TRST, petek 17. julija 1959 Leto XV. . Št. 169 (4323) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir TVl.j Trst 94.638, 93-808, 37-338 • Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo UREDNIŠTVO: ul. MONTECCHl »t. C, H. nad. — TELEFON IMH IN »MM — I-odlmi predal 55» — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. M -Oči Tin, 38 ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Prtlico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od *. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE V: Za vsak mm višine v širlnj enega stolpca: trgovski 90, finončmvu pravrvi 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 itr — Nedeljska številna mesečno 100 lir, letno 1000 lir FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 dm — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600.70/3^*5 fc-r* ----------------- Ali Včeraj je bila zopet neplodna seja štirih ministrov v Ženevi bo danes prvo «delovno kosilo» omogočilo kak napredek konference? Herter je predlagal, naj bi osebje OZN nadzorovalo propagandistično aktivnost *> Berlinu - Ponovil je štiri točke zahodnega predloga od 16. junija - Gromiko je *Qhteval9 naj se brez odlaganja sklene konkreten sporazum vsaj glede tistih vprašanjt o katerih že obstaja načelno soglasje — Ni dvoma, da so bile dosedanje Je i7S niinistrov brezplodne. Sele po današnji seji bjj ?iv!1 glasnik ameriške delegacije Berding, da je tile Ten ^manjši napredek*. Dejal je, da so se za-sm„. ravn£tvati «dcločene točke* in da je problem tiem r>V mozr-°sti dosege začasnega sporazuma o odložrerlinu, medtem ko je --------------------- skev» ° vPrasanje sovjet-' tev v- predlo"a za ustanovila ?.n4nemskega odbora. ki ker ^ ne morejo sprejeti, vSeu„ a tudl njihov načrt Jodu ■ P°d°ben predlog, 5tnotr,nje§OVa struktura in Tuhi uS.° Povsem različni. deiai titanski glasnik je seia ’ i bila današnja lati *?oristna» in da dele-p blso izgubljali časa. tudWtivno Je ocenil sejo lam0^°n!^ki Slasnik Khar’ minJf'. Jal ie- da so danes šei ,-.t razumeli, da je pri-te p„,Za konkretne rezul-Hčrter- aril ie ^nove vidike* javij !evega govora, ki je iz-binenii?3 3e ~ bo njegovem Učit: — pripravljen pro- »j4 J130’,11 ponovnega zedimje-sltim Cmčiie skupaj s sovjet-odb0 ^re^°80m za v*enemški *o Končno je dejal, da p0 blišča zbližala. Prigjj^Hjkanje rezultatov je s« 0 *tir,i ministre, da so '»ko j0razumeli glede obnove sil, n'enovanih »delovnih ko- zahod- tri/ j, katerimi bodo začeli ju-»atin Pat‘ je da bodo na ta bjjUni os®gli večji napredek, jt pa Prihodnje plenarne se-b°do določili pozneje. 3] Christian Herter Sle^ienarna se3a ženevske ■9 J* se ie začela ob kytia T°d Predsedstvom Sel-«il |j- . Vda. Herter je na-!Pi>ra2uri iočke za berlinski ?iaistri ’ ki so ga zahodni ^rvi£ ic Podložili Gromiku T ,16; junija. * t0*ke SD: *il v Berlinu; 5rozp?,?^enega povečanja ob-. Ila sil v - t z • Ukr—*Jin; ?etedi vepi’ da. se onemogočijo hi v Ostalih delih Berlina S°voti>0^azum' da bodo ti do- j*nja n ' l k0 Ja Nemčije. ■>o, **°P za svoboden pri- 3. „LBerli: Y veljavi do ze- ,i -.4,) , opozoril Sovjetsko tirani T ,n® bi izzivala podrte,. krize v Berlinu, je Nni. d*ial. da so «ruske Uft J^0 T«*" 1 OAU ,‘r» Jale Berlinu leta 1948 in novembru pred- Jhir. 'p' resno grožnjo za ^'lostin,OVna kriza bi v pri-,Ho Ponovno povzročila še k,a.znost> ki bi bila mor-'n,p2sa od prve. Dejstvo, °jtio *> da bo nevarnost za Tu?frasčala z vsako kri-,'šlo t,,ce do vojne ne bo .^»njšar krize ne bi mogle /Ji na- l; Jemveč samo pove-°doin med Vzhodom in ^Jerte {e,d/Jal. dalie. da je ynoJ nJoda resno proučila bee--hitn d“.b> OZN imelo po- ■° Jt -'..Mnenju bi mogli štir- vlo Or,'"‘•kem. 00 pri reševanju j em „ vprašanja. Po nje- i, felji. o, rldu letovati Hammar- Pi*bJa n-,’1") pošlje skupino tu snnk ., v Berlin s pra-.'t deL odne0« pristopa v ! roč0, mesta. To osebje bi ■'-"kju n- ^ropagandnem de- .ki , bi imelo namen •■ti -,. ni red ali resno ,>tter drU"th- lin *ra da*ie izjavil, da i^ie' da '"»■ —- iz"? Podlagi zadnjih a. ho , .v Hammarskjoelda, hi g TJnik oxN na tak tp. da jo ,,lstaI#- Nato je delil ienie rJahod predložil «za-hj V zah*d8V°^ oboroženih i. , rsat0 le il hjenjp ahod Predložil «za- •il uPPtog . “nem Berlinu, kar >t? sil st,-.'.,113 bi se število ia„ *° ti n? na simbolično y ,sn;0°0 ljudi v primer-u, hittii onaunističnimi obo- hi ali zi:S..ami, ki so tride-tiahT- Setkrat večje in kii/Jo ie r?30 okrog Berlina«. 1« .’ hai herter pozval Gro-h0rt je '3 opusti gesla kakrš-to^Sa ,odno mesto« za- rbn? - in naj ra’Si o?fl»iu “Pisanje položaja 1» ieVal _amesto. da bi se •Ul V Nlder"? .spremembo imeli,. vPraš??f Je’ d* leži osnov-" v Pripravljanju lov. , .v za Berlin, spora-!i, ttieste* • ohranili svobo- ^ in 'kik‘Je sedaj razde' N* kriz- bl preprečili norije pred zedinjenjem L°Na^1Jern govoru ,e Herter Zgjd men obstaja določen v> gud sJaJišči Zahoda in šL.hstad* .istega, kar zade-6r?>,8ije . ?Y itiristranske O^vati \ei‘ imela nalogo v f. na,, f.zave, katere bi ku.^rlin v ■ Elede dostopa 'lltčj, n- Svoj govor ie za- v»hVprašanj)eaVnr da ic ^lav' br^Pora/ume v Pnpra-kt« bašnj. ?l?v ?a Berlin. >n Dnl ,ej* Je trajala tri \ l90B r,1.1? se ie končala ■HejJdJri ’ bodnja seja ne Vboihemca-,i.- io bodo p0 s.torazumu. 5elwyn Lloyd Za Herterjem je govoril Selwyn Lloyd, ki je dejal, da Gromiko še ni predložil svojih 0-pazk glede zahodnih predlogov. Medtem ko zahteva, naj se zahodne delegacije izrečejo o njegovih predlogih. Nato je primerjal sovjetske predloge z zahodnimi i,n dejal: «Vse to me ne spravlja v obup o možnosti sporazuma.« Dodal je, da je Gromiko mnenja, da bi se lahko našle druge lormule, razen tiste o vsenemškem odboru, kar torej ne izključuje možnosti, da se štirje ministri pogajajo. Andrej Gromiko Po tem je precej dolgo časa govoril Gromiko o potrebi ustanavljanja vsenemškega odbora. Poudaril je, da je potrebno skleniti konkreten sporazum glede nekaterih vprašanj, predvsem pa glede tistih, glede katerih že obstaja načelni sporazum. V prvi vrsti pa je potrebno skleniti začasni sporazum, glede vprašanja zahodnega Berlina. Gromiko je poudaril, da gre pri ustanovitvi vsenemškega odbora za idejo zahodnjakov in je izrazil svoje začudenje, da so prav zahodnjaki pokazali sedaj vedno večjo hladnost za to idejo. Rekel je, da sodeč po tisku, Zahodna Nemčija nasprotuje sleherni obliki razgovorov z Vzhodno Nem; čijo. Predlagal je nato, naj udeleženci konference apelirajo na Adenauerja, na von Brentana, na Grerveja in na vso bonnsko delegacijo, da bi jo prepričali, da bojazen pred enakopravnimi pogajanji z Vzhodno Nemčijo ne more nič prejudicirati, temveč ravno nasprotno, taka pogajanja bi bila plodna za obe nemški državi. Gromiko je izjavil dalje, da Organizaciji združenih narodov ne bi mogli naložiti naloge nadzorstva nezaželenih dejavnosti v Berlinu. Ko je odgovarjal na Herterjeve predloge glede tega ie dejal, da je treba zahodni Berlin spremeniti v »svobodno demilitarizirano mesto« preden bi OZN prevzela svojo nalogo. Couve de Murville Couve de Murville je nato izjavil, da dela sovjetska delegacija iz vsenemškega odbora točno določen pogoj ter da zaradi tega zavestno sprejema velike težave, ki jih v tej zvezi ustvarja. Boli in Grew» Nato je na kratko govoril vzhodnonemški delegat Bolz, ki je kritiziral zahodne pred; loge. Dejal je, da ti predlogi v splošnem vsebujejo neko vrsto nadzorstva za vzhodni Berlin. Za njim je govoril zahodno nemški delegat Grewe. Odbil je obtožbo o diskriminaciji nemškega ljudstva, ki jo je izrekel Gromiko glede »mešanega odbora«, ki ga predvide va zahodni načrt. Bonnska vlada je pristala na zahodni predlog, toda ne brez obotavljanja. Ona smatra, da je ta predlog »konstruktiven in