„ Danica" ixhaja vsak petek na celi poli, in velji po poiti za celo leto 4 gL 60 kr., za pol leta 2 gL 40 kr., u četert leta 1 fl. 90 kr V tiikaraici sprejemana sa eelo 4 gl., za pol leta 2 gL, ia žetert leta 1 gL, ako zadene na ta dan psaznik, izide .»Danica" dan poprej.
Tečaj XXXIX.	V Ljubljani, 23. mal serpana 1886.	List 30.
Serce Jezusovo.
Sercč dobrotno Jezusovo, ljubezni polno si do nas; O naj Ti pojem pesem novo, O naj Te ljubim slednji časi
Sercč dobrotno in premflo!
V	ljubezni Ti za nas goriš,
Za nas si Rešnjo Kri prelflo, — O kaj z ljubezni vse storiš 1
Razbojnika si cl6 objčlo. Skesan ko k Tebi pribežf; Mu strah pred smerjo si vzčlo, Ki se na križu mu zbudi.
Spokornico si tolažilo, In dalo njeni duši mir; Odvzelo ojenih grehov silo, Ji milosti odperlo vir.
Sercč, nezmerno ljobeznjivo, Vse vabi k sebi grešnike; Serce prizanaš^jivo, Objema vse spokornike.
O tudi mene se usmili, Ko grehov me zagriiga noč; Tolaži mene v dušni sili, O skaži sladko mi pomoči
Vsem ljudstvom naj premilo svčti Ljubezni Tvoje blagi Ž4r; Njih prošnje milo daj sprejeti, Ljubezen njih Ti bodi v d&rl
V	varstvn Tvojem Cerkev mati Dobiva naj zaslombe škit; Nebeški mir ji daj vživati, Obsevaj jo Tvoj mili svit!
Nam satan duše zalezuje, Pogubo večno nam želi; Serc6 nad njimi to naj čuje, Nam avoje milosti doli!
Skor zadnji dan se nam zasveti,
In zemeljski končan bo tčk: —
Oh, duše naše daj sprejeti,
Da tam te hvalimo na včk!	L Z.
Pobožnost k Najsvetejšemu.
„Prava pobožnost do presv. Rošnjega Telesa je znamenje večnega i z volje nj a," kakor pravi neki duhovni učenik. To se pa tudi s sv. vero popolnoma vjema, kajti taka prava pobožnost ravno kaže, da odkritoserčno ljubimo Boga Odrešenika; kjer bi pa take ljubezni ne bilo, tu bi res ne bilo dobro, ker tu bi se perva včlika zapoved ne spolnovala. Vso ti tedaj mora biti na tem ležeče, da ljubi Bog nahaja pri tebi zares pravo pobožnost do Najsvetejšega. Naj povem nekatere izglede te pobožnosti.
Taka pobožnost tedaj se kaže:
1. V pridnem obiska vanju Najsvetejšega in v pobožnem zaderžanji v cerkvi.
Sv. Stanislav Koatka na Dunaju, kjer ae je od svojega štirnajstega leta šolal, zjutraj ali popoldne nikoli ni šel v šolo, da ne bi bil poprej Najsvetejšega obiskal.
Ako je sv. Alojzij šel mimo kake cerkve, stopil je vanjo; ako je bila zaperta, pokleknil je pred vrati; ves svoj čas prebil je pred tabernakeljnom, od katerega se je ločil le tedaj, ako ga je pokorščina klicala.
Sv. Benedikt Jožef Labre preklečal je po cerkvah, kjer je bilo Najsvetejše izpostavljeno, po cele dni; s svojo marljivo vdeležbo pri štirideseturini molitvi pridobil si je priimek: „Ubožec štiridesetih ur."
Marija Angela doprinesla je vse trenutke, kar je le mogla, pred tabernakeljnom in večkrat vstala je po noči, ko so njene sooestre spale, iz posteče, in se je podala v cerkev.
Gvido iz Anderlaha (f 1012) bil je v svojem štir-najstem letu poslan v Laken ondi kupčijo opravljat Najpervo šel je v cerkev in se je ondi vtopil v tako gorečo pobožoost, da je na glas molil. Ondotni župnik ga je opazil, in ga je sprejel z dovoljenjem njegovih starišev za cerkvenega služabnika. Prav vestno in pobožno spolnoval je najmanjši dolžnosti svojega stanu; ako so prišli otroci v cerkev, ki se niao spodobno obnašali, jih je opominjal in jim pokazal, kako morajo klečati in moliti. Posebno rad jo čedil in kinčal
ter zraven molil: „Ljubim lepoto tvoje hiše, o Gospodi Tvoji hiši ae spodobi svetost na večne čase!" — V tej reči bi bilo precej grajati in popravljati pri naši mladini. Moram pa reči, kolikor sem opazoval, da otroci po kmetih se lepše in spodbndniše obnašajo, kot marsikteri šolci, ki pridejo na počitnico.
Stori tedaj prav reano te-le sklepe:
a)	Varoval se bom vse nespodobnosti v cerkvi, kakor: Oziranja, šepetanja, smejanja in enakih reči; nikoli nobenega psa ne bom jemal seboj v cerkev. Zunaj ne bom ostajal, in ako bi bila vsa napolnjena, da bi ne mogel v cerkev, bom tako zraven druzih in z njimi zedinjen. da bsdem z njimi ena občina.
b)	Kolikorkrat v cerkev stopim, kjer vem, da je ljubi Jezus v zakramentu presv. Rešnjega Telesa pri-čujoč, hočem vselej, predno se v klop vsedem, spodobno prikloniti se (tedaj desno koleno do tal pripogniti), v znamenje, da molim Najsvetejšega, in zraven natihoma izreči zahvalne besede: mVisoko češčen in hvaljen bodi vaak čaa najsvetejši in v reanici božji zakrament!4
c)	Kolikor mogoče hočem ljubega božjega Odrešenika v tabernakeljnu večkrat obiakati.
2. Pobožnost do presv. zakramenta kaže se dalje v tem, da smo z gorečnostjo pričujoči pri sv. maši, v kateri Bog iu Odrešenik iz ljubezni do na8 svojo daritev na križu vedno ponavlja in nam usmiljeno deli sad svoje rešil ae smerti na križu.
Sv. Jožef Labre (roj. 1748 v Amettes-u) bil je ko deček 8 let že tako podučen o sveti maši, aa ni le vedil glavnih njenih delov, temveč je znal sam vse ceremonije prav natanko posnemati. — Tudi deček Rembert razumel je zgodaj mašnika pri sv. maši pobožno slediti, če tudi ni bukvic imel. (Molitvene knjižice bile so takrat zelo drage.)
Sv. Jožef Kupertinaki zmuznil seje v cerkev po berglji, ko je imel takrat na kolenu od červov mergolečo oteklino. Ko tega več ni mogel, proail je svojo mater, da ga je k av. maši noaila. Sv. Paakala Baylon-a nosila je njegova mati še kot otroka na rokah k sv. maši. Z veseljem je opazovala, kako mirno in reano se je mali zaderžal in kako natanko je spremljal msšnika v njegovem svetem opravilu. Včaai je tudi sam lezel v cerkev in ako starši niso vedeli, kje da je, ga niso tu nikoli zaatonj iskali. Ko je pozneje postal ovčar, mu ni mogel gospodar večjega veaelja napraviti, kakor če ga je pustil k sv. maši. Ako ni dobil dovoljenja, pazil je natanko, kedaj se bo k povzdigovanju pozvonilo, in opravil je takrat svoje počeščenje, kjer koli je bival. — Ko je mlada Genovefa neki praznik z materjo hotela iti k sv. maši, ji je ta prošnjo odrekla, ker pa vendar ni odje-njala, pritisnila ji je mati v nejevolji zaušnico. V kazen zato je Geroncija oslepela in morala se je svoji hčerki dati voditi v cerkev. — Gudula (f 712), učenka av. Jederti, obiakovala je vsak dan pred solnčnim vzhodom v premstvu neke služkinje dve uri od gradu svojega očeta oddaljeno cerkev. Nekega temnega jutra ugaail jima je močan veter svetilko. Na pobožno molitev pa se je luč zopet sama od sebe užgala in jima je zopet dalje pot razsvetljevala.
