96. številka.
V Ljubljani, dne 9. septembra 1916
III. leto.
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5'20, za pol leta K 2'60, za četrt leta K l-30. Posamezna Številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo tn upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, prvo nadstr.
Delavsko vmtvo In novela
k občemis ariftolfienskemu
sakonilc&a.
Zadnjial novela k občemu državljanskemu zakoniku, ki je izšla po § 14 dne 19. marca 1916, obseza nekaj važnih določb o službeni pogodbi in o pogodbi s prevzemniki dela. Razlika med obema pogodbama je nekako tale: Pri službeni pogodbi velja trajno službeno razmerje med podjetnikom in delavcem ali nastav-Ijencem; delo se vrši pod vodstvom in z delodajalčevimi delovnimi pomočki; delavec je osebno dolžan delate, kar ima delodajalec pravico zahtevati; uspeh in neuspeh dela gre na račun delodajalca; delavec se moral podvreči organizaciji obrata. Pri pogodbi o prevzemu dela se pa obveže (jelavec samo, da opravi delo s svojimi poinočki, delavec prevzame odgovornost zai izvršitev prevzetega dela in riziko, če delo ponesreči. Delo- lahko izvršuje sam ali pa najame druge osebe, da ga izvrše. Obkratkeni bi to povedali: službena pogodba se tiče delavcev v tvornieah ali v delavnicah, pogodba o prevzemu dela pa podnajemnikov in delavcev, ki delajo nai domu za tovarnarja ali podjetnika. Pri službeni pogodbi je delodajalec interesiran, da delavec dovolj izrabi čas; pri pogodbi s prevzemail-ci se pa iijteres-ira podjetnik le za izdelek. jeli dober ali je skvarjen. Pri akordnem delavcu sta pač nekako spojeni službena in prevzemna pogodba, pravzaprav je pa akordno delo le drugačna oblika mezdnega dela; namesto da bi računali mezdo po času, jo računajo po kosih.
Glede plačila za delo nam prinaša novela nekaj socialnp-politeških določb, ki niso brez važnosti. Ena določba se tiče delavčeve plače, kadar brez . svoje zares upravičene krivde ne more nadaljevati dela. 'kaki slučaji utegnejo nastopiti, če delavec oboli ali se mu pripeti nezgoda, če ga kliče sodnija, mora k vojakom, ali če ne more zaradi prometnih ovir priti pravočasno v obrat.
Obrtni red nima za take slučaje nikakršnih določil. Vobče dobi delavec, kadar oboli, mezdo izplačano do dneva obolenja. Med boleznijo je odvisen le od bol-niščine. Ker se pa bolniščina izplačuje naknadno, se utegne pripetiti, da nima bolnik nekaj dni nobenih pomočkov. Za delavce z manjšimi plačami je to navadno bridka beda,^ ker žive le od rok do ust. Novela skuša tako bedo, ki io ni zakrivil delavec, zboljšati. V § 1154 b namreč določa, da mora gospodar v določenih primerih plačati za nekaj časa še mezdo. in sicer določa, če je delavec najmanj 14 dni zaposlen pri podjetniku in je brez svoje krivde zadržan, nadaljevati" delo, tedaj ima pravico do mezde za en teden, naj je delal v akordu ali pa je imel časovno mezdo. Podjetnik pa ima pravico do tretjine bolniščine. Dninarjev se ta določba ne tiče.
Posamezni podjetniški listi se razburjajo zaradi te novele, češ, da bo delavce to zavajalo k simulaciji, ker bodo dobili tedensko plačo in dve tretjini bol-
niščine. To, seve, ni nič novega. Saj so tudi ob uvedbi bolniškega in nezgodnega zavarovanja videli polno nevarnosti; sn pač ti ljudje nasprotniki vsakršne socialne politike.
Važen je tudi § 1155. Po določbah tega paragrafa gre mezda delavcu, če je bi! pripravljen opraviti delo, pa ga zaradi krivde podjetnikove ni mogel. Da se ogne spekulacijam delavcev,„snip delodajalec odtegniti oni znesek,TT^ga je delavec drugje zaslužil ali zaslužiti mogel. Če na primer sprejme podjetnik delavca, pa zaradi pomanjkanja surovin ni mogoče pričeti z delom, ima delavec pravico do mezde za odpovedno dobo ali vsaj za en teden, če se mezda izplačuje tedensko. Če je imel delavec priliko, delati drugje in zaslužiti, tedaij ima pravico služboda-vec tisti znesek odtegniti od mezde, ki mu jo ima plačati. Utrgati mu sme od dogovorjene mezde dotični znesek tudi tedaj, če delavec ni hotel nastopiti dela, za katero je imel priliko.