razumen«. Grevve je dodal, da se nekaj takega ne more reči za vsenemški odbor, ki ga predlaga SZ. Grewe pa je pozneje na svoji tiskovni konferenci dejal, da njegova vlada pristaja na piodlog o udeležbi OZN pri nadzorstvu propagandistične dejavnosti v zahodnem Berlinu in bi sprejela tudi opazo valce OZN na demarkacijski črti za nadzorslvo prometa za in iz vzhodnega Berlina namesto ruskih ali vzhodnonemških funkcionarjev. Grewe je opozoril, da je obdržanje štiri-stranskega statuta še vedno pogoj bonnske vlade za pristanek na funkcijo OZN. Po njegovem mnenju povezava ustanavljanja vsenemškega odbora s sporazumom za Berlin ne zboljšuje predloga temveč ima za posledico, da postane predlog bolj sumljiv in potrjuje domnevo, da se sovjetska vlada poslužuje berlinskega vprašanja za dosego političnih smotrov, katerih ni mogla doseči z navadnimi dopustnimi metodami, ki se jih poslužuje v mednarodnih odnosih. Grewe je dodal, da so vsi štirje zahodni zavezniki povsem soglasni glede zavra Čanja načrta in da je zaradi tega brez smisla to zahtevo ponavljati. Gromiko se je sestal danes med kosilom s Selwynom Lloydom. Trdi se, da so bili razgovori »koristni«. Podrob nosti niso znane. Na vprašanje novinarjev o tem razgovoru je veleposlanik v Lon do-nu Malik izjavil, ko so ga vprašali ali sta se Lloyd in Gromiko sjzorazumela glede tajnih razgovorov, je Malik odgovoril z nasmehom: «0 kakšnih tajnih razgovorih?« Z e dopoldne pa se je Gromiko sestal s Hammarskjoel-dom na sedežu sovjetske delegacije. Sestanek je trajal pol ure. Hammarskjoeld je bil nato gost na kosilu pri Couve de Murvillu. Se prej pa se je sestal s Herterjem in JLloy-dom. Vse te stike generalnega tajnika OZN tolmačijo opazovalci kot »presenetljive«, kajti vse doslej se je držal daleč od berlinskega vprašanja. Vsekakor pa se je že zjutraj govorilo, da nameravajo zahodni ministri predložiti načrt, da bi osebje OZN nadzorovalo ohranitev osnovnih svoboščin in pravic v obeh sektorjih Berlina, kar se je na seji izkazalo kot resnično. Jutri pa bo verjetno Couve de M-urville povabil na kosilo Gromika. Za soboto pa je Gromiko povabil na kosilo Herterja V Ženevo je prispel danes Jacques Soustelle, minister- delegat pri predsedniku francoske vlade. Herter je v svojem govoru v »American Club« izjavil, da ne bo ostal v Ženevi mnogo let. Ves ostali del svojega govora pa je posvetil vlogi ZDA v svetu ter izjavil, da bodo morale ZDA ostati še nadalje v vlogi vodilnč sile in dopri-našati žrtve ter pomagati »svobodnemu svetu«. Za pospešitev modernizacije kmetijstva v FLRJ BEOGRAD, 18. — Zvezni izvršni svet je sprejel zakonski osnutek o izkoriščanju zem ljišč. Zakon predvideva obvez-no obdelavo vseh površin na način, ki najbolj odgovarja gospodarskim pogojem. Zakon vsebuje samo osno/na načela izkoriščanju zemljišč, podrobna določila bodo predpisale posamezne republike v skladu s posebnimi pogoji. Za- . porniško gibanje konski osnutek predvideva tu- ' »»Irnnslfi nrerllno r di možnost dajanja zemljišča v najem kmetijskim organizacijam in individualnim kmetom. Pri tem imajo kmetijske organizacije prednost; privatni kmetje lahko vzamejo zemljišče v najem samo do maksimuma, ki ga določa zakon. Namen novega zakona je pospešiti in olajšati proces modernizacije kmetijstva in izkoriščanje vseh obdelovalnih površin. —«»-------‘ »hotel odločati glede vseh vprašanj vojske in se ni oziral na mnenja drugih«. V poročilu se poudarja, da »člani oboroženih sil nimajo nobenega posebnega privilegija in da vojska ni politična sila, od katere je odvisna usoda države«. Zukov pa je »poskušal postaviti vojsko v poseben položaj izven partije«. Jedrska konferenca ŽENEVA, 18. — Na današnji seji konference za prekinitev jedrskih eksplozij je Ca-rapkin izjavil, da je SZ pripravljena odpovedati se pravici veta glede dveh določil: 1. glede določanja kraja, kjer naj bi postavili nadzorne postaje in 2. glede prog, na katerih bi letela letala za nad' zorstvo. Pogoj za tako odpoved pa je, da se prej doseže med državami sporazum. Po mnenju zahodnih krogov obstaja možnost za zbližanje stališč in za ugodno rešitev tega vprašanja. Pred tem pa je Carapakin dejal da še vedno čaka na odgovor glede predloga o stalnem številu premičnih inšpekcij. Vzrok čakanja je v nasprotovanju nekaterih zahodnih krogov, da se sporazum sploh doseže. Proces proti Glezosu ATENE, 18. — Protinacistič-ni borec Manolis Glezos je na današnji razpravi zanikal, da bi bil pomagal ali skrival »komunistične vohune«. Dejal je, da je taka obtožba obrekovanje njegove osebe in komunistov njegove stranke EDA — Zveze demokratičnih levic. Glezos je dalje poudaril, da je njegova aretacije sestavni del poskusa grških oblastnikov, da bi prepovedali izhajanje časopisa «Avgi», ki ga on urejuje po lanskih majskih volitvah. Izjavil je, da je bil tisti večer, ko naj bi se bil po obtožnici sestal z voditeljem vohunske organizacije med 16. in 17. avgustom lani, z ženo v kinu. Nato je dejal, da hočejo s procesom izolirati njegovo stranko ljudstva, pri čemer pomaga vladi ameriška propaganda, da so voditelji stranke EDA vohuni. Nato je izjavil, da čeprav so v stranki sKupaj z njim še mnogi drugi komunisti, nima stranka organske zveze s komunistično partijo. Končno je poudaril, da se vlada ZDA meša v notranje zadeve Grčije, kar ovira demokratični razvoj • države. Tudi drugi trije soobtoženci so izjavili, da so komunisti, toda odločno so zavrnili obtožbo, da bi bili vohuni. Po amnestiji za benečanske partizane Nezadovoljena pravica «Borba»; «Konec lega političnega skonstruiranega procesa ni prinesel triumfa pravici in ni odvrgel lažnivih in žaljivih obtožl>» . O «Delavski skupnosti podonavskih Švabovi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Pod rta-slovom «N ezadovoljena prn-vica» komentira jutrišnja n Bor ban zaključek procesa proti bivšim parti2unom v Florenci. /4 dekretom predsednika italijanske republike o pomilostitvi se je fcončal absurden političen proces, u-(jotavlju aBorbun. NedoUm ljudje so bili osvobojeni kazni, ki jo je tožilec zanje s«-hteval, toda ne tudi lažnivih in žaljivih obtožb. Ni mogoče izogniti se zaključku, da je sklep sodišča dal zadoščenje tistim italijanskim poli-tičnim činiteljem, ki so v preteklosti, bili negutivno razpoloženi do antifašistične bor. be in so sedaj prav tako negativno razpoloženi do dobrih sosedskih italijansko-jUr goslovanskih odnosov. Potem ko ugotavlja, da so se beneški partizani po kapitulaciji Italije borili v sklopu IX. korpusa narodnoosno-bodilne vojske Jugoslavije proti okupatorju in da je Itu- Monarhisti z zadovoljstvom ugotavljajo da je od njih odvisna stabilnost vlade Poslanska zbornica je odobrila proračune več ministrstev ter nekatere zakonske predloge - Milazzova izjava pred sestavo deželne vlade na Siciliji - Kongres KPI bo decembra - Fanfani vedno bolj živahen (Od našega dopisnika) RIM, 16. — Tudi danes se je v obeh domovih parlamenta nadaljevala razprava o proračunih ministrstev. V poslanski zbornici je govoril minister Angelini za zaključek razprave o ministrstvu za promet, v senatu pa se je nadaljevala razprava o proračunu ministrstva za .javna dela, ki se pa še ni zaključila. V poslanski zbornici je najprej prišel v pretres osnutek zakona Segni-Ermi- —. ni o «izrednem prispevku države za stroške za proslavo prve stoletnice državne enotnosti*. Po raznih pripombah — De Grada (KPI) je n. pr. svetoval, da bi se del fondov porabil za ureditev in objavo dokumentov, ki se nanašajo na odporniško gibanje — je bil zakonski predlog odobren. Po tem zakonu bosta prejela Italijanski zgodovinski inštitut za moderno in sodobno dobo ter Italijanski zgodovinski inštitut preporoda 200 in 120 milijonov lir, razdeljenih na deset proračunskih let, pri-čenši z 1. 