V cerkvi na Nonbergu na Solnograškem se lahko opazuje, da velik del šolskih deklic po leti in po zimi vsak dan in o pravem času pride k sv. maši. Ena teh deklic, ki je bila ovirana, prosila je enkrat na kolenih mater, da bi smela vsak*dan iti k sv. maši; bila je pripravljena tudi nič ne zajuterkovati, le da bi smela to storiti. Dobila je tudi dovoljenje.
Skleni tedaj prav resno:
a)	Sv. maše, kolikor mogoče, nočem noben dan iz lastnega zadolženja zamuditi, in tudi ne prepozLO priti, čisto gotovo pa ob nedeljah in praznikih pri nji biti, in hočem
b)	tudi s spodobno pobožoostjo biti pri sv. maši; hočem pa vselej dobro molitveno knjižico seboj vzeti in iz nje tudi prav moliti
3. Kaže se todi pobožnost do Najsvetejšega v hrepenenji do sv. Obhajila.
Blažena Marija angeljska iz Turina kazala je že v četertem letu svoje starosti veliko hrepenenje po sv. Obhajilu. Večkrat podala se je k okencu svoje hiše, od koder se je na veliki altar nasproti stoječe cericve moglo viditi, in je molila: „0 moja najvišja dobrota! Zakaj ne prideš v moje serce? Kako more tvoje usmiljeoje dopustiti, da žejo in lakoto terpim, ko imam studenec iu kruh angeljaki vendar tako blizo pred seboj?0 Ko je neki Marijin praznik pri sv. Roku videla veliko obha-jancev, se je močno jokaje podala v neko spovednico in je tožila, da jo 8tarši in spovednik še ne puste k sv. Obhajilu. Duhoven učil jo je, kako se obhaja po duhovnu in to ji je delalo veliko tolažbo, dokler ni slednjič v dvanajstem letu pristopila k pravemu sv. Obhajilu.
Blaženi Janez Berhman proail je pri enaki priložnosti, enajst let star, od svojega spovednika za milost pervega sv. Obhajila. „Pripavi se dobro,a odgovoril mu je, „bomo videli!u Deček odgovori: »Pripravljen sem; te dni sem vest izpraševal, prosim, poslušajte, bom opravil dolgo spoved!" Ker je le tako silil, se duhoven ni mogel ustavljati.
Sv. Marija Magdalena Paciška delala je vselej, ko ste mati in teta šle k sv. Obhajilu, tako, da je bila v njijuni bližini, sčdala je njima na stran, tiščala k njima, naslanjala glavico ua nji. Enkrat vprašana, zakaj to dela, je djala: „0h ljuba mati! včm, da ste vi danes Jezusa v serce sprejeli, ljubi Odrešenik je pri vas, vi dišite po Jezusu." Velikrat je tudi izprosila, da je smela biti pričujoča pri obhajanji svojih sorodnikov v jezu-itovski cerkvi sv. Janeza v Florenci. V desetem letu dopustili so ji, da je tudi sama pristopila k mizi Gospodovi.
Gerard Majella (f 1755), 7 16t star, podal se je s starejimi dečai iz velikega hrepenenja k mizi Gospodovi. Ko so ga odvernili, jokal je celo pot: -*0h, moj ljubi Jezus! tako rad bi te bil prejel, pa so mi Te odrekli!" V naslednji noči podal mu je sv. arhangelj Mihael to nebeško jed.
Tudi zastran sv. Obhajila hočem posnemati svetnike in
a)	z vso gorečnostjo bodem pri vsaki priliki počastil presv. Rešnje Telo, in pridno se bom učil ker-ščanski nauk, da prav kmalu dobim dovoljenje prejeti sv. Obhajilo;
b)	kader to dosežem, bom spovednika prosil dovoljenja, iti večkrat k spovedi in k sv. Obhajilu; hočem se pa tudi prizadeti, da bom vselej res dobro opravil;
c)	prizadeval si bom prav velikrat opraviti duhovno obhajilo. (Kinderfreund.)
Nekaj dima.
nDuh je, ki oživlja." Jan. 6, 63.
»Gospodje moji, dandanes se vse hitro naprej pomika s pomočjo parne sile" (Alles geht vorwarts mit Dampfkraft!), je pravil profesor B. svojim pazljivim slušateljem. Poslednjo nemško besedo pa je tako komično živo izgovoril, da so učenci se namuznili videči, kako je sapo prideržoč napolnil lica ter kakor mali hlap6n izpuhal svoj: „Doompff kroofft!" A globoko jim je ostala vtisnjena. Da! vse nekako dervi naprej, ko po
železničnem berzovlaku. Kdor to pa tako hitro naprej vozi, res prej pride do zaželjenega mesta, a mnoge stvari pri potu prezrč, ker v hitrem tiru mu kar zgi-ujajo spred oči. Nemogoče, da bi berzovlsčni potovalec uatančno popiaal deželo, ktero je ko ptič preletel — ako mu drugi zanesljivi opazovalci kaj več ne povedo. Takim potovalcem, večinoma na levi atrani železničnih vozov sedečim, smemo primčrjati pisatelje, bodiai zgodovinske ali prirodoznanske včde, ki opiaujejo dogodbe ali prirodne predmete le enoatranako, ne brigajo ae, je-li ali ni vse »bsš* tako, kakor so čitali v svojem »izvirniku".