V § 1156 in 1156 a govori novela o službenem razmerju delavcev, ki žive v skupnem hišnem gospodarstvu z delodajalcem. Službodajalec mora za takega delavca, ki je že 14 dni v službi, oskrbeti za 14 dni preskrbo in zdravniško zdravljenje; če je v sjužbi že pol leta, pa štiri tedne. Preskrba in zdravljeiije se sme oskrbovati tudi v bolnici, ali pri tretjih osebah, če v to privoli uslužbenec. Če je delavec zavarovan zoper bolezen, si sme službojernalec tretjino zaračuniti. Če ima uslužbenec preskrbo v delodajalčevi niši, sme delodajaiec zdravniške stroške in zdravila poravnati z mezdo bolnikovo. Če pa d stroški presegajo mezdo, gre presežek na račun mezde. Kjer imajo bolniško zavarovanje, ne veljajo te jeločbe, kor skrbi za zdravniške stroške in zdravila bolniška blagajna.
Te določbe pa ne razveljavljajo določbe obrtnega reda ali zakona glede trgovskih nastavljencev v kolikor so ugodneje tam; te določbe imajo namen, podati splošna pravila, ki. se morejo upoštevati. Neki podjetniški list priporo a, da naj obrtniki sprejmejo v službene pogodbe določbo, po kateri se uslužbence od-p>"ve popolnoma plači, za primer, da bi 1 il zadržan. Opozarjamo, da so določbe § 1156 in 1156 a obvezne ter da jih ne moicjo razveljaviti posebni dogovori med podjetniki in uslužbenci.
Novi ^awki s § 14.
Novi davčni zakoni, ki jih je izdala vlada po § 14., stopijo takoj po razglasitvi v veljavo. Direktni davki se zvišajo z vojnimi dokladami. Zvišanje se izvrši po posebnem odstotnem ključu.
Vojna doklada zniaša pri zemljiškem davku 80 odstotkov, pri pridobninskem davku prvega in drugega razreda 100 odstotkov, tretjega in četrtega razreda pa 60 odstotkov. Za ono pridobnino, ki ni uvrščena v razrede, če se plačuje manj nego 300 K davka, 60 odstotkov, če znaša, davek več nego 300 K, 100 odstotkov.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimi netit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Družbe, ki morajo polagati javno račune (delniške družbe, delniška društva, pridobitne in gospodarske družbe, družbe z omejenim jamstvom), bodo plačevale rentabilitetno doklado, ki se takole stopnjuje: če nosijo 6 odstotkov, se plača 30 odstotkov več, če nosijo do 10 odstotkov 40 odstotkov, do 12 dostotkov 50 odstotkov, do. 14 odstotkov 70 odstotkov, še več pa 80 odstotkov.
Rentne doklade znašajo 100 odstotkom.
Doklade k dohodninskemu davku znašajo ob prejemkih v kronali
3000	2500	15
5200	7200	- 20
7200	10000	25
10000	14000	30
14000	20000	35
20000	26000	40
26000	32000	45
32000	40000	50
40000	48000	55
48000	56000	60
56000	64000	65
6400C	75000.	70
76000	100000	80
100000	140000	90
140000	200000	100
nad 200000		120
rednih davkov.		
Doklada k tantiemam		znaša
stotkov.
Vojne doklade se bodo morale plačati, če se je odmera rednega davka že izvršila, brez posebnega poziva tudi že za leto 1916. Vojna doklada k osebni dohodnini doteče dne 1. decembra 1916. Za leto 1916. morajo službodavci vojno doklado odtegniti od plače v šestih mesečnih obrokih prjčenši s 1. oktobrom.
Druga naredba po § 14 uvaja davek na netiva in kresila.
Ta znaša:
a) za žveplene užigalice 2 vinarja za zavojček, v katerem je več nego 90 kosov; za zavojčke, ki štejejo več kosov pa za vsakih 90 kosov po 2 vinarja;
b) za druge užigalice 2 vinarja do 60 kosov; za zavojčke po več nego 60 kosov za vsakih 60 in ostanek 2 vinarja;
c) za nžigalne svečke 10 vinarjev za vsak zavojček, ki nima več nego 60 kosov; za večje zavojčke za vsakih 60 in ostanek po 10 vinarjev.
Užigalice in nžigalne svečke, ki se užigajo na obeh konceh ali po večkrat, se obdavčijo po svoji užigljivosti.
Žepna kresila, ki niso težja nego 25 gramov, 50 vinarjev.
Težja žepna užigaia I krono.
Namizna in stenska svetila 3 krone pri kosu.	t
Užigalice in kresila, ki so se nahajala pred 18. septembrom v trgovini (od tega dne velja namreč obdavčenje), se obdavčijo naknadno. Le če davek ne bi znašal več nego 10 kron, se opusti obdavčenje. Od 1. do 18. septembra se kresila ne smejo prodajati. Nove tovarne za užigalice se brez dovoljenja vlade ne smejo ustanavljati. Vlada sme določiti za užigalice, kadar hoče, najvišje cene.
