Avstro-Amerikana Trst-Ncwyork, Buenos Aires-Rio de .laneiro 55 s Vi Vi Z S z najnovejšimi brzoparnlkl z dvema vrtlnlcama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je zaa vskega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj Itd. Odhod parnikov: v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko ln Koroško: SIMON KMETETZ, Ljubljana, ------------ Kolodvorska ulica štev. 26. ————— Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani Rezervni zaklad nad K 700.000. obrestuje branllne vlog© oil 1* januarja 1013 n»pi*©j po čistih 411 brez odbitka rentnega davka.