1959-60. Minister- za promeh,;Angelini ie v 5 svojem govoru?- ob zs-ključku debate o proračunu za prometno mirki^lrstvu odgovarjal zlasti poročevalcu manjšine, socialističnemu poslancu Riceardu L,ombardiju. Ta je v svojem poročilu poudaril potrebo, da bi se avtobusni promet podržavil ali pa da bi ga prevzele občine. Angelini je dejal, da je ogromen porast in znatno izboljšanje avtobusnega prometa — in to brez državnega finansiranja in z investiranjem stotin milijard — najboljši dokaz o po- llltllHtllllllMIIIMtlllllll O MIH 111110111111II IIIIIIIIIIIIIIHIIItltOIIIIII IIIII MII II IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItll Segni si je umil roke Glede pomorščakov posreduje minister za trg, mornarico Do prvih ločenih razgovorov bo prišlo danes Moskovski radio o maršalu Žukovu MOSKVA, 16. — Moskovski radio je danes v angleški oddaji poročal da je maršal Georgij Zukov izgubil funkcijo ministra obrambe, ker je RIM, 16. — Predsednik vlade je včeraj sprejel v Monte-citoriu poslanca Santija in Foa. Po razgovoru je poslanec Santi izjavil, da mu je Segni sporočil, da je poveril ministru za trgovinsko mornarico Jer-volinu, naj jutri sprejme predstavnike sindikalnih organizacij zato, da najde rešitev vprašanja. Kasneje je prišlo do podobnega razgovora med sindikalisti in ministrom Jervolinom in je minister izjavil, da bo jutri sprejel ločeno sindikaliste in brodarje. Poudaril je prav to ločenost razgovorov, ker bi v drugačnem primeru slo za pričetek pogajanj, »kar pa se ne more zgoditi, vse dokler se stavka ne prekine«. Težko je iz teh skopih uradnih poročil točneje ugotoviti, kakšni so stvarni vladni nameni, Na vsak način pa je treba poudariti, da je ministrski predsednik zavlačeval s svojim posredovanjem in da se je sedaj celo neposrednemu posredovanju izognil tako, da je celotni spor prepustil ministru za trgovinsko mornarico. Značilno je tudi, da je minister ponovno izrecno poudaril, da se mora stavka najprej prenehati in šele nato bodo pričeli s stvarnimi pogajanji. Te okoliščine potrjujejo govorice, da je vlada pod močnim pritiskom brodarjev in razpolaga v parlamentu z za obstoj vlade odločilnimi glasovi. O položaju pomorščakov se je včeraj sestalo in razpravljalo vsedržavno tajništvo CGIL, prisotni pa so bili tudi predstavniki stavkajočih mornarjev na različnih ladjah. V uradnem poročilu podčrtujejo potrebo, da pride čimprej do pravičnega sporazuma in nato do prekinitve stavke. Pooblastili so tajništvo CGIL, da sprejme zato ustrezne ukrepe. «»------------------- za hidroconfralb na Trcbinjščici nun priiiJ.Kum uruuoijcv m #.« zlasti neapeljskega Laura, ki 1 posojilu. WASHlNGTON, 16. — Danes je bilo uradno sporočeno, da je med vlado Jugoslavije in skladom vlade Združenih ameriških držav za gospodarski razvoj bilo doseženo načelno soglasje o poscjilu za finansiranje uvozne opaeme za hidro-centralo na reki Trebinjščici v Hercegovini. Sklad bo dal Jugoslaviji posojilo 15 milijonov dolarjev na 25 let s tri in pol odstotnimi obrestmi. Med zastopniki obeh vlad se bodo v kratkem pričeli razgovori za sklenitev sporazuma o zitivnem prispevku zasebne pobude. Govoreč o elektrifikaciji železniških prog, je minister omenil odsek Benetke-Cervi-njan-Trst, ki je bil dokončan 17. maja letos, ter odsek ile-stre-Treviso-Videm, ki bo dokončan decembra 1. 1960. Glede prevoznih tarif pa je Angelini dejal, da so najnižje v Evropi; in če bi se uvedle v Italiji tuje tarife, bi bili dohodki znatno višji in bi omogočili znatno izboljšanje finančnega položaja železnic. Na popoldanski $eji so najprej počastili spomin p. Ge-mellija, nato pa so govorili o državnem posojilu, pri čemer so nekateri poslanci kritizirali jjorazdelitev dohodkov iz posojila. {H “ Ob 83,25 5je predsednik Leo-nev sporočil izide tajnih glasovanj o nekaterih zakonskih načrtih ter o proračunih. Za proračune ministrstev za industrijo in trgovino, za zdravstvo, za zunanjo trgovino ter za promet je glasovalo 235 poslancev, proti pa 137. Pri zakonskih načrtih je bilo število poslancev, ki so glasovali proti, mnogo manjše. V senatu se je med razpravo o proračunu za javna dela Ragno (MSI) zavzel za Messi-no, ki se ji še sedaj močno poznajo posledice potresa 1. 1908. Sprejet je bil tudi najnujnejši postopek za razpravo o dveh zakonskih osnutkih, in sicer o sporazumu za lov v Jadranskem morju in o carinskih davščinah. Kar zadeva strankarsko življenje, je bil današnji dan dokaj ploden. Zvečer po seji senata se je sestala demokrist-janska senatna skupina, medtem ko je pa kar devet ur trajaJo zborovanje vodstva in j p™u^,. parlamentarcev liberalne stranke. Poslanec Bozzi je jroročal o pogajanjih in o razgovorih, ki jih je imel zaradi sestave deželne vlade na Siciliji. Dejal je, da so predstavniki liberalne stranke na Siciliji sugerirali Krščanski demokraciji, da bi skpšala pridobiti na svojo stran krščanske socialce. Govoril je seveda tudi politični tajnik stranke Malagodi, ki je poudaril svojo tezo o politiki solidarnosti med vsemi demokratičnimi strankami, t. j. nekdanjega centra. Poslanec Cocco Ortu pa je dejal, da odločno nasprotuje sestavi take vlade na Siciliji, v kateri bi sodeloval tudi MSI. Cocco Ortu s Capuo in Alpinom je tudi glasoval proti resoluciji, ki je bila sprejeta na zborovanju. Resolucija »e zavzema za razširitev sicilijanske vladne večine, da se tako prepreči poskus levice za osvojitev oblasti. V tej zvezi kaže omeniti Mi-lazzovo izjavo tisku. Milazzo je najprej poudaril, da predsednik Stagno d'Alcontrcs nima realne večine, ker se tedaj, ko je bil on izvoljen za predsednika, manjkali trije krščan-sko-socialni poslanci, ki so bili pozneje sprejeti in ki bi pripomogli, da bi bil za predsednika izvoljen Majorana. «.S tem ni rečeno, je dostavil Milazzo, da Stagno ni vreden večine in da je ne bi lahko tudi v resnici dosegel, če bi KD 1 drugače vodila razgovore pred volitvami, tako da bi imela izvolitev Stagna drugačen značaj in pomen, Ni treba pozabili, je nadaljeval Milazzo, da je bivši predsednik, demoKrist-jan Alessi, dobil predsedstvo po soglasnosti vseh in da je hotel, da ga zopet potrdijo na njegovem mestu, kadar Koli se mu je zdelo, da bi mu manjkal tudi en sam glas. boreče se, da je bil Alessi izredna osebnost. To je sicer res, vendar pa ni dvoma, da ima tudi Stagno pogoje, da bi šel po sledovih Alessija.# Glede petspektiv za novo deželno vlado je Milazzo dejal, da je do zadnjega trenutka vse mogoče. O obstoju kon. kretnih možnosti, da bi sestavili vlado po politični formuli, kr bi bila drugačna od tiste, ki je dovedla do izvolitve predsednika skupščine, je Mi-lazzo izjavil; »Stališče krščanskih socialcev je neodvisno od konkretne -možnosti, da pridejo v vlado, puč pa je odvisno od nujnosti, da se na vsak način in v vsakem primeru v mejah naših moči branijo kori. sti Sicilije, za katere menimo, ua so ogrožene. Prepričani smo, da so v Ku in v drugih političnih formacijah, ki so se ji pridružile s pakti, ki naj bi bili jekleni, ljudje, ki so »posobni prej ali slej opaziti, da uporabljena lormula ne odgovarja pričakovanju Sicilije. Ce bodo to takoj opazili, bo možnost drugačne vlade takoj dozorela. Ce bodo to opazili pozneje, bo tudi ta možnost postala zrela pozneje.