Ako se ogenj neti s suhim lesom, zlasti z dervi, ki so rsstla na solnčni strani hribov, veliko rajše gori in daja čistejši zubelj, kakor da zakuriš z zelenim surovim vejevjem* ki je rsstlo na oaojni strani. Slovenski rodoljubi so vžgsli »Kres*, ki že šesto leto gori, in ni, da bi dejal germada aamo dišečega kadila, vendar je še marsikaj čiatega plamena in avetlobe po Sloveniji razprostiral. Vlani pa ae je zljubilo nekemu goapodu Scb., da ie vergel v »Kres" poleno, vzrsstlo pri kski židovski mlakuži, in keiščansko-katoliškemu dišilu je kužni dim, ki se je takrat pokadil iz »Kresa," kaj neprijetno vonjal, Poleno pa je začetek aicer zanimivega članka: »Bakterije i. t. d., ki ae glaai: »Da je taka prikazen (kervave kapljice) za 8tedovečne dobe splošno razburjenost v v prirodoznanstvu ne ravno premodrih duhov vzbujala, mislimo si lahko; kolika pa je morala biti groza, če 80 se pokazale take „kervne kapljice4 na svetih hostijah! Ksj je bilo naravnejše nego mialiti, da je kak zločinec sv. telo prebodel, in da je tekls prava kri iz kruha? In da je tak zločinec mogel biti edino le Žid, na tem ni bilo dvomiti. »Kervaveče* hostije so zares čestokrst bile povod hudemu zatiranju Židov." (Krea V. 1. str. 464.) Tega debelega, gerčavega polena nam ni bilo treba metati v »Kres,* kajti mladina, kteri je list v pervi versti namenjen, si take nepremišljeno izrečene stvari, naperjene proti ka-toličanstvu, kaj rada vtiane, in dejansko jih porabi v svojo pogubo. Kaj si mora misliti neskušen dijak, ko čita o »kervnih hoatijah" — in zaradi njih „čestokrat (?!) preganjanih ubogih židovih?" Bo-li s tem pomnožilo se spoštovanje do »strahovite skrivnosti" (tremendum mysterium), bo li z večo vnemo pristopal k mizi Božji? Ni V8e gola istina, kar kak nemšk »učenjak" terdi, ne da bi to dokazati mogel. Kako zvito in zlobno znajo preaukati in pačiti zgodovino posebno pro-testanški zgodovinarji (in recimo slobodno tudi dandanašnji židovski časnikarji), nam je dokaz knjiga: »Ge-schichtslugen" („Zgodovinske laži"), ki so jo izdali »trije prijatelji resnice" (drei Freunde der Wahrheit) v Pader-bornu na Nemškem in je v par letih doživela že peti natis. Koliko so ropotali in razsajali proti učenemu duhovniku Janssenu, ki je po dvajsetletnem, temeljitem in vestnem, neumornem trudu izdal. 8lovečo knjigo: »Gescbichte des deutschen Volkes seit dem Ausgange des Mittelalters." (Zgodovina nemškega naroda koncem srednjega veka). »Veritas odium parit"! Resnica oči kolje; pravi neka prislovica, ki se še vedno poterjuje. Janssenova knjiga je razburila duhove: mnogo luteranov se je spreobernilo, ko so jo čitali, in za njegovo areberno novo maše mu je došlo na stotine čeatitek, tudi od odličnih protestsntov kskih petdeset. VBeučilišni prof. Holst v Freiburgu imenuje Janasenovo knjigo »novo moč nemškega naroda, važni faktor v kulturnem boju," in piaatelj mu je »najučenejši poznavateij srednjega veka, ustanovitelj nove dobe nemškega zgodovinopiaja." In drogi ga ne morejo prehvaliti, koliko krivičnih liatin (falaifikatov) da je razkril; in stare predsodke ko paj-čevino pomel iz zgodovine. No, kaj pa zagrizenci pravijo ? V Ameriki je neki protestant napisal knjižuro: »Pspi-
stični Jsnssen je od hudobnega duha obseden"! Vscučilišni docent Hana Delbruck v Berlinu je piaal 1. 1884.: »Delo Janasenovo je neizmerna laž, to je, tiata umetnoat vojvode peklenske teme, ki se zna pod krinko reanice vtihotapiti ko Juda izdajavec... Jsnssen je slepar: ušesa bi mu bilo treba porezati!" Isto tako besni v Berlinu izhajajoči list »Evangelisch-Kirchliche-Anzeige: »Meč junaških pradedov naših potegnimo iz nožnic, da prevzetnega zopernika mahnemo po glavi. Sveta jeza naj se polaati slehernega protestanškega serca proti apokaliptičnemu Rimu!4 — Še veliko več drugih psovk so zbljuvali proti velespoštovanemu zgodovinarju, ali »veritss Domini manet in aeternum" (— »resnica Goapodova ostane vekomaj" — ps. 116, 2).
Kakor je vedni boj vseh krivovercev proti katoli-Čanstvu v eni ali drugi verski resnici različen, vendar 8e vjemajo sploh gledč najsvetejšega zakramenta. Od pervega nevčrca, Jude Iškarijota, do najnovejših skrivnih in očitnih godernjačev o priliki kake procesije na čaat »Svetoati," kažejo vzajemni gnjev do živega Boga, med nami bivajočega. Judje bo v tej zsdevi pravi nasledniki svojega rojaka Judeža, edinega juda med dvanajsterimi aposteljni. Ssj ko ni bilo več Iškarijotana, *j ko se je bil obesil, so bili ensjsteri sami Galilejci, kakor sta jih nsgovorila sngelja o vnebohodu Kristusovem: »Možje Galilejci, kaj stojite in gledate gori v nebo?" (Dj. ap. 1, 11). In zopet v binkoštni praznik, ko je Peter govoril, ao rekli poalušavci: »Glej, nieo li vai ti, ki govorč, Galilejci?" (Dj. ap. 2, 7.) Juda je bil denarničar med apostoli, »ker je mošojo imel" (Jan. 13. 29.); kupčeval je beržkone z jančiki za veliko ooč judovsko, ker so redili v njegovem rojstnem kraju veliko drobnice, in nazadnje je udal tudi pravo velikonočno Jagnje. Zanj je bil denar vedna skušnjava, dokler ae ni ji popolno vdal. O priliki, ko je Marija Magdalena mazilila noge Jezuau z dragoceno miro, reče Juda-»Zakaj ae ni prodala ta mira za tri ato grošev, in ae dalo ubogim?" Pa av. Janez evangeliat pristavi: »Rekel pa je to, ne da bi mu bilo skerb za uboge, nego ker jo tat bil, in imel je mošojo, in nosil je, kar ae je metalo vanjo." (Jan. 12, 5, 6.) S pervega početka, ko je obljubil Jezus, da bode svoje telo dal v hrano za na«, juda ni hotel verovati, kakor nam prav lepo, obširno in živo popisuje sv. Jsnez v VI. poglavji avojega evangelija.
Ko je bil naaitil naš Zveličar 500 mož s peterimi hlebi kruha v puščavi, so ga ljudje po sili hoteli vzeti in za kralja ai poataviti; ali Jesus se je umaknil aam na goro. Bil je že večerni mrak, ko so apoateljni v čolnu odrinili, da ae prepeljejo nazaj v Kafarnaum. Morje ae je vzdigavalo od velikega naaprotnega vetra, in valovi 80 ladijo premetavali. Ob četerti atraži pa ugledajo Jezusa, da po vodi hodi io k njim gre. in se utrašijo. rekoč: Prikazen je! in od strahu zakriče. Jezna pa jim reče: Jaz aem! ne bojte ae! Peter pa odgovori: Goapod! če ai ti, nkaži mi, naj pridem k tebi po vodi! On pa reče: Pridi! In atopivši Peter iz ladije koraka po vodi, da priie k Jezuau. Ko pa vidi, da je veter moč&n, se uplaši, in ko se začne potapljati, zavpije: Gospodi otmi me! Jezus pa precej stegne roko in ga prime ter mn reče: Malo-rernil kaj si dvomil? In ko stopita v ladijo, veter utihne. (Mat. 14, 24—32.) Ladija se je skoro celo noč morala močavati in upirati proti nasprotnim valovom, tako se mora in bode se še Cerkev vojskujoča borila proti nejeveri in krivim veram in vsakoverstnim zopernikom. Jezus je šel na visočino, in niso ga videli, in dasiravno ga ugledajo po vodi bodečega, si mislijo: je li to mo-
*) II = moi, Karijot = selo Karijot; ali pa: Še-kaijot = slepar neaik: Schscherjud.
g oče? ni to morda prazna prikazen, strah, ki od „znnsj je votel in od znotraj ga nič ni? Io vendar jo on. Tako ▼ najsvetejšem zakramenta čadno biva: ,Na altarju (altus — visok) on stanuje, če ga tadi vidit' oi, živa vera nam spričaje, kar ne vidijo oči!" (Dalje nul.)
