KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Spomeniška Ljubljana RAJNIK BOGOTAJ MARJAN MUšIč Y Levstikovem klasičnem Popotovanju iz \ Litije do Čateža omenja Selšček »rajnika i Bogotaja«. V spremni besedi in opombah ■ Blaža Tomaževiča k izdaji Martina Krpana \ z Vrha in Popotovanja iz Litije do Čateža,; ki je izšla v preteklem letu (1958) v zbirki; Kondor pri Mladinski knjigi v Ljubljani, \ pogrešamo v tej zvezi pojasnila. Prav tako tudi v Slodnjakovih opombah k Frana Lev- stika Zbranemu delu iz leta 1931. Pač pa beremo med opombami na str. 494 IV. knji- : ge »Fran Levstik, Zbrano delo« (1954) v • uredništvu našega slovstvenega zgodovinarja ; dr. A. Slodnjaka: »Najbrž Ignaz Wogatey, | ki je bil okrog 1836 lastnik nekdanjega Val- vasorjevega gradu Bogenšperk.« Ker gre tu za pojasnjevanje tako po- '< membnega slovstvenega dela, kakršno je j Levstikovo Popotovanje, in ker je omenjeni Bogataj po svojem rodu vendarle povezan j z našo kulturno zgodovino, je prav, da o j njem in njegovem rodu kaj več izvemo. ' 50 ČASOPIS ZA SLOVE NI SKO KRAJEVx\'0 ZG6dOVINO KRONIKA Ignac Bogataj i(po izvJrni portretni tenji) Marija Bogataj roj. Aubel (po izvirni portretni' tenji) Ignac Bogataj (Wagathei), lastnik Bogen- šperka, je bil rojen 14. julija 1788. leta v gradu Zalog pri Moravčah in je umrl na Bogenšperku 4. maja 1852. leta. Pokopan je v Šmartnem pri Litiji; njegov grob je z nagrobnikom vred oskrbovan in je bila nedavno odstranjena kasnejša napisna plo- šča, nanašajoča se na neznanega pokojnika, ki je bil ob prekopu Bogatajevega groba položen tja k počitku. Nagrobnik v obliki kapelice je malo pomembno delo neoklasi- cistične usmeritve, značilne za 2. polovico XIX. stol; napisna plošča iz domačega črne- ga apnenca je močno preperela in je napis mogoče le še delno razbrati. Poleg Bogataja je v tem grobu pokopana tudi njegova žena Marija, ki mu je sledila v grob po dobrih treh mesecih (umrla 29. avgusta 1852. leta). V rodbinskih zvezah z Ignacem Bogata- jem so tri za slovensko kulturno zgodovino omembe vredne osebnosti: Janez Matija Bo- gataj, advokat gospostva in mesta Škofje Loke, operoz Frančišek Krištof Bogataj in zet Ignaca Bogataja Franc Potočnik, Pre- šernov častilec in prijatelj. Rod Bogatajev izhaja po vsej verjetnosti iz Poljanske doline pri Škof ji Loki; priimek je še danes tod zelo pogosten, srečavamo ga pa tudi množično v starejših urbarjih kot VVagathei in Wagathe; doslej znani najsta- j rejši zapis je iz Dolenčič (1500—1636) in iz ; Dobenega (150O—1581) v župniji JavoTJe.* j Tu bi bilo po vsej verjetnosti tudi treba 1 iskati poreklo naših Bogatajev. \ Doslej najstarejši znani Bogataj, prednik j prej omenjenih, je bil Matija Bogataj, ki je ] bil od leta 1660 do leta 1683 vodja mestne : pisarne v Kranju in nekaj let istočasno tudi vodja deželnoknežjega sodišča. ] Njegov sin Janez Matija Bogataj je bil ■ 24 let zapriseženi preiskovalni advokat go- \ spostva in mesta Škofje Loke. Nanj se na- j naša pismo, ki mu ga je pisal v slovenščini j Jakob Šubic leta 1690 in ga omenja dr. M.! Rupel v Zgodovini slovenskega slovstva med i slovenskimi rokopisi iz 2. pol. XVII. stol., v času, ko se je pričela slovenščina utrjevati tudi v javnem življenju. Sin Janeza Matije Bogataja je bil Fran- čišek Krištof Bogataj (Wogathei, tudi Wa- gathei), odličen pravnik, ki je postal kot 25. po redu član Akademije Operozov s pri- devkom Congruus. Rojen je bil leta 1684 v Škof ji Loki, pravne vede je študiral v Pa- dovi, kjer je leta 1708 tudi promoviral. Letaj 171P je postal vicedomski tajnik in leto j prej, 1710, je pričel javno razlagati pravo- i slovje. Spisal- je: »Codex offioii Vicedom- j 51 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Pojlerl na Bogenšperk s ceste (po skici arh. Marijana Mušiča) natus Nobilis et Mercenarii Excelsi Duca- tus Carnioliae. Tractatus Historico-Politicp- Juridicus«, 1713, in »Observationes practi- cae selectiorec Dicasteriorum Carnioliae«. Zaradi svojih zaslug je leta 1730 prejel skup- no s svojim bratrancem Janezom Jurijem Bogatajem, stotnikom v Bribirju pri Novem, plemstvo. Iz utemeljitve, ki je podana v ple- miški diplomi, dobimo vpogled v njegovo obvezno službeno delovanje: »Frančišek Kri- štof Bogataj (Wagathei) se je ves posvetil znanosti in posebej juridičnemu študiju, in da bi tudi v praksi dobil potrebne skušnje, je bil po opravljenem doktoratu nekaj let preiskovalni advokat in advokat pri ograj- nem sodišču, zatem pa mu je bila podeljena Ignac Bogataj (po risbi s svinčnikom iz leta 1793 leta 1712' služba v deželno vicedomskem fis- kalatu na Kranjskem, od leta 1719 dalje pa poleg advokatske katedre še služba adjunk- .ta deželnega sekretarja. V tej 8-letni službi je poleg ostalih opravljal še kot aktuarij različne posle v zelo važnih koniisijah.