« V zadnjui dneh so gotovo posebno zadovoljni monarhisti. Danes zvečer se je zaključilo zasedanje njihovega osrednjega odbora in v uradnem poročilu, ki so ga izdali po zasedanju, dajejo odkrito priznanje voditeljem stranke, da »so vzpostavili odločilno in ne. zamenljivo funkcijo PDl za stabilnost sedanje vlade«. Tiskovni urad predsedstva vlade sporoča, da je Segni danes sprejel Covellija, s katerim je nekatera vprašanja, zlasti s socialnega področ. ja, Jasno je, da gre pri teh socialnih vprašanjih za kake obojestransae koncesije; Co-velliju kot predstavniku delodajalskih kategorij z ene strani, Segniju kot morebitnemu posredovalcu v sporih med sindikati in delodajalci pa z druge strani. Danes se je sestalo vodstvo PSI, kateremu sta najprej poročala pierracim ter santi o sindikalnem položaju, nato pa je Mancini poročal o razvoju v zvezi s pristopom MU IS v PSI. Matteo Malteotti se je sestal z Nennijem, De Martinom in Mancinijem. Formalnosti prehoda poslancev Mat-tea Matteottija, Vigorellija, Schiana. Lucchija in Bonfan-tinija v PSI se danes niso mogle opraviti, ker Vigorellija ni bilo v Rimu, pač pa se bo to zgoditi, v prihodnjih dneh. V začetku drugega tedna bo Matteotti tudi sporočil vodstvu PSI imena 12 predstavnikov MUIS, ki bodo postali člani centralnega komiteja PSI. Na zasedanju vodstva KPI je imel daljše poročilo tajnik Togliatti, ki je med drugim napovedal, da bo kongres KPI decembra meseca; nič še ni rečeno, kje bo ta kongres, vendar je najbolj verjetno, da bo v Rimu. Vodstvo je odobrilo osnovne črte poročila, ki ga bo imel Togliatti v soboto pred centralnim komitejem in ki bo objavljeno v nedeljo v »Unita«, lija z thirovne jiopodbo prevzela n ase obvezo, da ne bo preganjala tistih, ki so se borili na strani zaveznikov, u-goiavlju «Borba», da so na procesu v Florenci, k i so ga omenjeni politični ctiiitefji pripravljali dexei let, za vedno obšli te mednarodne obveznosti Ital,je. Borci anti-liitlerjevske koalicije, ki so se žrtvovali ne le za splošno zuvezniško sirar, temveč za osvoboditev Italije, so bdi kvalificirani kot «izdaja(ci«. Konec tega političnega skonstruiranega procesu ni prinesel triumfa pravici, m odvrgel lažnivih obtožb, zaključuje »Borba«, Takšen pošten e-pilog bi bil n« U neobhodno moralno zadoščenje nedolžnim obtoženim, temveč tudi podpora velikim idealom antifašističnega gibanja, za katero so skupno umirali italijanski in jugoslovanski partizani. Odgovarjal bi tudi dobrim sosedskim odnosom o-beh držuv, ki se zelo ugodno ruzvijajo. V drugem uvodniku pod naslovom « evoluclohar-ne aktivnosti, temu odgovarjam z Evangelijem, kjer piše. da kadar so trgovci začeli delati svoje posle v templju jih je Jezus Kristus izgnal«. Nato je kritiziral zahodne socialiste, med katerimi je navedel tudi Guy Molleta «A-li je ta gospod socialist? Začel je vojno v Suezu V čem se potemtakem razlikuje od Clemenceauja? V tem je nesreča. Predstavniki delavskega razreda, kakršen je Guy Mollet, niso socialisti, temveč agenti kapitalizma«, je dejal Hruščev. Ko je omenil svoje razgovore z Averellom Harrima-nom, je rekel: «Američanu, ki je prišel k meni na obisk, sem dejal: Vi nimate medcelinskega balističnega izstrelka. Vi imate izstrelek, ki lahko pošlje v zrak pomarančo, mi pa imamo izstrelek, ki lahko odnese v prostor več ton. Predstavljajte si, je nadaljeval Hruščev, velikost bombe, ki jo lahko vsebuje v»i izstrelek in velikost bombe, ki gre lahko v našega. Prihodnja vojna bo lahko velika nesreča za človeštvo in prav zaradi tega mislim, da bodo kapitalisti pametni in vojne ne bodo začeli«. Dalje je Hru- ščev rekel, da se bodo v Sovjetski zvezi življenjski pogoji tako zboljšali, da se bodo kapitalistične države bale pošiljati svoje državljane na ob'sk v SZ. »Mi ne odklanjamo nikomur vizuma oni pa zavračajo vizum svojim šahi-stom«. Nikita Hruščev je v govoru omenil tudi nemško vprašanje in dejal, da bi bil za vsenemške volitve, če bi prišlo do takega dogovora v Nemčiji sporazumno z vzhodnimi Nemci, Toda Vzhodna Nemčija ie številčno bolj šibka od Zahodne in če Vzhodna Nemčija ne bo pristala na vsenemške volitve, jo bo Sovjetska zveza podpirala. Nato je omenil nenapadalni pakt med SZ in Nemčijo iz leta 1939 in se vprašal: »Ah' je imel Stalin prav? V tem posebnem primeru je Stalin imel prav, kajti hoteli so sprožiti vojno proti Sovjetski zvezi. Jaz sem bil navzoč. Stalin mi je rekel: Mi se bomo morali boriti proti Hitlerju. On ne bo nikoli zadovoljen in nas bo napadel. Pridobiti maramo na času. Poljska, Francija in CSR so odklonile pomor Sovjetske zvez proti hitlerjanski grožnji. V tisti dobi in v tistih okoliščinah je imel Stalin prav« Nato je dejal Hruščev, da ie druga svetovna vojna osvobodila milijone ljudi izpod kapitalizma, toda hkrati je pustila za seboj morje krvi. Izgube so bile preveč hude, cena je bila previsoka za komunizem. »No, mi smo proti temu, da bi dosegli naše smotre na ta način«, je dejal Hruščev V Katovicah pa je Hruščev govoril pred ato tisoč ljudmi in med drugim omenil kanclerja Adenauerja. Dejal je, da je Adenauer očitno pozabil na lekcijo, ki jo je Sovjetska zveza dala Hitlerju na bojnih poljanah Evrope. »Ta lekcija bi se mogla ponoviti. Socialistični tabor je povečal svojo moč tako, da razpolaga z vsemi potrebnimi sredstvi, da lahko vojne hujskače ustavi, Mi lahko rečemo Adenauerju: Ce hočete še enkrat poskušati z dviganjem roke proti deželam socialističnega tabora, vas bomo uničili. Tisti, ki imajo radi vojne pustolovščine, naj se pazijo. Delati bodo morali račune s silami socializma, ki so bolj močne kot kdaj koli.* Govoril je tudi Gomulka, ki ie poudarjal, da današnja Poljska ni Poljska iz leta 1939. »To velja tudi za Nemčijo Danes. je dejal Gomulka, obstaja Demokratična nemška republika, ki je priznala nase meje na Odri in Nisi. Poljsko ljudstvo in vse nemško ljudstvo bi lahko živelo v prijateljstvu. če ne bi bilo militaristov Zahodne Nemčije, ki poskušajo to ovirati. Dejal je dalje, da so zahodnjaki poskušali z vsemi sredstvi preprečiti usneh ženevske konference Adenauer noče storiti nobene koncesije in nemški militaristi počenjajo vse, da bl mednarodni položaj ostal napet, kajti s tem grozijo Poljski; Vzhodni Nemčiji in Češkoslovaški« Gomulka je poudaril, da Poljska podpira sovjetske predloge za sklenitev mirovne pogodbe z Nemci, ki dane* predstavljajo obe državi, in predlog z« likvidacijo zasedbenega režima v zahodnem Berlinu. Vrem« včeraj: Najvišj« temperatur« 29, najmtja 18.9, tračni tlak 1010,3, veter 10 km jugozahodnik, vlaga 58 odit., nebo 8 desetin pooblaCeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,6, padavine 0.3 mm. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 17. julija A'lc S Sonce vzide ob 4.30 in zatone ob 19.51 Dolžini dneva 15.21. Luna vzide ob 17.05 in zatone ob !.»*• Jutri, SOBOTA, 1». Julija \,1 i pod '11J Zaradi premtstitve «Saturnie» v Novo pristanišče Če bodo „Saturnio“ odpeljali bo proglašena splošna stavka n Stavko bo aapoHdaia Nova delavska zbornica CGIL ■ Uradno sporočilo sindikalne organizacijo - Ladjo so premestili s pomočjo mornarjev vojne mornarice Sindikalni položaj se j« sinoči povsem iznenadoma hudo zaostril, tako da smo po **«} verjetnosti pred splošno stavko, ki jo bo proglasila Nova delavska zbornica - CGIL. , Včeraj okoli 18. ure so namreč premestili iz Tržaškega arzenala motorno ladjo «Sa-turnio« in jo odpeljali pred pomol v Novem pristanišču nasproti skladišča št. 35. Izbrali so to uro očitno zato, ker takrat ni v Arzenalu delavcev. Potrebne operacije so v Arzenalu opravili ravnatelji in nekateri načelniki oddelkov. Odločilno vlogo pa je ponovno imelo pristaniško poveljstvo in mornarji vojne mornarice, ki so jih vkrcali na vlačilce. Za celotni manever je bilo namreč potrebno pet vlačilcev in tokrat civilni mornarji nikakor niso hoteli delati. Dokaj očitno je, da gre za nadaljevanje manevra, da se odpelje ladja iz pristanišča in •e na ta način zada stvkajo-čim pomorščakom težak udarec, stavko oslabi in postopno razbije. Zato se je včeraj sestal izvršni odbor Nove delavske zbornice na izrednem sestanku, na katerem so bili