Zvišane so s tretjo naredbo tudi pristojbine na toitilazator, igre in dirke.
Za račune velja kolek do 20 kron 2 vinarja, od 20 do 100 kron 10 vinarjev, od 100 do 1000 kron 26 vinarjev, za večje zneske 50 vinarjev.
Kolek za železniške vozne liste velja 1.20 K nad 5000 kilogramov teže (ali za cel železniški voz); sicer 30 vinarjev za vsak vozni list.
Vlada ceni te nove diajvke takole: Zvišani davek na žganje (februar 1916) in tobačna režija dajo 100 milijonov kron, 42 milijonov zemljiška doklada, 29 milijonov pridobniska doklada, 12 milijonov rentni davek, 3 milijone davek na tanti-jeme in 84 milijonov doklada k osebni dohodnini. 15 milijonov davek na užigala in 2 in pol milijona kron na hazardne stave. Ti davkiii znašajo okroglo 400 milijonov. Dohodke bo pa vlada še pomnožila z zvišanjem poštnih pristojbin in železniške tarife, tako da utegnejo novi dohodki države znašati okolo 750 milijonov kron.	*	-ra
Briand! © nemškem m ffran-
s@skem imperiaiizfiiu.
Nedavno je naglašal holandski list v članku o nemškem in francoskem imperializmu, da je francoski imperializem še nevarnejši nego nemški, zaraditega ne bi mogle nevtralne države želeti, da bi v svetovni vojni zmagala' ententa. Ta izvajanja so dala dopisniku holandskega »Te-legraafa« povod, da je posetil francoskega ministrskega predsednika Brianda, mu povedal vsebino članka in ga potem vprašal, kakšno mnenje ima o stališču holandskega lista. Kakor poroča' »Corriere della Sera« z dne 21. avgusta, je izjavil Briand na vprašanje dopisnika nekako takole:
Stvar je vedno ista. Vsi narodi nagibajo k imperializmu, edino izjemo dela Nemčija. Vojna je poskušnja za primero. Čudno je le to, da se nahajajo še zunaj Nemčije ljudje, ki verujejo bajko o francoskem imperializmu. Človek ne zaupa svojim ušesom, če šliši, da je ta imperializem nevarnost za nevtralce, zakaj imperializem pomeni vendar politiko izzivanja, zavojevalno politiko. Nevtralci, ki imajo take nazore, se niso prav nič naučili iz zgodovine zadnjih petdesetih let. Vsak list francoske zgodovine zavrača lake fantazije. Nikdar še ni nihče videl miroljubne dežele kaikor je Francija. Koliko je morala pretrpeti, da je ohranila veliko dobroto miru! Vprašanje pa je, če ni ta potrpežljivost pripomogla, da se je vnela vojna, ker je sovražnika zavedla, da je napačno presojal moč in občutljivost nanodne samozavesti Francozov. Francija je bila neprestano izzi-vana, tako v aferi Schnaeble 1887, s poletom Zeppelina na Francosko leta 1913, v spornih stvareh glede Casablance, Agadirja itd. Kljub temu, da je bil dognan hudobni namen sovražnika, se je Francija vendar podvrgla razsodišču, ki jo je opravičilo, in se spustila v kočljive obravnave, ki so ji naložile marsikatero žrtev. Svet je priča, kako dobrohotno je ravnala Francija; in gotovo se je čudil nad potrpežljivostjo in zmernostjo njeno. In vendar nista mogli ne potrpežljivost, ne zmernost odvrniti katastrofe, ki jo je dovedla zavojevalna strast Nemčije. Hotela je, kakor nekdaj Bismarck, prisiliti Francijo, da napove vojno. Toda ker se Francija na izzivanja ni ozirala in je hotela prepustiti Nemčiji vso odgovornost, se je Nemčiji zdelo potrebno, da je sama napovedala vojno sklicuje se na to, da so francoski letalci metali bombe na železnico pri Karlsruhe ni na Ntirnberg, kar sedaj niti oficielne nemške osebnosti
več ne trdijo-. Briand je i'zjavii dalje, da ne more verovati, da bi se nevtralci, sluteč zmago entente, bolj bali francoskega imperializma kakor nemškega, katerega prvi čin v tej vojni je bil podjarmljenje Belgije. Z nevtralci, ki izražajo take nazore, ni mogoče računati in taki nazori ne zaslužijo nikakršnega vpoštevanja.
Miroljubnega'imperializma ni. Dosledno je, če Briand hoče zatajiti vsakršne imperialistiške namene v francoski politiki. Vendar pa je imperializem splošen pojav, ki ne tiči le v duši posameznega naroda, marveč ima vzroke v ka-pitalistiškem gospodarskem redu in v socialnem položaju evropskih narodov. Popolnoma napačno je torej, si beliti glavo o lepoti kakega imperializma posebne nacionalne vrste.