Don-Bosko in Salezijanci.
n.
(Konec.)
Reka Kolorada, izvirajoča iz Kordiljerov, teče 220 milj predno se izliva v morje. Manjši je od reke „Rio Negro"; njena struga je blatna, zato je brodenje čez njo nevarno za živali, kterih je vsak dan viditi nekaj mertvih in potaknjenih v blato. Tudi dva naših konj sta bila notri zagazila in čudo, da nista poginila, ker 18 in več ur sta bila v vodi. Znati je, da ime Kolorado je reki dano od njene rodečkaste vode, ker na sto in več milj daleč je razveriženo hribovje, čigar perst je rodeča. Kaže tudi, da Rio Negro (černa reka) ima svoje ime iz enacih vzrokov, akoravno jo nekteri hočejo tako imenovati po nekem Kačiko Negro, ki je živel o časih Špaqjolov in je imel v posestvu veliko zemljišča ob tej roki.
Spomladi se zamore Kolorado prebresti; poleti pa, ko kopni sneg po gorovji Andeškem, močno naraste, in takrat konji reko preplavajo; mi z robo se prepeljujemo na barčici
O svojem spostoljskem izhodu sem šel memoterd* njavice „Mercedes," ki stoji na nekem berdu, s kterega se gospoduje nsd ravnijo Kolorado. Argentinska vlada ima ondi vojsško posadko, s čimur brani sprednje meje proti napadu Indijanov.
V majhni izbici, ki je lastina te terdnjave, se Časti podoba Marija brezmadežna, ki pa jo po nevednosti od davnih časov imenujejo „Našo Gospo odrešenja."
Mali kip je belo oblečen s plsjšem višnjeve barve. Marija Devica ima sklenjeni roki in stoji z nogo oa kači. Pripoveduje se, da je bila najdena, ne vč se dobro, kdaj, v nekem germu, po nekem pogorišu, ki je bilo razdjalo polje; drugi pa tudi pravijo da je bila najdena v reki Koloradi. Ko se je razširilo, to naznanilo, so presv. Marijo D. častili, jo obiskovali, ji darovali sveče, ki so skoro vedno pred njo gorele. Sčasoma pa se je ohlsdilo to češenje, bodi si zarad slabega življenja ljudi tistih krajev, ali pa zarad vodnih tatvin, ki so se godile v kapeli sami. Se več, en poveljnik tiste terdnjavice ni rad vidil, da bi se ne obernila kapela za kako porabo posadki v prid; zapovedal je neki osebi malo čednega obnašanja, naj drugam prenese kip M. Device. To se je zgodilo med zadnjo prekucijo 1. 1882. Čez nekaj časa, pravijo, se je po noči stražniku prikazala neka gospa, prav lepo oblečena, ki se ni zmenila za stražnika in stopila v kapelo, ki je bila odločena zdaj za sobo.
Stražnik je zaklical: „Kdo je?" in gospa je odgovorila: „Grem v svojo hišo," in je zginila.
Ko se je zdanilo, je stražnik naznanil svojim tovaršem, kaj se je dogodilo, oni pa so ga v silnem smehu dolžili strahopetosti. Eden, ki je hotel biti bolj pogamen, se je ponadil, da hoče stražiti on prihodnjo noč, češ, da on se pa ne bode ustrašil zabraniti vstopa dozdevni Gospej. Ko pa je bil na straži, glej, kar ravno tisto uro se prikaže Gospa, ki je mirno in častitljivo stopala v kapelo, njega pa pustila kakor mertvega ležati na zemlji. Ostal je tako nepremakljiv do belega jutra, in vprašan od tovaršev, kaj da se je zgodilo, je z znamnji in preterganimi besedami dal na znanje, da se je pri-
kazala Gospa in ko ji je hotel zabraniti vstop, jo zadet od nevidne moči padel na tla io ostal v nezavednosti.
Nesli so ga v pooteljo in storili vse, kar je bilo mogoče, da bi ma pomagjdi zopet na nogo, toda brez dobrega vspoha, ker čez nekaj dni oo je k bolezni pridružila zmešanost in odpeljali so ga v Patagoneo, da bi * ga zdravili v ondotni bolnišnici. Poveljnik v terdnjavici, ko jo vidil to čudo, je sobico zopet preravnal in odločil jo zcpet za starodavni njen namen kakor kapelo, in ukazal je zopet tati ženski („donna morena"), da naj nazaj prinese podobo Marije D., ki jo je bila odnesla.
Da se zagotovim o tej dogodbi, opraševal sem razno ljudi ondotnega obližja, in ko sem reč popisal po vsih njenih okolišinah, kakor sem jih povedal, sem jo bral v nazočnosti neke očesne priče, in ta priča mi je rekla, da je vse ravno tako in resnično.
K temu pa eno malo smešnico.
Neki dan, ko sem keratil dva indijanska mladenča, pride neki tretji, ki se je poprej kersta branil, kadar je pa vidil, da sta tovarša bila postala kristjana, jo zelo prosil, da naj se tudi njemu podeli ta milost. Ustavljal sem se, ker sem dvomil, če prosi iz pravega namena. On pa še bolj prosi in pravi mašniku: Ako me nočeš umiti popolnoma, verzi mi saj malo vode na glavo, in naredi, da bom vsaj postal nekoliko kristjan!
V Koloradi je vse ljudstvo pastirsko, kraj malo obljuden. Okrajina je zelo vodenčna, z mlakužami, jezeri, pa le bolj grenka voda. Živali po nezmčrni ravnini, s homci vmes, so silo mnogotere, tiči premnogi in prav lepi. Med zverimi je splošni sovražnik oroslan-puma. Zanimiv je lov štrucov: 10,15 ali dvajset moških se previdi z „boleadoras", ki so nekake čez meter dolge zanjke, ob občh koncih s svinčenimi, železnimi ali pa kamnenimi vozli. Lovci jahajo na naglih konjih in spremljajo jih veliki pesi; tako hitč na kraj, Iger vedo, da so štrucov kerdela.
Na gotovem mestu grejo narazen in v nekaki daljavi napravijo kolobar. Na dano zamnje sleherni leti proti središu. Preganjani struc beži, pa vedno znotraj v tistem krogu, ki se vedno bolj vtesnuje, stiska, dokler ni uboga žival obdana od vsih strani in si ne vč pomagati, da bi pobegnila iz <troga. Potem lovci veržejo svoje zanjke, ktere oantajo strucu dolge noge, ter pade. Če ga potem ne morejo ubiti lovci, ga napadejo pesi in končajo.
Velike trume je tudi nekacih jelenčkov, ki so pleme manjših jelenov, nimajo rog, imajo predrago kožo in silo kusno in iskano meso. Hodijo na trume kakor ovce. nBoleadorasu v roki Indijanovi so vselej vzrok smerti take živali. Mladi ti jelenčki so posebno ljubeznjivi, bližajo se človeku, stegujejo svoj dolgi vrat in včrno gledajo, če jim bode pomolil kaki zalogljej. En dan so mi je pred očmi pokazala cela čeda teh jelenov, ki jih imenujejo „gvanako"; bilo jih je toliko, da je rumenel homec, po kterem so se pasli. Ko so opazili nas, so zagermeli v beg s tako naglico, da je bilo viditi, hrib z njimi leti!