prisotni tudi nekateri .tajniki najvažnejših kategorij. Izvršni dr odbor je med drugim sklenil, da bodo proglasili splošno stavko takoj za tem. ko bi eSaturnia« odplula iz Trsta. Oh zaključku tegg »eeianka so izdali naslednje uradno sporočilo: «Včeraj pozno popoldne so odpeljali motorno ladjo »Sa-turnio« iz suhega doka Tržaškega arzenala s pomočjo vlačilcev, na katerih je bilo vojaško osebje, ki ga je poslalo pristaniško poveljstvo. Ladjo so odpeljali, ko niso bili prisotni uslužbenci Tržaškega arzenala«. Izvršni odbor Nove delavske zbornice se je sestal na izrednem sestanku in skupno s tajniki najvažnejših kategorij proučil položaj. Odbor odločno protestira proti protizakoniti uporabi vojaškega osebja in proti posegu vojaških pomorskih oblasti v sindikalni spor pomorščakov v korist brodarjev. Odbor je o celotnem dogodku takoj obvestil centralno tajništvo CGIL, da bo napravilo ustrezne intervencije pri odgovornih ministrstvih. Od »Saturnie« je bil v na prej določen, čeprav na ladji niso izvršili nobenih popravil. To potrjuje, da gre v resnici za manever, da se ladja odpelje iz Trsta zato, da se razbije stavka. Izvršni odbor Nove delavske zbornice je sklenil, da takoj proglasi splbšno stavko V primeru, da «Saturnia» odpluje iz Trsta: s popadite, ki bi jo sestavljali stavkokazi._ O tem sklepu obvešča Nova delavska zbornica javno vse odgovorne oblasti in delavce vseh kategorij. Delavce poziva, da naj bodo budni in pripravljeni pričeti borbo, da pod- pre pomorščake. Poieg tega poziva Nova delavska zbornica vse gospodarske kategorije, da podpro delavsko protestno akcijo, če bodo te akcije postale potrebne«. Stališče Nove delavske zbornice je razumljivo, saj se stavka pomorščakov vleže že izredno dolgo časa in postaja tudi vedno bolj očitno, da oblasti vse odkriteje podpirajo brodarje in skušajo na razne načine stavko razbiti. Zato tudi kaj malo prepričljivo zveni izgovor pristaniškega poveljstva, češ da naj bi premestili ladjo z vojaškim osebjem iz Arzenala v novo luko na zahtevo Tržaškega arzenala, ki naj bi potreboval suhi dok za sprejem neke druge ladje. Ni namreč dvoma, da bi lahko brez vsakih težav, večernih skrivanj, vojaške posadke in drugih mahinacij premestili »Saturnio« iz Arzenala, če bi se predhodno dogovorili s predstavniki koordinacijskega odbora pomorščakov. Stavkajočim pomorščakom je namreč povsem vseeno, če je ladja v doku ali zasidrana ob pomolu, nikakor pa ne morejo dopustiti, da bi nanjo vkrCali stavkokaze in na ta način ob podpori oblasti razbijali stavko. Odgovornost oblasti je prav zato toliko večja in takojšen in odločen nastop Nove delavske zbornice toliko bolj upravičen. Obisk veleposlanika Cavallettija v Kopru Italijanski veleposlanik v Beogradu Cavalletti je včeraj uradno obiskal Koper. V popoldanskih urah je na italijanskem konzulatu v Kopru sprejel veleposlanika konzul dr. Zecchin, ki ga je nato spremil na okrajni ljudski odbor, kjer se je sestai v prijaznem razgovoru s tajnikom okrajnega odbora tov. Kolencom. Nato je dr. Zecchin priredil v čast veleposlanika kosilo v hotelu »Triglav«, ki so se ga udeležile italijanske in jugoslovanske osebnosti. Zvečer je veleposlanik Cavalletti, v spremstvu svoje soproge, odpotoval v Trst. «»— Policijsko delovanje v preteklem mesecu Delo tržaške kvesture oziroma letečega oddelka in posameznih komisariatov je bilo v preteklem mesecu zelo ir-tenzivno. C e b; hoteli v številkah navesti opravljeno delo. potem bi to izgledalo tako: 4 aretacije zaradi nenamernega umora; 16 zaradi namernih in 4 zaradi nenamernih poškodb; 3 zaradi nenudene pomoči; 3 zaradi pretepa. Razen tega sr policijski agenti areti rali 12 oseb, ker so s« upirale policijskim organom, S ker so žalile in 1 osebo, ker je grozila policistom. Policija je razen tega aretirala dve osebi zaradi spolzkih dejanj in eno osebo zaradi posilstva, zaradi potvorbe dokumentov pa je policija aretirala šest oseb. Zaradi sporov v družini je policija prijavila sodišču skupno 15 oseb. 6 o-seb se bo moralo pred sodiščem zagovarjati zaradi groženj in blatenja; prav toliko oseb se bo moralo zagovarjati zaradi žalitev. Razen tega je policija aretirala 6 oseb zaradi tatvine in 18 oseb zaradi večkratne tatvine. Policijski funkcionarji so reševali tudi 11 primerov goljufije, 15 primerov nedovoljene posesti tujega blaga, 1 primer zaradi nakupovanja ukradenih stvari in 1 primer zaradi izstavitve lažnih menic. Med ljubitelji vinske kapljice je policija aretirala kar 22 oseb, 18 oseb pa je aretirala zaradi beračenja. Razen tega je policija aretira- je bil že izdan nalog za aretacijo. V juniju so agenti letečega oddelka kaznovali z denarnimi globami za razne prekrške 1227 oseb. Pri vsem tem delu je uspelo članom letečega oddelka in iaz,.ih komisariatov vrniti lastnikom ukradeno blago v vrednosti 3 milijone 420 tisoč lir. ««— Ugodnosti za uslužbence lokalnih ustanov Pokrajinsko tajništvo sindikata uslužbencev lokalnih u-stanov sporoča, da so vse lokalne ustanove (občinske u-prave in pokrajinska uprava, z izjemo občine Repentabor) ugodno odgovorile na pismeno zahtevo, da se raztegnejo ugodnosti, ki so jih že odobrili za uslužbence državnih u-stanov, tudi za uslužbence lokalnih ustanov. Zaključeni zrelostni izpiti na klasični gimnaziji Na 'vrsti so kandidati Slov. realne gimnazije Aurora 16.30 «Rascel-marine», V TRSTU Letno gledališče na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 Predsednik zadovoljen, ker so se skoraj vsi kandi* dati prijavili za angleščino, čeprav je neobvezna V soboto 18. julija ob $L uri ' premiera, 3 | v nedeljo 19. julija ob 2(X30 uri r e pa- §z k A . scel, cinemascope. , , Garibaldi 16.30 «Hollywood . smrt«, Jerry Levyis, Dean-tin, Anita Ekberg. Ideale. Zaprto -j Impero 16.30 «Castitljivi 8®^ ipviu - - p uj Pennypaoker», C. VVebb, U. Guire. j Italia 16.30 «Miss spogliarelior Bardot. . J JgB Moderno 18.00 «SkofOva Harry • Grand, David Nivpi S. Marco. Zaprto . -Z-b Savona 16.00 «Polna zilIJ'Z , airhard C®1 Po blagodejnem dežju se_je zrač ozračje nekoliko ohladilo. Te, ga so najbolj veseli dijaki, ki morajo pokazati, kaj so se naučili a dolgih let ih šola leti njo. Dokazati morajo, da so dozoreli »maturj«. To je pač matura, oziroma zaključek mature. Dozorevanje traja več Šolskih let. »Bi f lan) e* u zadnjih tednih je le «soliter». To je jjriA va^en korak v življenju, zato se ga mnogi tako strašijo;^ upravičeno ali neupravičeno,' večkrat- neupravičeno. Včeraj smo ponbvno prisostvovali zrelostnim izpitom na šoli v Ul. Lazzaretto vecchio in sicer na realni gimnaziji ki se zdaj uradno imenuje »Držav ni znanstveni licej s slovenskim učnim jezikom v Trstu*. Izpiti na klasični gimnaziji so se končali včeraj v prvih dopoldanskih urah, nato so prišli tako j na vrsto prvi kandidati znanstvenega liceja. «Klasiki» so končali z deklicami, »znanstveniki* pa so začeli z moškimi. Zadnji pri izpitih na klasični gimnazji sta bili namreč dve deklici, la še 25 oseb, proti katerim Včeraj prvi dan stavke delavcev obratov 1LVA Zaradi suspenzije 300 delavcev zaostren položaj v Arzenalu Jutri bo skupščina vseh suspendiranih delavcev Ar. senala, Tovarne strojev in ladjedelnice Sv. Marka Včeraj je bil prvi dan stavke metalurgov v obratih ILVA. Stavkali »o vsi delavci, tako da je tudi drugi del* stavke dokazal enotnost in odločnost delavcev tega pomembnega tržaškega podjetja. Stavkali bodo še danes in nato za sedaj s stavko prenehali. Vendar pa ne bodo — v soglasju z navodili vsedržavnih sindikalnih organizacij — vse do zaključka spora opravljali nadur in ne bodo delali v nedeljo. Zaostril pa se je položaj v Tržaškem arzenalu, kjer so včeraj izvršili sklep ravnateljstva in suspendirali okoli 3C0 