K izplačevanju rezervnih «S@8eie¥ pri foraSovskilto skladnkah.
Skoro obenem z izbruhom vojne je stopil v veljavo tudi nezgodni zakon za rudarje. Oba dogodka sta prinesla nekaj nejasnosti v pravice rudarjev do bratovskih skladnic, in sicer določa zadnji odstavek § 14. cesarske naredbe z dne 7. aprila 1914 glede nezgodnega zavarovanja za rudarje:
Zaostali smrtno ponesrečenega, ki imajo pravico do nezgodnega zavarovanja, nimajo nobene pravice do provizije pri rudarski bratovski skladnici.
Ta določba torej jasno pove, da nimajo vdove in otroci smrtno ponesrečenega nikakršne pravice do provizije iz bratovske skladnice.
A vendar so si člani, ki smrtno ponesrečijo, pridobili pravice pri bratovski skladnici in čeprav vdove in otroci v zmslu omenjene cesarske naredbe nimajo pravice do provizije, se pridobljene pravice ne morejo kar tako razveljaviti, kar tudi nezgodni zakon za rudarje nikjer ne določa.
Taki člani so plačevali prispevke kakor vsi drugi, ki kdaj dobe provizijo in kakor oni, ki izstopijo iz bratovske skladnice in imajo pravico do rezervnega deleža po poteku enega leta. Enako, kakor tem, gre tudi zaostalim člana, ki je smrtno ponesrečil, vsaj ta pravicai do deleža, ker po besedilu § 14. nezgodnega zakona, ne nastopi provizioniranje.
Pravica člana! bratovske skladnice diO rezervnega deleža pri bratovski skladnici je postala lastnina zavarovančeva in se ne more odvzeti ne njemu ne njegovim svojcem. Da je to naše naziranje pravilno, potrjuje tudi naredba c. kr. ministrstva za notranje stvari in ministrstva za javna dela z dne 11. februarja 1915 glede članov bratovskih skladnic, ki so vpoklicani v vojno.
Naredba pravi, da se mora rezervni delež za vpoklicance računati ter se postaviti med pasiva imetja bratovske skladnice.	---------
S tem je povedano, da bratovske skladnice vsakemu vpoklicancu dolgujejo rezervni delež. Rezervni delež, ki si je dobil vpoklicanec do njega pravico, je njegova lastnina.
O tej stvari se še posvetujejo prizadeta ministrstva in izide v krakem naredba, kako je s pravicami v vojni padlih opravičencev do bratovskih skladnic in onih, ki so postali invalidni.
Stvarno je položaj tak, da če že zaostali po smrtno ponesrečenih članih bratovske skladnice ne dobe od bratovske skladnice provizijo, jim gre vsaj rezervni delež. Nadejamo se pa, da bo nova naredba rešila to vprašanje ugodno, ne da bi mi hoteli vnaprej usiljevati svojo sodbo:
Svetom® volna.
Svetovna vojna se je silno razpasla. Bojne črte se daljšajo in Ijuti boji so se pričeli na vseli važnejših bojiščih. Boiji na Francoskem in na Ruskem bojišču so le obnovitev prejšnjih ofenziv. Isto velja tudi za Italijansko bojišče. Povsem novo pa je balkansko ognjišče vojne kuge, na katero gledajo z vso pozornostjo udeleženci vojne in nevtralci.
Ob italijanski bojni črti se nadaljujejo posamezni boji. Zlaisti živahno deluje artiljerija. Do hude bitke je prišlo na Tirolskem, v ozemlju Rufredo, kjer so del ozemlja izgubile avstrijske čete, a ga s protinapadom zopet zasedle. Tudi sovražna letala so poletavala pogosteje nad pozicijami. Italijani se vsekakor še pripravljajo na ijutejše napade; priznavajo namreč sami, da jih čaka ob soški črti hud odpor do strani avstrijskih čet.
Na ruskem bojišču so se pa vneli naravnost Ijuti boji v VoJiniji ter v Karpatih, kjer skušajo Rusi sporedno operirati z desnim rumunskim krilom od Moldave pa do Tatarskega prelaza Rusi imajo oči-vidno namen prodreti v dolino Črne Tise proti ogrskemu mestu Korosmoze, a doslej so bili povsod njih napadi krvavo odbiti' Tudi pri Fundulu Moldovein so se razbil silni ruski sunki.
»Frankfurter Zeitung« poroča, da so izgubili Rusi v tridnevnih bojih pri Svi-njujiiih v Vloliniji 80.000 mož. Samo na mali fronti 15 km leži 17.000 mrtvih, vsi v eni vrsti, kakor da je udalrila strela v nje.