« Janez Bogataj (Wogathei), lastnik posestva Nagličturn pri Ložu na Notranjskem (umrl 1. 1818 ali 1819), po vsej verjetnosti sin aka- demika Fr. Kr. Bogataja, je 1. maja 1. 1787 vzel v zakup za dobo šestih let, do 30. apri- la 1793, gospoščino Zalog (Wartenburg) pri Moravčah. 27. aprila 1801. leta je kupil od Mihaela Skubeta Bogenšperk, ki ga je za njim podedoval njegov sin Ignac Bogataj leta 1819. Po njegovi smrti so ga leta 1853 Ignacijevi dediči prodali knezu Weriandu Windischgratzu. Ignac Bogataj se je 28. januarja 1822. leta oženil z Marijo Aubel iz graščine Zapuže (Schnekenbiichel) pri Mirni na Dolenjskem. Iz njunega zakona je bilo šestero otrok; nas zanimata dve hčeri, prvorojenka Marija Iva- na, rojena 22. maja 1823. leta in najmlajša Ernestina. Marija se je poročila 23. septem- bra 1851. leta v kapeli na Bogenšperku s Francem Potočnikom iz Krope, uglednim tehničnim strokovnjakom, ki je tedaj že dru- gič bival v Litiji in je leto prej postal prav Grb Bogatajev iz plemiške diplome 52 ČASOPIS ZA SLOVENSKO^ KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tam župan in častni občan. Prvič je bil na- meščen v Litiji leta 1839 kot navigacijski asistent. Bržčas se je že med svojim prvim bivanjem v Litiji (do leta 1845) pobliže se- znanil z Bogataji. Potočnikov prispevek slo- venski kulturni zgodovini še ni do kraja ocenjen; dragoceni so njegovi spomini za prešernoslovje, dragoceno pa je nedvomno tudi njegovo strokovno udejstvovanje, ki ga je opravljal z vnemo in širokim znanjem kot vodilni tehnični strokovnjak na Kranj- skem, poln zamisli in pobud, ki so se za- ustavljale pri tedaj najvažnejših vprašanjih, pri osuševalnih delih Ljubljanskega barja in pri predlogih za nove železniške trase. Svoje tehniško udejstvovanje je še toliko bolj ukrepil, ko je po upokojitvi leta 1871 vse do leta 1888, do izselitve v Gorico, delo- val kot pooblaščeni civilni inženir v Ljub- ljani. Zanimivo bi bilo osvetliti njegovo delo, ki se nedvomno nanaša na široko področje nizke in visoke gradnje, vključujoče v tem času tudi arhitekturo. Zato ni izključeno, da je znaten njegov prispevek tudi v stavbni zgodovini Ljubljane. Najmlajša hči Ignaca Bogataja Ernestina pa se je poročila z oskrbnikom kneza Win- dischgratza Jurijem Klaričem (Clarici), ki je kasneje gospodaril na Langerjevi graščini Zalog pri Novem mestu. Pri njej se je hra- nil del rodbinskega arhiva Bogatajev. Kla- ričeve napredne gospodarske težnje in delav- nost njegove žene Ernestine večkrat omenja Janez Trdina v svojih spisih in zapiskih. V Bogatajih je predstavljen vznik in vzpon ter hkrati propad slovenskega rodu, ki se kljub skromni plemiški časti zaradi izrazi- tih humanističnih načel in tesni povezanosti z ljudstvom ne more vzporejati s tujerodno, oholo kranjsko aristokracijo; po velikih re- Dvoriiščna arhitektura ^Bogenšperka (,po skici arh. Marijana Mušiča) Grb akademika Fr. Kr. Bogataja iz Dizmove kronike volucionarnih pretresih 1. 1848 je gmotno propadel in se povsem vključil v meščansko sredino, ki se ji pravzaprav nikoli ni bil iz- neveril, marveč je obdržal njen značilni živ- ljenjski stil v najtesnejši povezavi z ljud- stvom, sredi katerega je živel. Zato pa je tudi spomin na Bogataja pri domačinih okoli Bogenšperka še vedno živ in poln hvale. Fran Levstik je Bogataje nedvomno po- znal, saj je služboval kot domači učitelj v bližini njihove posesti Bogenšperka. OPOMBE 1. Po podatkih, ki jih je ljubeznivo posredoval dr. Pavle Blaznik. — 2. V plemiški diplomi je v nasprotju z našimi viri navedeno leto 1712. — 3. Glej pod op. 2. — Viri: Rodbinski arhiv in ustno izročilo piščevih prednikov. Ple- miška diploma Frančiška Krištofa m Janeza Jurija Boga- taja iiz leta 1730. — Arhivalno gradivo, ki ga je vestno zbral in ljubeznivo posredoval Jože Stare 'iz Smartnega pri Litiji, za kar se mu tudi na tem mestu iskreno zahvalim. — Viktor Steska, Academia Operosorum, Izvestja muzej- skega društva za Kranjsko, 1900, Letnik X, str. 54 in 80. — Fr. Kidrič in R. Andrejka, Sestavek o Francu Potočniku v SBL. i 53