delavcev. Ti delavci bodo prejeli na teden prejemke samo za 24 delovnih ur namesto za 48 delovnih ur, kot bi bilo to normalno. Suspenzije se bodo vrstile v raznih izmenah tako, da bodo delavci praktično prejemali šest polnih dnevnih plač v dveh tednih. Obe sindikalni organizaciji sta takoj intervenirali in sta zahtevali, da pride do sestanka z ravnateljstvom Tržaškega arzenala. Čeprav še ni prišlo do uradnih razgovorov, se čuje, da ravnateljstvo trdi, da gre za ukrep ,ki je nastal izključno iz gospodarskih razlogov, ker naj bi arzenalu primanjkovala naročila. To naj ne bi bilo brez zveze s stavko pomorščakov, zaradi katere se je ustavil promet z ladjami; števil- ne ladje so v, tujih pristani- ščih in zato ima -tudi arzen*l' dobila tombolo odnosno »čin-manj dela. Vendar pa se isto- Igvino«, sta ostala z dekleto- časno čujejo tud? druge ne- ma cez noč v stanovanju, dru- aiiiimininimiiiinmiiiiiMinmiiiii Za čim tesnejše gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo Sporazum o posebnih dobavah v vrednosti 50.000.000 dolarjev J. ! t ^poraslim •omni&či foduitriji široko nie pri izvedbi jugoslovanskega investicijskega sodelova- programa ovali ni' jagošlovansl l.gaeij., kt je predvčerajšnjim v Rimu podpisala novi spora-zum o posebnih d*ba«jph. *' legacijo je vodil načelnik Ran- n ko Rundo, sestavljaj pa »P jo dr. Božidar Smodlaka, dr. Stanislav S. arka in Ivo Pl*' še. Pred odhodom v Beograd, je šef jugoslovanske delega- cije na prošnjo novinarjev dal naslednjo izjavo; »Včeraj je bil v Rimu v palači Chigi podpisan spora; zum o posebnih dobavah, ki omogoča nabavo opreme (stro- iev in kompletnih naprav) in Irugega materiala s plačilom na kredit. Sporazum omogoča italijanski industriji, da dobavi jugoslovanskim podjetjem opremo v vrednosti 50 milijonov dolarjev in to za kreditirani del nabav, kar pa dejansko pomeni, da se bo ta vrednost še nekoliko povečala. Ta sporazum omogoča italijanski industriji široko sodelovanje pri izvedbi jugoslovanskega investicijskega programa. Posli, ki bodo sklenjeni po tem sporazumu, se bodo lahko sklepali od dneva podpisa do konca 1961. leta. Uspešna izvedba tega sporazuma je odvisna od pogojev, ki jih bo nudila italijanska industrija pri izvrševanju posameznih dobav. Italijanska industrija je že do sedaj pokazala da lahko tako v tehničnem kot trgovskem smislu in pogojih konkurira na jugoslovanskem tržišču Izboljšani kreditni pogoji tega sporazuma bodo sedaj v stvarno pomoč že obstoječi konkurenčnosti. To pa bo vsekakor privedlo do povečanega sodelovanja italijanske industrije pri uresničevanju jugoslovanskih investicijskih programov. Uspešna izvršitev prejšnjega sporazuma o posebnih dobavah, ki je bil podpisan 21. februarja 1957. leta za veljavnost dveh let in kateri je OVI O 'dobFa*o?nov: sporazum uspešne lekori- ta sp^ršzUrga, in sicer ko se je v bližini hiš-, da bo tudi ne številke 82 srečal z avtobu- ščep. Pri tem pa je vsekakor ek|\ v«#nc*.4a. hod* odgovorni organi obeh držav pri iz-»•Mnji* »porabim* nu- dili vso pomoč gospodarstvenikom, ki bodo sklepali konkretne kupčije. Gospodarski odnosi med našima sosednima državama se iz leta v leto uspešneje razvijajo. Poudariti je treba, da k temu v nemajhni meri prispevajo pobude gospodarskih podjetij obeh držav ki sta razumeli obojestranske potrebe in obojestranske koristi vedno tesnejšega povezovanja in sodelovanja. Zlasti glede tehničnega sodelovanja med podjetji obeh držav je prišlo do vrste konkretnih sporazumov ■j tehničnem sodelovanju. Istega dne je bil tudi izboljšan sporazum med IMI (I-stituto Mobiliare Italiano) in Jugoslovansko investicijsko banko o nadaljevanju njunega medsebojnega sodelovanja, kar je zelo važno, saj obe u-stanovi izvršujeta finančne o-peracije v zvezi s sporazumom. S tem aranžmajem so urejeni še zadnji pogoji za finansiranje italijanskih izvoz-nikov na jugoslovansko tržišče v zvezi z izvajanjem sporazuma o posebnih dobavah «»------------------ som podjetja SERGAS, ki vzdržuje redno progo med Trgom Oberdan in Rumeno hišo. Avtobus je zaradi mokre ceste nenadoma zdrsnil in zaprl cesto prav v trenutku, ko sta se avta skoraj križala, pri tem pa je še podrl kakih pet metrov obcestnega zidu. Guštin seveda ni imel več časa usta viti avta in tako se je z vso silo zaletel v avtobus Prometna nesreča na Furlanski cesti Ob 18.30 so pripeljali v bolnišnico 41-letno De Sabo Marijo por. Degarut, stanujočo v Ul. Boccaccio 17 m 50-letnega Guština Giovannija, stanujočega v Ul. Pagliericci 39. Prva ima več poškodb na glavi in rokah, pretres možganov in verjetno še druge notranje poškodbe, Guštin pa ima samo nekaj lažjih ran na levem komolcu in levem kolenu Guštin je povedal, da se je vrnil skupno z De Sabo s svojim avtom, ko je vozil po Fur bil celoti izkoriščen, koti lanski cesti proti svetilniku uradne govorice-, da naj bi ta sklep vplival tudi kot pritisk na delavce v zvezi s stavkovnim gibanjem pomorščakov in zlasti v zvezi s stavkami kovinarjev. . Te neuradne govqrjce dobivajo pomembno pptrdilo v številnih uradnili izjavah, H so jih objavili predstavniki arzenala, CRDO in oblasti, ko je šlo lani za spojitev arzenala z miljsko ladjedelnico sv. Roka. Takrat “je bilo govora, da bo ta ukrep Koristen za obe podjetij in da ne obstaja nobena nevarnost za zaposlitev delavcev obeh obratov v okviru dejavnosti arzenala. Praksa kaže, da je od teh izjav minilo komaj odbrega pol leta in že imamo opravka kar tri sto suspendiranimi delavci. O suspenzijah v arzenalu in GRDA bodo razpravljali jutri zjutraj ob 9.30 na skupščini vseh suspendiranih delavcev arzenala, Tovarne strojev in ladjedelnice Sv. Marka. Skupščina bo na sedežu v UL Pondares 8, in zanima okoli 450 delavcev, ki so trenutno suspendirani v omenjenih treh podjetjih. «»---- j#i igri več sreče in ki sta gl, manj »srečni«, pa so morali oditi. ; —«<- Prekop grobov Županstvo ^porpča, da bodo potem pa so se dopoldne in popoldne vrstili ,pred ocenjevalnima komisijama sami fantje. Komisiji sta isti, kgt za klasično maturo; le z razliko, da zdaj igra prvo violino komisija za znanstveno skupino, kar je pač popolnoma naravno. Prvi vtis. Kandidati »znanstveniki» so bolj živahni, bolj sproščeni kot kandidati «klasiki*. Oceniti jih še ne bi DESETI BRAT mul pogovor med kandidatom, profesorjem m predsednikom, -tla j« kar uatalje posimatL /a- 12 ^jtk ^ L0®*.' čeli so pri Aristotelu m končali pri Croceju. Pravzaprav niso še Končali JJ, Predsediuk bi rad is. nekaj vprašal kandidata; «Razlika med Crocejem m Getjtilejem. Vam je telico to'nptdšlnjef« I ‘♦t mogli, kaže pa, da so tudi bolj pripravljeni, "oziroma se laže znajdejo. To pa je precej važno pri maturi. Pogum velja! Zakaj bi se bal? Saj profesorji niso mesarji, nobenega ne secirajo. Strah pa je slab svetovalec, saj se ti začne vse mešati v glavi. In če pritiska še vročina! Se bogovi, v naročju katerih je zdaj usoda mnogih »revežev*, so se u-smilili in poslali dež. Pa pustimo bogove pri miru, da jih ne razdražimo, sicer bi Jupiter švigal s strelami, in se vrnimo za »zeleno* mizo. Ko vstopimo, nas predsednik prof. Cronia, kot je njegov običaj, ljubeznivo sprejme in vpraša, kaj n as najbolj zanima, kje bi raje poslušali vprašanja in razgovore Za mizo je črnolas dečko, ki ga sprašujejo zgodovino. »Ujamemo« zadnji del razgovora o združitvi Italije *Kdo bi lahko združil Italijo? Savojska monarhija, ali papež*. »Ce bi Savoia, bi Italija postala republika?* Dijak se nasmeje: »Nikakor!