Berlinski listi poročajo mnenje nemškega štabnega šefa Hindenburga, da je bojna črta ob ruski bojni črti tako močna, da je ruski naval, če se ponovi, ne bo mogel prodreti. Rusija utrjuje tudi Finsko, ker s.e boji, da bi ji Švedija napovedala! vojno zaradi Finske, ki je nekdaj pripadala Švedski.
Najbolj zanimivo je postalo sedaj zopet balkansko bojišče. V Albami ji so Italijani prekoračili reko Vojušo, pa so se morali zopet umakniti na ono stran. Grčija je v pravili škripcih. V Solunu je nastala prava ustaja, kjer so ustaši pod protektoratom Sarraiila obkolili grško vojaštvo in ga razorožili, sami pa zasedli vojašnice. Ententa je poslala zopet mornarico v Pirej pred Atene in zathevala, da mora Grčija poseči v vojno. Kakor vse kaže, se je kralj odločil za entento ter bo prej ali slej posegla tudi Grčija aktivno v to vojno. Ententa je prevzela kontrolo nad vsem grškim poštnim in brzojavnim prometom. Vsi dogodki na Grškem nas spominjajo na čine srednjeveških roparskih vitezov, le da te čine izvršujejo sedaj ustavne in »demokratično« upravljane države.
Bulgari nadaljujejo svoje operacije v MacediOttiiji. V fortih, ki so jih doslej zavzeli Bulgari, so dobili okolo 100 francoskih topov in jako mnogo municije. Niso pa tam več tako Ijuti boji kakor so bili početkom ofenzive.
Proti Rumuniji so pričele bulgarske in nemške čete svoje operacije v Dobrud-ži. Bulgari so zavzeli Dobrič. Pričeli so v Dobrudži operirati, ker utegne biti napad naperjen proti rumunskim in ruskim četam, ki hočejo prodirati Bulgarom za hrbet, usodepoln za Rumunijo, kakor hitro razbijejo tam rusko invazijo preko Du-nava in ob Črnem morju. Bitka se utegne vršiti med Ruščukom in Varno. Bul-garski uspeh bi tudi omogočal prodiranje proti glavnemu mestu Bukarešti. Vrše se tudi boji ob Dunavu pod Oršavo, kjer bi Rumuni radi 'prišli na srbska tla. Dokler ne bodo pokazale operacije proti Rumu-
niji z južne strani večjih uspehov, tudi ni pričakovati na Sedmograškem večjih akcij, kakor domnevajo vojni poročevalci.
Nad Bukarešto so napravili nemški Zeppelini polet, kjer so zmetali okolo 2500 kilogramov ekrazitai, pomorska letala so pa obmetavala Konstanco. Ruinu-ni utrjujejo z mrzlično nagtastjo svoje glavno mesto Bukarešto.
Silno ljuti boji se vrše na francoskem bojišču z Angleži in Francozi. Kljub o-groinnemu napadu v obeli oddelkih so dosegli Francozi in Angleži na terenu le malenkostne uspehe. V zadnjih dneh so pa odbili Nemci ob Mozi nove framocske napade.
Bitka ob Somei pa še ni končana.
V noči da 3. septembra je več pomorskih letalskih brodovij izdatno obmetavalo z bombami trdnjavo London, utrjena kraja Yarrnouth in Harvvich ter tovarniške naprave vojaškega pomena v južnoizhodnih grofijah in ob Humberju. Dobri učinek napadov se je povsod opazil po močnih požarih in eksplozijah. Vsa pomorska letala so se vzlic močnem obstreljevanju vrnila nepoškodovana. Obenem se je zgodil napad armadnih letal na južno Angleško.
Iz Pariza se poroča, da je sedanja ofenziva drugi del velikega načrta, kdaj se započne tretji, se sedaj še ne more reči. vendar upajo zavezniki, da ga do-vrš do zime.
Besnost bojev je dosegala sedaj domala vrhunec in če nastanejo še take komplikacije, ne more več nastati kaj hujšega. Vobče pa vlada mnenje, da sta obe glavni fronti, tako trdni, da jih enteri-ta ne bo mogla omajati.
Domači pregled.
Ljudske in srednje šole na Kranjskem se začno dne 16. septembra. Ponavljalne šole pa 16. oktobra.
Državni poslanec sodrug Ign. Da-
szynsky je odložil svoj državnozborski mandat za Krakovo. Izstopil je tudi iz Poljskega odbora, ker se delovanje tega odbora ne strinja z njegovimi nazori. Klub poljskih sociailno-demokratičnih poslancev pa pozivlje Daszynskega, da naj obdrži svoj mandat, ker se hoče posvetovati o stvari na klubovi seji.