Lev puma je najškodljivši zvšr, kar se jih pozn& v tem kraju južne Amerike. Po noči se priklati v ograjo, kjer se hranijo čede, zgrabi eno ovco za vrat z zobmi, ji zlomi vrat in ji kri izpije. Kadar je že nasiten, še druge pomori, in slednjič odide. Viditi je bilo včasi petnajst, dvajset do trideset ovac tako podavljenih.
Varhi čed grejo na lov te zveri okovarjeni s strelnim orožjem in spremljajo jih veliki pesi. Puma se človeka boji in beži pred njim, le redkokrat ga napade.
To je sporočilo o misijonu ob Čemi reki. Poročevalec pravi, da sad duhovni je bogat, ki pa ga je poslal v dragem poročila. Ia napravlja se še na bolj
daljne misijone v Kordiljerske hribe, koder je kacih 15 tisuč prebivalce? Aravkanov. Sklep je: »Molite, prečastiti oče, molite k Mariji Pomočnici, da nas otmo vsake nevarooeti in nam pomaga rešiti moogo duše. Dominik Milanski.*1
Iz misijonov.
Dve kerstiteljici.
Dvč ribiški ženi, ki ste se s posebno darežljivostjo posvetili djanju sv. Detinstva ns Kitajskem, kakor poročajo misijonske naznanila. Družinsko ime obeh je Tzeu-ve-ze.
Marija starejša, je že več ko 35 let ena naših naj-zvestejih pomočnic. Kdor jo vidi, kako v neprestanem delovanji od vasi do vasi, po gozdih in tokavah okrog hodi, bolnim otrokom streže, kako umirajoče in zapuščene obiskuje, ta ji ne bo prisojal starosti 76 lčt. V teku zadnjih 5 lčt kerstila je čez 1700 umirajočih otrok, tudi 69 odraslih je kerstila, zlasti starčkov, ki so v ovoji zadnji bolezni od ljubega Boga milost zadobili, epreoberniti se. Marija Tzeu-ve-ze je v teku 35 let najmanj 8000 duš za nebesa rešila. Ker je kot vdova oama, je zraven tega še celo množico sirot v oskerb prevzela. Neznatno premoženje, katero ji je njen mož -zapustil, porabila je izločno le v odgojo in oskerbovanje ovojih gojencev. Ona sama nima skoraj nobenih potrčb in živi ko uboga beračica. Ubožna koča, v kateri stanuje, spremiuja se po okolišinah zdaj v otroško osker-bovalnico, zdaj v bolnišnico za bolne starčke, katere ona za sv. kerst pripravlja, in med tem ko Marija v oeutrudljivi ljubezni za svoje bližnje skerbi, se ne zgreši noben trenutek, da ne bi z molitvijo ubogim dušam v vicah na pomoč hitela.
Ana Tzeu-ve-ze, mlajša, bila je 27 lčt goreča po-opešiteljica našega sv. Detinstva. Le v zadnjih 7 letih je čez 1850 otrok in več odraslih v smertni nevarnosti kerstila. Bila je tudi ubožna in je zamogla svojo družino le siromašno izrejati. Svojim peterim lastnim otrokom streči in jih odgojati, ji vendar ni zadostovalo. Mnoge dobrote, katere je zverševala, donesli so ji v smertni uri bogate milosti. Ker se je pa pri delovauji za sv. Detinstvo le preveč natezala nakopala si je hudo bolezen, za katero je 19. julija 1885 umerla. K njeni omertni postelji me niso poklicali; toda prišel sem ko od angelja varha poljan. Bila je vsa vdana in je bila pri volji umreti. Potem ko je z največjo pobožnostjo prejela ss. zakramente za umirajoče, rekla je: »Čutim oe, da moram umreti. O moj Bog, tako tedaj ne bom mogla nobenega majhnega otroka več kerstiti." Imel sem to tolsžilo, da sem zamogel do zadnjega zdihljeja pri nji ostati Ko sem ji v smerti na strani stal, prosil oem ljubega Boga, da naj tej duši poverne dobrote, katere je skazala toliko tisočerim umirajočim otrokom. Ljubi Jezus poplačal je njeno zvestobo že tu na zemlji, ker ji je dal milost, zadnja dva dni v življenju sv. Obhajilo prejeti. In v dan njene smerti dsrovalo je 68 mojih najgorečnejših spovedancev sv. obhajilo nji, med temi je bilo največ njenih gojencev.
Ne morejo se popisati tugovanje, žalovanje in premuoge solze, katere so bile za to ubogo ribiško ženo prelite. Uboga deklica pri 15 letih, ki je svojo 15 mescev staro sestrico v rokah deržaia, bila je tako neutolažljiva, da so jo morali s silo od groba odtergati. Ajdje, ki so bili pri pogrebu navzoči, so tudi žalovali, kajti ni je bilo skoraj nobene družine daleč na okrog, tla se ne bi bila Ana že večkrat z besedo in djanjem kot pomočnico ji skazala. Na tisoče umirajočih ajdovskih otrok je kerstila in je vedela prav natanko, kdaj je na-
stopila smertna nevarnost Jaz sem v vaš nameo, ljubi deležniki, Stss. msš za to gorečo dušo daroval Moj bo zdaj ona pri Bogu besednica za 4jaoje sv. Detinstva; kajti gotovo je zdaj pred Bogom toliko višji, kolikor ponižnejši in bolj zaničevan je bil ojen stan na sesti ji.
Naloga. Mnoge dobre duše po noših krajih bi todi rade posnemale ti dve poganski ženi; naj premišljujejo, kako bi nad katoliškimi otroci zamogle to deloti, kar ste uni dve oad poganskimi Ako kdo naredi lep spis o tej reči in ga pošlje, utegne mnogo koristiti mladini in posreduje marsikoga obvarovati greha.
Ogled po Slovenskem in dopisi
Iz Ljnbljane. God sv. Vincencija Pavijana se je 19. t m. slovesno obhajal v cerkvi Jezusovega presv. Serca in v Marijanišu. V pervi so imeli slovesno sv. mašo in pridigali premilostni gospod knez io škof.
V Marijanišu pa so milgsp. prošt dr. Aot Jarc imeli sv. mašo in družoiki splošno sv. Obhajilo, kakor zahtevajo pravila Vincenške družbe.
-f- G. France Guzelj, bogoslovec III. leta. — Komaj je potekel mesec dni, ko smo stali bogoslovd na gomili verlega g. J. Oštirja, komaj se je pomladila luna — in že smo zbrani zopet na pokopališči! Polni tužnih spominov zremo v nov grob drugega našega tovariša, nepozabljivega g. Franca Guzelja.
Bil je zamerli blag mladeneč, marljiv dijak, pobožen bogoslovec. Ponižen in moder delal je na tihem, a zmeraj vztrajno in stanovitno. Kdor je občeval ž njim, občudovati je moral njegov v resnici železni značaj. Prav posebno veselje bila mu je knjiga ter delavooot. Prijatelji so ga morali večkrat opominjati, naj si privošči potrebnegs počitka, in ne mara, da je tudi njegovo siloo, blaga marljivost kaj prizadela k bolezni od narave slabotnemu životu. Reden in natančen v šoli in v sobi, pobožen povsod in vsikdsr, bil je vzor izglednega seme-nišnika. Tovariši imeli smo ga radi, duhovni pričakovali so od njega vestnega sodelavca; toda Bog po svojih skrivnostnih sklepih poklical ga je k sebi, predno ga je peljal v svoj vinograd na delo.