* Pogovor se nadaljuje. Papež, papeška država; struje za pa peža, struje proti papežu; bitka pri Solferinu; bitka pri Visu; Berlinski kongres ju Južni Slovani. Kandidat je nasmejan, profesorji zadovoljni. Dobro odgovarjal, vpisal pa se na umetniško akademijo Kandidat se nasmehne «Ne, ne*. In spet začne. J\giičal je, I n ee» 'a /»I n o i ftenli čnr • ((Qng d Ti t | JURČIČA s. k. -J*-* Režiser; MODEST SANCIN Inscenator: VLADIMIR RIJAVEC Scenska glasba: ' . DANILO, BUČAR • i>a se •oglasi pro)tšbr:' »Te dni I Osebe: GospoV Benjamin, graje umrl prof. Gemelli^ Bi nam I ščak na Sfemenicah - Rado Napovedali nekaj o rijem** TV KjA-Sf, -Gospa gtajska, njegova di tepa kandidat pozna. žena r Leli Nakrstova; Manica, Ko se , vrAe , k prijateljem njnna hči - Mita Sardočeva; ‘ves žari b d sfčče. Razrednik, Balček, njen bratec - ***; ki ves čas sledi izpitom, mu če- strjc Dolef, Benjaminov brat stita, obenem pa ga prijateljsko . Modest Sancin; Urša, hišna pokara, ker ga dobro pozna. na Slemenicah - Valerija Silo-Fant je bistre glave, učil pa va; stari gospod Piškav s Pose je »na obroke*. leska - Stane Raztresen; Mar- Kot dobra prijatelja si di- jan, njegov sin - Silvij Kobal; jak in razrednik govorita od-, Martin Spak. deseti brat - Mi-krito. Fant pravi «Zgodovina ha Baloh; Lovre Kvas - Stane m filozofija me kar vlečeta. | Starešinič; Zdravnik Vencelj Judv HaHulay, rticnarfjrys Viale 16.00 »Velikan iz Ne"..i«i kc», John Baragrey, fan«M Vittorio Veoeto 17.00 »Brooši kliče policijo«. F. Grang*' Quinn, A. Bancroft fr Masslmo 16 30 «Odločltev oB , Hanžolph Scott, Ce predmet zanima, se navdu- Justo Kolutki Marički, njego-šim in z lahkoto študiram.* \ Va hči - Bogdana Bratuževa; Latinščina pa mu ni preveč Mežon, sodnik - Anton Požar; ttšeč. Z razrednikom se nato Obrščak, gostilničar - Danilo posvetuje, na kakšno fakulte- Turk; Dražarjev Francelj to naj bi se vpisal. Drugi kan- Livjo Bogateč: Miha izpod Ga-didat zaupa, da ni znal fizi- ja - Josip Fišer; Matevžek, ke: «Vprašal me je prav tisto, kmet - Edvard Martinuzzi; česar nisem znal.* Krivec, čevljar - Julij Guštin; Tretji je dobro znal priro- Francka, njegova hči - Nastja doslovje in nam pripoveduje, Grudnova; Tonek, kmet - Dulca; vse so ga spraševali, o šan Jazbec; Krjavelj - Jožko potresih, atmosferi, stratosfe- \ Lukeš n itd. Pogovorimo se še s profesorjem, ki sprašuje sloveti- Prodaja vstopnic od petka da sko literaturo. Vprašanja so 1 je v Tržaški knjigarni, Ul. sv. podobna tistim na klasični ma- Frančiška 20, tel. 61792 ter turi. eno uro pred pričetkom pred- Nekaj pripomb. Profesor se I stav pri blagajni na stadionu. hoče prepričati, če je fcandi- Novo ---------- ...— . Crichton«, Kenneth Mori. 21 TV Odeon 16.00 «Suor Letlzia«, " Magnani. Rleonora Ros« -V Radio. Zaprto LETNI M\-i Arena dei Fiori 20.30 p na Volgi«, Elsa Martinem, tascope. ki J Arena Diana 20.30 «Vojščak drega losa«, Tony Martine, | gy Castle. |i! Ariston 20.30 »Oboževane . nive«, I. Corey, I. Seboj® iradiso , r<- adio 20.00 «Tam, kjer 'eu, ka» James Steward, R-Valmaura 20.15 »Pozor na i Jerry Levvis. dat prečita! dela večjih avtorjev in če jih je razumel. Eni so, drugi niso. Nekdo je znal vse o Prežihovem Vo-rancu, drugi ga sploh ni poje I znal. bo Tržaška pisatelja Borisa Pati j horja in Rebulo skoraj vsi »»c^ccaoegoooooooscsK«««« RHMH8HHK5SHKKK! V NEDELJO 19. JULIJA PRIREDIJO FANTJE V PADRICAH Benetkah. Imeli bomo novegal dobro poznajo, umetnika, saj že zdaj dobro Predsednik prof. Cronia nam j obeta in pobira nagrade za je izrazil svoje zadovoljstvo, krasne risbe. I ,cer s0 se skoraj vsi kandidati \ v fcr*tkem preupedili za nove grobove del III. sektorja po- kopališča v Skednju, in sicer 7.in 8. vrsto navadnih grobov, kjer so zakopani posmrtni o-stanki umrlih in tam pokopanih od 25. julija 1946 do 28. julija 1947. Kdor ne želi prekopati ali ohraniti posmrtne ostanke tam pokopanih, naj se obrne na oddelek za pokopališča v Ulici del Teatro štev. 5, soba 43. Nagrobne spomenike bodo lahko upravičenci prevzeli le s potrdilom omenjenega oddelka. Prav tako bodo preuredili za nove grobove del XI. sektorja na pokopališču pri Sv. Ani, kjer so pokopani posmrtni o-stanki umrlih od 6. februarja do 27. marca 1950. Rok za predložitev prošenj glede prekopa, oziroma premestitve posmrtnih ostankov, zapade 30. septembra. Pri drugi mizi sprašuje pro- realne gimnazije prijavili zal ——oziroma I izpit angleščine ,čeprav ni ob-1 PLES POD LIPO fesorica italijanščino; italijansko literaturo, ruguvvr i «««» p •>“ teče v italijanščini, ki jo kan- zali, da se zavedajo važnosti didat dobro obvlada, obvlada I znanja tega jezika. Mi bi pa pa prilično dobro tudi snov. | še pripomnili, da to potrjuje j £ KINO Odgovarjati mora o značilno- upravičenost splošne zahteve ____________________ sti Manzonijevih tragedij tn da se spet uoede obugzen Pouk I Excelsior lg ^ „Arzenlk in stare o razliki med Manzomjem m tujega jezika. Pripomnimo tipke«, Gary Grant, P. Lane. Alfierijem, Nato zletijo v Dan; naj še, da pri izpitu anglešči-1 penice 16 00 «Vetike družine«, J tej eva »Nebesa*. To je pač I ne teče p Ogovor v tem jeziku \ Gabin, Francoise Cristophe. obvezno. Pa se spet vrnejo na ;n da pa kandidati zadovoljivo Arcobaleno 15.30 »Vodnik York» zemljo, kar k Pirandellu. Lep obnlddLjo. Gary Cooper. mniih tkrvk leni ne’ Kaže da si .. . , Supercinema 16.00 »Svet v mojih Vrata ucilmce se zapro za- r0kah», G Pečk, Ann Blyth in kandidat m po v„oo- radi »konklava* ocenjevalnih A Quinn.' Vrnemo s®.,p°£ ‘ a komisij. Kandidat, ki je filo- I Fllodrammatico 16.30 «Zlodejeva uortmo kandidata, ki se vra- ZQ^-0 fcar stresal iz rokava, nas not«, D. Andrevvs. Mladoletnim SotleTpa vpraša: »Si znal?* ^“Vj^eTnj.m Z^avilfu- oBSESTS* »Carski porot-»Ne vel. Zgodovino bolje I ^ f ^ ko- I ^ ^ k°t filozofijo*. zareč piva. Kdo bi se »20?ml cristillo 16.30 »Usmiljenje za pra, Naslednika sprašujejo filo- tako prijaznemu vabilu srečne- v,čne», K Dougias, E. Parker zofijo. Predsednik posluša, pa \ ga maturanta? Capitol 16.30 »Tap Roots«, Van kandidatu nenadoma postavi «s---- Heflin, Susan Hayward. Boris posebno vprašanje o Aristote- . Karlov. lu, o značilnosti njegove filo- N6ZgO03 113 flClU Astra Roiano 16.30 «S»motna zofije in vplivu na vse nasled-1 Jn i„.-. »ta. I zvezda«, Ava Gardner, Clark nje filozofske struje do danes. 49-letm mano JScarabini, sta- Gable, B. Cravvford. Kandidat je tu doma. Za hip postai včeraj zjutraj žrtev ne-zbere mislt tn se začne zam- —• nujoč v Ulici del Prato 5, je | A)a^rrt’a 16.30 »Velika vročina« Glerrn Ford in Gloria Grahame Po loteriji tombola v naturi Kaj si vsega ne izmislijo nekatera dekleta, da pridejo do »z a s 1 u ž k a«. Ni dolgo tega, ko smo pisali o loteriji v naturi oziroma o nekf brhki in zapeljivi baristki, ki je ustanovila svojo lastno loterijo, na kateri naj bi dobitnik: prva številka na Benetke, prejel za nagrado — njo za eno noč. Sedaj pa se je izvedelo, da sta dve dekleti, neka Mariuc-cia in Graziella, stanujoči v bližini Trga Giuliani, dvakrat tedensko prirejali v stanovanju zabavne večere. Na te zabave sta dekleti povabili po pet fantov potem ko so plesali, pili in se sploh zabavali. so proti koncu začeli igrati eno najbol’ nedolžnih in družinskih iger; tombolo. Toda za vsak listek so fantje morali plačati po 500 lir. Zanimivost in privlačnost igre sta se pokazali ob koncu. Mladeniča, ki sta imela tiHiiimminiiiniHiiiitiiiiiMiiiiMHittiMiiiiiiiifniHititmHiitmiimiHMimiimmiiiiiiitHiimiH Važen proces za zaprtimi vrati Javni tožilec zahteval dosmrtno ječo Obtožujejo ga, da je posilil svoji dve mladoletni hčerki in umoril lastnega 20 dni starega otroka MItlllillMHIIIimHIIHIIIIIIIIttlllllimillllOMIIIIMIIIIHIIimilllllllllHIIIIIHIMIIfMMIIIICIMIim Integralno cepljenje proti poliomielitisu Državni tožilec Visalli je sinoči ob 22. uri zaključil pred porotnim sodiščem svoj govor, s katerim je zahteval za obtoženega 48-letnega Augu-sta Mosettija, ki se mora zagovarjati