Umrl je dr. Karl Slane, odvetnik v Novem mestu, dne 5. septembra v 66. letu svoje dobe. Pokojni dr. Karl Slane je bil vrlo delaven mož, ki je spisal jako mnogo narodno- in gospodarsko - politi-ških člankov. Na svojem stališču je vztrajal vedno, neustrašeno je zagovarjal v obširnih člankih svoje nazore, ki so imeli često marsikaj dobrega zase. Dopisoval je »mnogo tudi slovenskemu soci-alno-demokratiškemu časopisju zlasti v zadnjih petnajstih letih. Slane je imel vzorno knjižnico, iz katere je izpopolnjeval svoje bogato znanje. Politiško je deloval le s peresom in z osebno agitacijo, za mandate in častnai mesta ni maral. Tudi mi mu ohranimo časten spomin!
Jesenice. V nedeljo, dne 17. septembra se bo vršil društven shod Jeseniških kovinarjev ob 10. dopoldne pri Jelenu na Savi.
Jesenice. Tudi pri nas na Jesenicah draginja silno narašča. Liter mleka stane 44 vinarjev, kilogram krompirja 32 vinarjev, mast kilogram 16 kron. Meso se pa le redkokdaj dobi pri mesarjih. Zlasti je občutna draginja za tiste delavce, ki premalo zaslužijo in imajo največ nočno delo.. Hranijo se večinoma s krompirjem in kuruznimi jedili.
Umrl je nedavno na Jesenicah knjigovodja Anton Pongrac, ki je opravljaj
tudi knjigovodstvo kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Listi poročajo, da je zapustil pri bratovski skladnici okolo 100.000 K primanjkljaja. Dne 2. septembra se je vršila zapuščinska obravnava v Radovljici o njegovem imetju.
Na c. kr. višji realki v Idriji se prične j pouk 15. septembra' 1916 in se bo nemo-j teno vršil, kakor zdanji dve leti, ker radi vojne ni nobene nevarnosti. Starši in dijaki se torej opozarjajo na to tembolj, ker je radi Gorice on dot na realka odpadla. Beguncem ne bo ne zadržka ne zadrege.
Z Goriškega. Prav mnogo naših so-drugov je moralo zaradi evakuacije zapustiti svoj kraj ter odriniti na odkazana jim bivališča. Ker je med temi begunci tudi mnogo naročnikov na »Delavca«, prosimo vse sodruge, katerih znanci so morali odpotovati, da nam sporoče njih naslove. Sodrug Štefan Perko, prej v Solkanu, sporoča, da se nahaja sedaj s svojo rodovino v Augeru št. 37 na Nižje Avstrijskem.
Določitev najvišjih cen za nadrobno prodajo krompirja. Ukaz c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 31. avgusta določa najvišje cene za nadrobno prodajo krompirja: V nadrobni prodaji avstrijske letine 1916., to je pod 1 meter-skim stotom, se naslednje najvišje cene ne smejo preseči: za čas od l. septembra do 15. septembra 1916 za prebran, čist in najmanj velik kakor kurje jajce 15 vinarjev kilogram, neprebran 13 vin.; od 16. septembra 1916 do 28. februarja 1917: prebran, čist in najmanj velik kakor kurje jajce 12 vin. kilogram, neprebran 10 vin.; od 1. marca 1917 po 14 vin., oziroma 12 vin. kilogram. Cene veljajo tudi za uvožen krompir.
Prodajne cene sočivja za prodajo na Kranjskem. Cena je določena za kilogram fižola 86 vin., za neluščen grah 86 vin., za oluščen grah 1 K 24 vin.
Poraba masti in olja. Ministrstvo notranjih del je sedaj določilo množino masti in olja, ki bo dovoljena na uradna nakazila dobivati. Za sedaj je določeno, da se bo dobilo za osebo in na teden 180 gramov masti in olja, oziroma 148 gramov sirove masti; telesno težko delujoči ljudje bodo dobivali 150 gramov masti ali olja ali 180 gramov sirove masti.
Ureditev cen za govejo živino na Štajerskem. Štajerska namestnija je določila za govejo živino od 1. septembra naprej sledeče vodilne cene za prodajo goveje živine (od hleva za kilogram žive teže): pri klavni živini: voli 3 K 50 v,
3 K 20 v in 2 K 90 v; biki in telice 3 K 30 v, 2 K 90 v in 2 K 50v; krave 3 K 10 v,
2 K 60 v in 2 K 10 v; teleta 3 K in 2K 60 v; pri plemenski in vprežni živini: voli 3 K 50 v; breje krave in telice 3 K 20 v do 3 K 40 v; molzne krave 3 K 30 v do 3 K 50 v; za živino pod 2 letoma 3 K 20 v do 3 K 50 v. Za plemensko in vprežno živino, so se zvišale cene, ker veljajo za tako živino višje cene tudi v 'sosednih kronovinah na Ogrskem.