Lansko leto o Veliki noči razodela se je oevoroa ksl bolezni. Močno je bil obolel in še prod koocem šolskega leta moral je iti domu. Na počitnicah se mu je zdravje znatno zboljšalo. Marsikdo je mislil, da je nevarnost minila. Vernil se je v Ljubljano in napravil zamujene izpite. Ali prešnja bolehnost pokazala se jo zopet Žalostna sušica je jela glodati na mladem življenji. V postu zapustil je vnovič Ljobljaoo io šel domu iskat si leka. Ni ga našel, pač pa mu je Bog pripravil druzega leka v nebesih. Dne 14. julga zjutraj je izdihoil svojo blago dušo — v tugo svojim roditeljem io v žalost tovarišem. — Zapustil tedsj, dragi prijatelj, si solzno dolino, v kteri si se boril in sadil cvetice, ne da bi bil videl tudi sad svojega truda; pa dobrrtljivi Bog je tvoje blage želje dejal na tehtnico in veljaš za lepo mladiko v vinogradu Gospodovem; tvoj duh je našel our v nebesih, tvoje telo v hladni zemlji.
Pogreb veršil se je v njegovi domači fari na Trati pri Poljanah. Vodil ga je č. g. župnik poljanski J. Ramovš med navzočnostjo mnozih čč. gg. duhovnov, bogoslovcev in druzega vernega ljudstva. Pevci eo zapeli pokojniku nagrobnico. — Naj končam z besedami, ktero je govoril č. g. M. Jereb, župnik Javoraki, v pridigi pri njegovem pokopu: nPričakovali smo sprevod, slovnostoo, vesel sprevod semkaj v cerkev, vodeč oovomo&oika pervikrat pred altar Gospodov, pričakovali vi stariši, pričakovali vi sorodniki in prijatelji, pričakovali vi oje-
govi tovariši. Dano« smo doživeli U sprevod; s bil je to žslosten sprevod, sprevod na pokopališč, k groba drasega ranjcega. Naše veselje se je v žalost spreober-nilo. Toda ne žalnjte, kajti čudna so pota božja. Vi vsi, ki ste se veselili njegove nove maše, spominjsjte se v svojih molitvsh njegove duše! Spominjsjte se stariši, sorodniki, prijatelji, vi vsi, ki ste ga poznali, zlasti vi tovsriši njegovi. Šest njegovih šolcev opravilo bode v kratkem pervo sv. daritev, nsj se ga spominjajo pri novi
maši.....!" — Ohranimo mu torej zvest spomin in
»pomnimo se večkrst njegove duše!
V Hotederšici, 19. jul.	J. M., bogoatarec.
Iz Dubiee herv. U »Danici" m o žete javiti, da je na blagdsn presv. Trojstva blagoslovljena nova crkva katolička u Novom u Bosinoj. Blagoslov ovršio je ssm biskup Banjalnčki presvitli gosp. Marijan Markovič, a svieta bijsše množtvo odasvud (od vsih krajev), pak iz Hrvatske. Za ovu kapelu poklooio je pokojni g. Lah zvono. A da bode veselje još vede, i da se uspomena na hlagog pokojnoga g. Laha još večma uzdrži, kao skrbnik ostavin pokojnikove poslao som istoj kapeli d vi kazule so pripadci, ciborium, kalež, s patenom, navi-culum; thuribulum. Svi su se obradovali i milo im bilo, jerbo su te stvari u Novi prispjele na isto svečani dan. Gledfc onih int: nemojte se bojati, dok se pregledju pisma privatna pokojnikova, ako li nisu odčitane, dobiti čete novac natrag (nazaj), jer ja to nebi nikako do-pustio kao skrbnik, a još manje kao svečenik, da se int: neobvrše (da bi se ne opravile).
Još Vas molim (prosim), ako bi znali za kojega svečenika tu. da bi se htjeo smo (simo) odvsžiti (odmeriti), baš bi dobro bilo...	J. Kolarič.
Božja sodba.
Laški časnik »Giorno" pripoveduje naslednjo zgodbo, katera se je zgodils v Solaroli. Oodi stoji cerkev, kstera je posvečena sv. Sebastijsnu, lastnina srenje »Sankota" Sv. Sebastijsn je zvesti pstron okolice.
Liberalni brezverci pa, kateri vso svobodo za se v osjem jemljejo in nobene reči veljsti ne pustijo, kar katoličani hočejo in zahtevajo, sklenili so to cerkev podreti, češ, ds ohranjenje zidu in izdsja za Božjo službo je nspravi »del S. Monte" v veliko škodo, in pa obzidje nezdravo. — Glavar okrajni je dovolil ta sklep, čsprav sta bila vzroka: »velika izdaja" in »nezdrava okolica" — debela laž.
Nekateri srenjski svetovavci in soudje tiste nsprsve so se jsko razveselili tega napačnega dovoljenja. Župana pa se je reklo: Podiranje kake Božje hiše vredno je izobčenja. Na to opombo je župan odgovoril: »Jaz sem odgovoren za vse."
Kar se je sklenilo, to se je tudi v resnici zgodilo. Nsprava svetega Sebastijana se je odpravila, altaiji so se poderli, in svete kosti so se iz altarjev izkopale. Srenjski gospodje pa in soudje naprave, kteri so se hili za razdejanje cerkve med saboj dogovorili, so vse to gledali. Neutegoma pa oni srenjski gospod, kateri je pervi to nasvetoval, začuti na roki neko bolečino. Sčasoma se razširi bolečina po vsem životu, spomin ga zapnstf in v osem in štirdesetih urah bil je merlič.
Ob ravno tistem času zadene mertvud enega druzega sonda omenjene naprave, in med tem tudi še tretjega tovatša tistega bogoskrunskega početja mertvud na jezik zadene.
Nato se je dalo povelje, da naj se razdirale tistega svetišča opusti, ia višji duhovni pastir je bil naprošen zopet postaviti štstuvo sv. Sebastijana, farnega varha.
To ss ja zgodilo nedavno v Solaroli.
Edinost v sv. Cerkvi.
Prelepe so besede, ki so jih sedsnji sv. Oče Leon* XIII govorili v svoji pervi encikliki 21. apr. 1878. Pra-. vijo namreč ob koncu:
»Prodno pa, častitljivi bratje, dokončamo svoje* pisanje, Vsm moramo naznaniti zahvalo za tisto prečudno. edinost in zložnost, ktera vas veža med seboj in s svetim apostoljskim Stolom. V tej polni edinosti na le, da vidimo nepremskljiv jez zoper nspade sovražnikov, ampak tudi vgodno znamnje sreče za prihodnjost, ki obeta Cerkvi boljši čase... Iz teh ravno imenovanih, vzrokov upa in zahvale pa tudi ne moremo ločiti tistih skazovanj ljubezni vdanosti, ki ste jo Vi, častitljivi bratje, in z vami tako veliko število duhovnov ia vernikov skazovali Naši nizkosti o začetku Našega naj^ višega pastirstva, ker pošiljali so nam pisma, darila, na* pravljali romanja, ter po druzih potih ljubezni kazali, da. tista vdanost in podložnost, ki so jo visokozaslužnemn prednamcu pred kolena pokladali, je tako vterjenav stanovitna in nepretresena, da se tudi do ne-enacega deda ne ohladi... Enako tudi ne dvomimo* da ti vzvišeni zgledi detinske ljubezni in keršanska čednosti bodo veliko pomogli k temu, da se bo predobrot-Ijivi Bog pri toliki vdanosti milostno oziral na svoja čedo in Cerkvi dodelil mir in zmago..."
Spreobernjenje pogana.
Iz Kine poročajo, da tudi mnogo poganov se ja spreobernilo preteklo leto. Prišel je mlad velik mož iz Jeunairam-a k nam, piše misijonar, in je prosil, ko bi smel z nekim misijonarjem govoriti. Rekel je, da ja sicer še pogan, da pa najponižneje prosi, da bi ga v katoliški veri podučili. Sprejeli smo ga med števila kstehumenov, naučil se je hitro molitve in razumel ja pri poduku vse nenavadno hitro. Tndi so ga resnico svete vere tako prevzele, da je bil pri vsaki podučni uri ves solzen. Nekega dne prosil je misijonarja za par besedi. „Moj oče,4 rekel je, »jaz nameravam se oženith Prišel sem k vam, da postanem kristijan, ker moja nevesta tako zahteva. Doma je iz mojega kraja in živi pri svoji omoženi sestri. Njeni sorodniki so pogani. Iz začetka nisem mislil druzega, kot da je tudi poganka; kajti posluževala se je vsih poganskih običajev. Vprašal sem deklico, ko bi me hotela vzeti. Djala je na to, da bi se me ne branila, ako postanem kristijan. Ona sama bila je kerščena in je kerščansko odgojo vživala; vendar pa pozneje prišedši k svojim bogatim sorodnikom, ja svoje katoliške vaje opustila, ker je v poganski družini na preveč zaderžkov naletela. Ta izjava me je zelo osuik nila; premišljeval sem, kaj bi bilo storiti, in sklenil sem iti v misijon in se dati podučiti; kajti to bila je že dolgo moja skrivns željs. Če tudi velikih resnic keršča nske vere še nisem vedel, mi je vendar dopadlo življenje kerščansko. Prosim Vas toraj, oče, pošljite kateheta k moji nevesti, da naj tudi ona pride in se še enkrat podučiti da; in potem ko sem enkrat kerščen, potem bova tukaj v Vaši cerkvi sv. zakrament sv. zakona prejela." Zgodilo se je tudi v resnici tako. Aroksim, tako imenovala se je mlada deklica, bila je presrečna, da je zamogla zopet kristU janka biti, in mi hvalimo sklepe Bo^je v vodstvu teh dveh duš. Imela sta terdno voljo, goreča kristjana ostati.
Sveta Ana.
Dan veselja se razcveta, Rsjska zar'ja se žari:
Ker obhaja Aoa sveta Danes god med angelji.
Sveta Ana milostljiva, Prosi Jezusa za nas;
Ti nam bodi ljubeznjiva Zdaj in pa poslednji čas!
50	nadloge nove, stare, Ki nas bridko stiskajo;
Šiba božja hudo tare, Slaba leta žugajo!
Zvezda upa staršem zginja, Za oblake skriva se;
Ker pregreha se razgrinja Zdaj med rodovine vse. .
Je mladina zapustila Pravo k Jezusa stezo;
Milost božjo je zgubila, Se popačila hudd!
51	mogočna pomočnica Bila vselej revežem,
Bodi nam še dobrotnica. Svojim zvestim romarjem.
Vsi častilci svete Ane Sem zaupno stopite;
Preobilne serčne rane Milo nji potožite.
Bodi naša ljuba mati, V vsih težavah milostna,
In ob smerti nam podati Blagovoli Jezusa! Sim. Gaberc.
Lik snežni belini je plašč ta Gospejin, Ki v biserih snežnih stotero blišči; Lik solučni svitlobi — je vtis dobrodejin, Ko v jutranji zar'ji nebo se žari.
Na beli obleki, katera zavija Prelepo Gospo, kar okrog in okrog, Pa brati določno je: „Ave Marija!" Je brati prelčpo! — Ni videti prog!
Nebeška milota zdaj starčka pre&inja, Ko: „Ave Marija!" tu bčre, šepti! A v željo priserčno ae ona spreminja: „Naj z: „„Ave-Marijo!"" to čudo spozna!"
In čudo, glej! tretje se starčku odpora, Ki k: „Ave-Mariji!" zdaj a prošnjo hiti; Gospa kar odmakne zapah, ki overa Spoznati prikazen, ki tukaj žari.
nNebeška Gospa sem, Devica Marija, Ki tukaj v obleki prekrasni stojim; In žarki tu, — zlati ti: n„Ave Marija!"" Vzdihljeji Tvoji so! — Ti sporočim!
Ko klical v molitvi si: „Ave Marija!4 Pripenjala Tvoje aem vzdihijeje jaz; In kadar bom zadnji Tvoj: «nAve Marija!"" Pripela, — boš vgledal Marijin obraz!"
Prikazen minula! — Temota kraljuje; Amfilo na zemlji kleči in — solzi: „Si: „Ave Marija!4 — Serce naj žaluje!" — In — starčka na zemlji, — na zemlji več ni!
Ti bralec preljubi! — Častilec „Danice Nebeške" z Amfilom v življenji, al' ai? Naj kličem po glasu Ti »Zgodnje Danice": „Posnemsj Amfila! — r„Margin"" boš ti!"
Jan. Kobilica.
Puščavnik Amfilo.
(Legenda.) (Konec.)
Čuj slavo Marijino, slavo visoko, Ti Božji, a zemski otrok zdaj glasno: Kak6 Sin Marijo zdaj — Mater globoko Časti, ko nje prošnjo spolnuje tako:
Glej! Zopet že nočna tihota polega V puščavi, kjer starček naš služi Bogu; A v mirni tihoti se zopet razlega: Kar „Ave Marija!4 — naprej, brez miru!
Zdaj čudo, glej, Božje ljubezni se vneti! Že divji berlog ta jo gleda serčno: .Enako Betlemski planjavi razsveti Se ,,»hišica skalna"" v temoti močno!"
Zdaj starček stermi in rudi, premišljuje To krasno, prečudno prikazen nocoj; In ko se v teh mislih mudi, ogleduje, Že novo prikazen — Gospo pred seboj!
Nebeško žareče je njeno obličje; Po ustnicah plava prijazen smehljaj; In s plaščem, prekrasnim nad vse lepotičje, Ogrinja se ona, ki diči ta kraj.
Da! Plašč U prelčp je, prečuden, prekrasen; Enakega njemu še videl ni avet! Puščavnik si komaj ohrani vid jasen! Osupnjen, boječ je, nemiren, vee bled!
Razgled po sveta
Kaj ima plemstvo od liberalcev pričakovati? V Parizu je pred kratkim rudečkar Beauquier (r. Bokje) v zbornici stavil predlog, da naj se odpravijo vsi ple-menitaški naslovi. In ta predlog je bil sicer za zdajle zaveržen, toda samo z 242 glasovi proti 216! Tedaj samo z večino 26 glasov je še obviselo plemstvo. — Nam vsakdanjim ljudem je sicer malo na tem: plemstvo ali neplemstvo; toda plemstvo ima tukaj priliko vest si izpraševati. S kom derži morebiti večina plemstva: ali ne z radikalci zoper cerkev in duhovstvo? Koliko je plemenitnikov posebej učenjaških, odločno katoliških v svojem življenji? Koliko jih prebira katoličanske časnike in bukve? In če se kteri izmed njih samih ponaša z liberalnim, proticerkvenim duhom, recimo kot pisatelj, kdo ga proslavlja? Ali ne plemstvo z rudečkarji vred?... Spraševanje vesti bi ne škodovalo.