Sirovo maslo prodajajo v Trstu v prodajalnah aprovizacijske komisije po 9 K 12 vin. kilogram. Na osebo je določena jedna osminka kilograma. — Jajca se prodajajo po 22 vin., ne more se do-I biti na dan več kot tri na osebo in ne več kot 15 skupaj. Seveda se dobi vse le proti izkaznicam za živila. — Slanina se dobiva po 9 K 60 vin., mast po 10 K.
Odprava nočnega dela pri pekovski stroki. V Nemčiji in na Ogrskem so že odpravili nočno delo v pekovski stroki. Dne 12. avgusta so imeli tudi na Dunaju j posvetovanje o tej stvari. Peki in peka- | rije se protivijo, ali če se že odpravi noč- , no delo, naj velja to samo za čas vojne, i
Zastopniki organizacije so naglašali, da se naj nočno delo sploh odpravi; kar je drugod mogoče bo šlo tudi pri nas. Na podlagi razprav bo vlada sklepala in odrejala dalje. Pekovski delavci se smejo nadejati, da bo nočno delo v kratkem odpravljeno. ,	-----
Interpelacije v ogrskem državnem zboru. Usoda Sedmograške je na Ogrskem potisnila; v ozadje vsa druga vprašanja. Vloženih je bilo več interpelacij. Poslanec Zboray je interpeliral, zakaj niso bili sedmograšiki prelazi utrjeni in zakaj ni bilo tam več vojaištva. Poslanec Huszar ; je interpeliral, če hoče vlada poklicati na ! odgovor tiste svoje organe, ki so krivi,
1 da je prebivalstvo 14. komitatov moralo I pri begu pustiti vso žetev in vso živino.
| Poslanec Barthos je interpeliral, če hoče preklicati vlada is voj ukaz, da cenzura ne sme popisovati položaja sedmograških beguncev. Podana je tudi interpelacija glede bivšega avstro-ogrskega poslanika v Bukarešti grofa Czernina,
Najlepši zgodovinski film v Kino Central v deželnem gledališču v soboto 9., v nedeljo 10. in v ponedeljek 11. septembra. Zopet nam nudi nekaj izrednega Kino Central v deželnem gledališču. Velika zgodovinska drama iz angleške zgodovine izza časa kralja Edvarda IV. po delih Shakespeareja in Kazimira Delovig-neja se razvija pred našimi očmi. Veličastni prizori, a obenem prizori polni groze, genljivi prizori materinske ljubezni kraljice Elizabete, prizori neprimerne krutosti vojvode Glocestra, brata kralja Edvarda IV., ki je umoril kralja in njegovega otroka! princa Jorškega in princa Vvaleškega, da bi sebi postavil na glavo angleško krono. Ta film spada v vrsto I največ jih zgodovinskih filmov in bo tudi i v Ljubljani zbudil največjo pozornost. To je film, o katerem se bo še dolgo časa govorilo.
I Svetovni spregled.
Avstrijski letalci so obmetavali dne ! 4. septembra z bombami Benetke in na-| prave pri Grado. Eno letalo se ni vrnilo.
Dovolj imajo vojne, ki je nastala po j krivdi angleških ministrskih zločincev. S I srčnimi besedami je označil odločni ita-| lijanski socialno-demokratiški list »Avan-i ti« to dejstvo. Kar pravi o italijanskem j ljudstvu, bo povsod mogočno vplivalo.
| List piše — ne da bi cenzura pri tem o-virala: »Taki zločinci, ki jim sodi življenje j od danes do jutri in vedo, da se bliža njih I konec — kri Casementova kliče po ma-j ščevanju —, se oklepajo sedaj vsakršne bilke. Ali menita Asquith in Grey da bosta mogla zopet zvaliti krivdo na neumnih žrtvah nedolžnih ljudi na Nemčijo? Res smo mnogo doživeli od Anglije, kar presega naš razum. Cel narod je postal žrtev nesramnih laži, ki jih je raztrosila j peščica lopovov ... Vojna pa mora ven-| dar le biti končana; mi vsaj je imamo i dovolj. In če se bo angleški narod upiral,
I potem bomo morali porabiti skrajne po-j močke represalij. Anglija nam je vendar 1 pokazala, kako moramo spoštovati po-j godbe. Raztrgajmo londonsko pogodbo in ; konec! Vsak zase. Čas je, da pade zagrinjalo čez to ljudsko dramo. Laži, obrekovanja. bahaštvo zločincev v ministrskem fraku, nas ne smejo več ovirati od dovedbe do konca, pa naj velja, kar hoče«.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska rU6iteljska tiskarna" v Ljubljani.
Ordinira dopoldne.
Zdravnik blagajne,
V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše
Dr. Tomo Zarnik v Zagorju
Vabi svoje člane na
ki se bodo vršila:
Za okrožje Tržič: 17. septembra popoldne v Tržiču pri Pelarju. Začetek ob 3. uri popoldne.