Bratovftke zadev«.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vae nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Preserčno bodi v molitev priporočen bratom in sestram Naše ljube Gospč presv. Serca, bolan oče in dve osebi o dušnih potrebah. — Neki bolnik iz Notranjskega.
—	V hudih stiskah in zadregah se priporočsm v varstvo N. lj. G. presv. Serca, Jožefu, ss. 3 Kraljem, av. Alojziju in sv. Elizabeti, da bi aprosili rešitev. Uslišanje in zahvala se naznsni. — Duhoven priporoča v molitev sebe za pomoč pri bolezni v nogah, in svojo bolehno sestro. — Priporočim ae v presveto Jezusovo Serce N. lj. G., sv. Jožefu in sv. Ani prav iz serca, da bi mi Bog pomsgal v dušnih in telesnih potrebah in sicer za spremenjenje stanu, če je volja Božja. Akc bom uslišan, hočem zahvalo očitno naznaniti. — Novoposvečeni mašniki za pomoč Božjo v njihovem stsnu. — V molitev priporoča se neka oseba, da bi se poboljšala na priprošnjo Matere Božje aedem žalost. — Hudo bolna priporočena za zdravje, ali aaj za pomoč — dušno in teleano. — Več mladenčev za pravi poklic — Več nesrečnih pijancev, da bi se poboljšali in ne delali več pohujšanja. — Deklica, že dolgo čaaa bolehna, ki je že veliko zdravil poskusila, pa nobeno ni pomsgalo, se z vsim zaupanjem priporoča v bratovsko molitev N. lj. G. in obljubi raz-glaaiti zahvalo berž ko se bo ozdravila. — Gospa se pra^ goreče priporoča v dušnih zadevah za pomoč svojemu bratu. — Hudo skušana oseba, ki ni zanjo druge pomoči, razun od Boga in preblažene Device M., sv. Jožefa in vsih sngeljev Gospodovih, da bi se po kaki čudni poti spreobernila na boljše. Sila je velika, Božja previdnost nsj stori, kskor je najbolj prav, nagla pomoč je silno potrebna.
Zahvale.
Serčna zshvsla Nsši ljubi Gospej za milosti ska-zane nekim osebam.	J> Flie.
Bil sem v veliki stiski dvakrat; priporočal sem se Materi Božji, svetemu Frančišku Serafinskemu, iu ave-temu Antonu Padovanskemu; in bil sem uslišan. Torej s tem nsznanjam priserčno hvaležnost Bogu, Mariji in sv. Frančišku.	F. Z.
Koledar za prihodnji teden:
26. mal. serpana. S. Ana. — 27. S. Pantaleon. — 28. S. Viktor. — 29. S. Marta. 30. Ss. Abdon in Senen.
—	31. S. Ignacij. — 1. vel. serp. Sedma nedelja po Bink. Ketine sv. Petra.
Posvečen je veliki serpan prav posebno Marijinemu prečistemu maternemu Serca. Prizadevaj si prav posebno za sveto čistost, brez katere ne moreš ne Bogu, ne Mariji in ne sam sebi dopasti.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Na Brezovico pride za duh. pom. č. g. Albin Ilovski s Černega verha; v Černi verh pa semeniški duhoven č. g. J. Ambrož.
V Terstu jih je pred kratkim zbolelo 70 oseb; od teh jih je umerlo dve tretjini.
Vojaški knrat v Ljubljani namesto pokojnega g. Pribošica postsl je č. g. Andr. Juranič.
Kolera, šiba božja, opominja k pokori. V Rimu jih je poslednjih 24 urah pred 18. jul. na 10 krajih zbolelo 57, umerlo 29. V Teratu in na Reki je nekoliko jela segati tudi v okolico.
Prečast. P. Severin Gros, naš rojak, generalvikar v redu sv. Benedikta v severni Ameriki, je na popotvanji v svojo domovino, in kakor se nam poroča iz zanesljivega vira, bode sv. Jakopa dan 25. t. m., že vezoval svojega brata č. g. Jakopa, župnika v Zagorji. Ta dan bo v ondotni cerkvi poaebna slovesnost, blagoslovljena bode nova leča. Govornik o tej priliki bode prečast g. častni kanonik in sem. naučni vodja dr. Leonard Klo-futar.
Za sveto leto. Pojasnilo. Na vprašanje: če se post za av. leto smč opraviti tudi o petkih in sobotah, je odgovor: da se sme in zamore, če namreč na take dni ne zadene kaki drugi post (Gl. Ljublj. škofijski list, št IV, str. 44, III, 2.)
Procesije za sv. lete bodo v peterih ljubljanskih fsrsh. in sicer drugič, naslednje dni:
I.	Šenklavška: 27. julija ob l/tb zjutraj.
II.	Šentjakopska: 5. avgusta ob '/«5 zjutraj.
III.	Frančišfcanaka: 11. avgusta ob '/§5 zjutraj.
IV.	Šempeterska: 22. avgu8ta popoldne po nauku.
V.	Ternovska: 29. avgusta popoldne po nauku.
Gospodu Pr. Zakrajščeku,
mladomašniku. Presrečen je, kdor svetu da slovo, In v blagor duše avoje le živi; Hladno življenja onovi mu teko, Očesa grenka aolza ne kali.
Kedor na zemlji širi Božjo čast, Gorjč, skerbi ga svetne zapustč, On tu okuša že nebeško slast, Bridkosti same rado8t mu dele.
Pa oni, ki oblečen je v talar, Še ni, prijatelj, pravi avečenik, Oe vročim željam serca ni vladar, Če strasti ni povžil mu žertvenik.
Ta dar pa tebi, vem, ne bo težak — Ljubezen božja v gorkem sercu ti živi; A dar ji bridki je zares slsdak, Ki darovati ga ljubav veli.
Prijatelj zvesto vdan.
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: Neimenovan prijatelj in dobrotnik 5 gld. — č. g. župn. Jan. Brence 2 gld. — Č. g. župn. Fr. Dolinar (za seme) 5 gld. — M. P 10 gld.
—	Neka dobrotna gospa 5 gld. —
Za sv. Očeta: lz Mekin nabirka 8 gld. po č. g. župn. J. Ederji. — Iz Horjula zbirka 3 gld. — Darovanje v Žabnici po č. g. Lor Rožmanu 83 gld. — M. P. 20 gld.
—	G. F. 1 ces. cekin.
Za preč. g. misijonarja J- Fr. Buha: Dobrotnica 40 gld. po preč. g. m. župniku J. Rozmanu.
Za misijon preč. g. Ign. Tomazina: 90 gld. po preč. g. m. župniku J. Rozmanu.
Za misijon v Hartumu: Dobrotnica 30 gld. po preč. g. m. župniku J. Rozmanu.
Za razširjanje sv. vere: Neimenovan po č. g. J. N.
Feltrinu 30 gld.
Za afrikanski misijon-. M. Merhar iz Dolenje vasi
1 gld.
Za cerkev v Želimljah: M. P. 30 gld. Za sv. Detinstvo: M. P. 20 gld. Za družbo sv. Bonifacija: M. P. 10 gld. Za hišo kat. družbe rokodelskih pomočnikov: M. P. 10 gld.
Za sveto leto: Neimenovan 13 gld.
Za opravo ubožnih cerkev naše Škofije: Iz Podlipe
7 gld.
Za gimnazijo v Bosni: Iz bogoslovja 50 kr. Za bandero Lurške M. D. Neimenovana 5 gld.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. Ign. P. v P. v Pre»^ So še poslane s dragimi vred ▼ Bosno.
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikevi nasledniki v I^jubljani