Za okrožje Vič - Glince - Rožna dolina: 23. septembra zvečer na Glincah v Ameriki. Začetek ob 8. uri.
Za okrožje Jesenice - Sava: 24. septembra ob 3. uri na Savi pri Werglesu.
Za okrožje Koroška Bela: 24. septembra ob 5. uri popoldne pri Hkavcu na Javorniku.
Za okrožje Udmat: 29. septembra v Udmatu pri Pavšku. Začetek ob 8. uri zvečer.
Za okrožje Ljubljana: 30. septembra v Ljubljani, pri Perlesu. Začetek ob 8.uri zvečer.
Ža okrožje Sp. Šiška : 2. oktobra v Sp. Šiški pri Sternu. Začetek ob 8. uri zvečer.
V Ljubljani 1. septembra 1916.
Kolesarji
kateri vsled vojaške dolžnosti ne morejo rabiti kolesa, se naprošajo, da stopijo z nami v zvezo vsled nakupa zračnih cevi (Luft-schlauche) in gumijevih plaščev (Laufdecke). Mi plačujemo za omenjeno blago najboljšo ceno, za katero si bode vsak po vojni lahko novo kupil.
IVAN JAJC & SIN Ljubljana.
Načelstvo.
Nadzorstvo.
Žepni koledar za leto 1917
izide prav kmalu. Cena mu bo K 1‘20, po pošti 10 v. več. Vsebina bo bo-gateja nego je bila lani. Organizacije in zaupnike vabimo, da koledar čim-preje naroče pri: »Založba delavskih žepnih koledarjev" v Ljubljani, Še-lenburgova ulica štev. 6. I.
Rudarski koledar za leto 1917
izide prav kmalu. Cena mu bo K T20 po pošti 10 vin, več. Vsebina bo bo-gateja nego je bila lani. Organizacije in zaupnike vabimo, da koledar čim-preje naroče pri: „Založba delavskih žepnih koledarjev" v Ljubljani, Še-lenburgova ulica štev. 6. I.
„SIDA LIMONADNI PRAŠEK'4 (velja 40 vin.) ter da tri do štiri kupice izvrstne žejo tešeče osvežujoče pijače. Neobhodno potrebno za vojake, izletnike (turiste) iri za domačo rabo. — S1DA MALINJI PRAŠEK (velja 40 vin.) služi v izdelavo l]/2 fruta izvrstne matinje marmelade, kakor tudi kot nadomestilo za naravni malinovec. — S1DA MED 'velja 35 vin.) in je najcenejša in najboljša jed s kruhom, ■sobito kot maža za kruli. Novost za pecivo, 3IDA />RASE!K ZA PEKO (imenovan Eikremin- Backpulver v violetnem ovoju nadomešča pri vsakovrstnih pecivih izbo'no jajčji rumenjak in drože (Ifv.-is). Je izvsten pomoček rpri izdelavanji peciva v gospodinjstvu. 1 zavojček stane 20 v, Pošilja se po pošti najmanj za 2 kroni po povzetju. Naroča sc pri JOS. (BERDAJS, LJUBLJANA Sit. 5, Zeljarska ulica.
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
Dr. ivstn Prenirov, Gradec pri Litiji
Dr. Karol VVisinger, v predilnici v Gradcu pri Litiji
Rudolf Uepič, Št. Vid pri Zatični
od 8. do pol 12. ure
od 8. do 9. ure
st. LamDert in i\oiovrai
V sodnem okraju Litijo, izvzemši člane iz predilnice
Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji
V sodnem okraju Višnjagor?,
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakazcico za zdravnika. Člani iz predilnice se iz kažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri-zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli elan sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice pritožbami se je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.
Lili. MM lil ®l 6.
registrovana aadruga z omejeno zavezo.
Taskoviroe za šol©, Mapam* stva asa urade. Najmodernejše plakate 'm vaSsiSa za st8©d@ in wese85«e.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za Sšskanje listov, knjjig, tor©-.*. sur, m&azika&Bj iW.
Stereotipija. Litografija
Okrajna bolniška blagajna v UubUani.
Pisarna: Turjaški trg fitev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta
Zdravnik blagajne
Ordinira
jdopol.lpopol.
Stanov jt
Sr. HoSesina Peter
splošno zdravljenje
Dr. Breskvar Viktor
Dr. Back Emil
očesne in ušesne bol.
Br. Kraiglier Alojzij
«/2il-V?l
1.—3. pop.
I
10—121 2—3
1.—3 pop.
Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Frančišk, ul. št. 4. pritličje
Poljanska cesta 18/1.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnieo); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih a[učajih, Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sani pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika iz polnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Naceistvo.
Ivi In in sin.
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
Sili
ja dinje za pletenje (Hiattea) za rodbino ia eirt.
n* I •	■	••Mia
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.