zaradi posilstva svojih dveh mladoletnih hčerk, kot tudi umora svojega 20 dni starega otroka, dosmrtno ječo in en0 leto pripora v samici. Govor državnega tožilca v katerem je z ostrimi besedami ožigosal obtoženca Mosettija, je trajal dva dni. Danes bo govoril obtožen-čev zagovornik odv. Ulcigrai. Predvidevajo, da bo razsodba izrečena šele v sobot*. Proces poteka ves cas za zaprtimi vrati. Kot se je iz; vedelo, je Mosetti do sedaj vedno poudarjal, da je nedolžen. —,—«»----- Naslovljena porotnemu sodišču oddelek zaradi zloma levega prej priprla 16 oseb, ki so bili | kolka Trevisanovi kmečki delavci, a jih je 'Kmalu izpustila na svobodo. zasumila je tudi Anto-1 Osmica v Brisčah nia Mauro in njegovega sina, vendar ni bilo dokazov za nju- I Danes smo v Briščah pri sreče na delu. Bilo je okrog Aloebaran 16.30 «Borbena himna« 9. ure, ko je hotel Scarabini R. Hudson, M. Hyer. ziesti v jamo, v kateri bi mo- Ariston 16.00 Glej poletni kino, ral opraviti nekatera dela. Tedaj pa je zdrsnil na mokri de- ..... *.................... ski in pri tem izgubil ravno- težje .zaradi česar je padel ODletnU.a ter si zlomil gleženj desne pj) «L,ipna f,asist'l tehnika; 22.15 Koncert « Vinka Petrina, pri klavirj ^ ca Sancinova; 22.45 juznoa* ^ Ski ritmi; 23.30 Glasba z* noč. THST . 1J> 11.30 Komorna glasb/’k Tretja stran; 12.30 Glasb«1 ^ bum; 16.15 Ritmi in Pes,nJ;jgi<^ prihod na cilj etape v_:7i-18,1 kolesarske dirke po Francu - „ uaČJl" 18.20 Glasbeni popoldan; ------ ;an: Koncert za violino ‘jLnccf ster; 21.00 Simfonični 22.45 Igra orkester Nelson n. phoghaM p 10.00 Zeleni o.sk — °l' poldanska oddaja; 14.00 jj.H in tretji; 16.00 Tretja strahu p|t 30 let zvočnega filma; 1*-*. Site z nami; 21.00 Orfeo PJ ^ box — skoraj resna zabavj? p daja; 22.00 Tisoč kilometm 0)( cestnim zakonom; 22.45 LiS ter in njegov orkester. KOPKK jJ> Poročila v nabjaničH". Tl 15, 19.15. 22.30, iJA Poročila v slov.: 7 Ju- 15.00. 5.00-6.15 Prenos RL; ih Prenos RL; 7.15 Glasba za mtl* jutro; 7.40 Glasba za dobro d.00-12.00 Prenos RL; LL°° Ma po željah; 12.50 Glasba v. „ ,ah (II. del); 13.40 KmeUJ^J sveti; 13.45 o’d melodije do ,» dije: 14.30 Poje zbor dbJJj^jF zakov; 15.30 Domače aktu st,«f «Pogovor o uveljavljanju. j,i vanjskih skupnosti«; , atir. godba JLA p. v. J°žef™ no 16.00-17.00 Prenos RL; 7.w. M ta Frnz Schultz-iteichel v . 0it vi r ju in Gerhard Gregor J. j(jP lah; 17.30 Plesna čajampgcct Tretja stran; 18.10 G- „qo m »Tosca«, prvo dejanje; * tjj;. jejo Fatima Robm’s, Gin® i0 Miranda Mariino in 0t,:W srjucz; 19.30-22.15 Prenos Igrajo pianisti Oscar 2 V Art Tatum, Teddy Wils°n Povvell. SLOVENIJA „ 327.1 m 202.1 m. ’f,f€, 8.05 Pianistka Edlth »20 igra virtuozne skladbe; dinski radijski roman v vanjih — James Kruss■ ettU' n m v-~u_e r*1« otoki v zavetrju; 8.35 ‘ ,»i « vanjih Oti In lahka glasba; 9-(*oSkI UAZaiA OUVKNTII.A no krivdo. Med preiskavo so I Križu odprli osmico. Točimo v Miljah krožili glasovi, cja teran jn b*lo vino. Vabimo je postal Trevisan žrtev kri- Prijatelje dobre kapljice naj \Q[) VtERAJ DO DANES minalne skupine, ki jo je vodil nas obiščejo, saj bodo gotovo Giuseppe Giacomini, ki je tp-IPnstt na svoj račun, koj po zločinu zbežal s trže- _ - T , š'*eg» področja. Giacomini je f J !!I ZLE TI ) tisti, ki je dal tudt povod za V / proces, na katerem so se mo** J Slovenska nrosvdna zveza v ■ rali Fantanot, Belich, Derjn, “,redf tudi leto* V | Lok ve naogled Bruno Braini in Luciano.Ra- »5 in lg. avgusta izlet na Koro- pesmi poje obrtniški v ^ BarkovlJansko prosvetno društvo naznanja svojim članom in prijateljem, da so slike nedelj- v drogeriji Scheimer, ki sprejema eventualna naročila. poteč zagovarjati zaradi ob-1 ško. Vabimo” člane prosvetnih tožbe trojnega umora in ropa. I društev, Rl se ZeltJO udeležiti Iz- Giacomini se je nemreč vrnil J omejeno°' isa (»AROVI l!M PRINPISVKl) ter začel obtoževatf Rapotc«. | pri I V------------------------• »Enakost« iz Kranja P-ltnju K torja Fabianija; 9.20 V r. j rorja r aoianija; ».m tinske Amerike; 9.40 Fiji gfir janja opere »Seviljski 10.10 Poje zabavni Rajnisa; 10.25 Gustav qp l tier; Vtisi iz Italije; Z pevcev — pet r*°Pevt{;,,neK: podlistek — Robert »M. ^ t lodnost se je že začel* 1.45 Mi loj e MUojevic: ’ inSgy za klavir - Bruno BJ®‘dravlr, variacij; 12.00 Otroci P~ veti > jo; 12.15 Kmetijski Izjavil je še. da so Trev.sanov | ^'"v^UL^oma ^15 T uradnih Namesto cvetja na grob pok. Matije Bergerja daruje tvidka K II ........................ Ban 3.000 lir za Dijaško Matico Namesto cvetja na prerani grob Parlamentarna komisija za higieno in zdravstvo je sprejela zadevni zakon, ki bo stopil v veljavo z dnevom objave v Uradnem listu Kakor poročajo iz Rima, je i upravičencem potrdila o cep-parlamentarna komisija za hi-1 ljenju. gieno in zdravstvo odobrila na svoji sinočnji seji, kateri je prisostvoval tudi minister Giardina, osnutek zakona za integralno cepljenje proti otroški paralizi, in sicer z besedilom, kakor ga je predložil senat. Zaradi tega manjka zdaj le objava v Uradnem listu, pa bo zakon stopil v veljavo. Omenjeni osnutek zakona določa, da morajo vsi zdravniki v roku 10 dni sporočiti občinskemu sanitarnemu referentu vsako cepljenje proti otroški paralizi, točne osebne podatke cepljenje osebe, njeno bivališče, vrsto cepiva, kdaj je bilo pripravljeno, datum zapadlosti, morebitne reakcije pacientovega organizmu itd. Sanitarni občinski uradi morajo voditi točno evidenco cepljenj v posebnih seznamih ali registrih, na podlagi katerih bodo brezplačno izdajali Tako spričevalo bo odslej potrebno za sprejem v otroške jasli, otroške vrtce, osnovne šole, zavode, počitniške kolonije in skupnosti otrok od 4 mesecev do 6 let starosti. Kdo:- ni dokončal vsega ciklusa cepljenja, mora predložiti novo potrdilo, ko je ciklus dokončal. Omenjeni sprejem je dovoljen, če se predloži zdravniško potrdilo, da otrok ne more biti cepljen zaradi zdravstvenih razlogov ali zaradi nasprotovanja staršev. V nujnih primerih bodo o-troka cepili po sprejemu. Za'tiste, ki so bili cepljeni pred uveljavitvijo omenjenega zakona, bo lahko nadomesto-valo predpisano spričevalo, ki ga določa zakon', potrdilo zdravnika, ki je cepil otroka. Tako potrdilo mora overovati občinski sanitarni referent, ki ga bo tudi registriral. Prošnja za znižanje kazni Marcellu Belichu Včeraj je odvetnik Kezich -aj predložil porotnemu sodišču zahtevu, naj bi sodišče odpustilo, oziroma za 6 let zmanjšalo kazen obtoženemu Marcellu Belichu, ki je bil 30. avgusta 1957 obsojen zaradi umora trgovca Trevisana iz Milj na deset let. zapora in trajno prepoved opravljanja javnih služb. Odvetnik Kezich je v svoji prošnji porotnemu sodišču, zahteval zmanjšanje kazni v isti meri kot je bilo to storjeno za obtoženca Carla Derina in Sergia Fontanota, ki sta bila obsojena zaradi istega dejanja. Naši čitatelji se bodo verjetno še spomnili, da je bil v noči med 14 in 15. septembrom 1946 umorjen v svoji hiši v Sentjernejski dolini pri Miljah 37-letni zlatar in urar Giusto Trevisan; razen njega sta bili isto noč umorjeni še njegova 20-letna zaročenka umor pripravili v Ljudskem ura[, domu v Camporah. Toda niti slovenska prosvetna zveza preiskava nit, proces n,sta T„tu yabi -Jti Jull)# „„ lz]et, SIJE mogla prinesti dokazov, da so prek0 Goriške, Tolmina in Koba-1 To^ka Godma 1000 omenjeni res umorili Trevisa- rida v Beneško Slovenijo. Pri- Mar„/S,r S ln yZ na, njegovo zaročenko in služ- Jave sprejema urad SPZ v Ul. 1000 'n Meliu "e” kinjo. Zato so bili Belich, De- Koma 15-11., tel. 31-119, vsak dan _________ rin in Fontanot oproščeni ob- | I ROJSTVA, SMRTI IN POROKE tožbe trojnega umora, pe ^ 7« " jSEVj« rodim v prav samo azradi pomanjka- kr>*h ^ma Cena 1500 lir I^L7 'imrl° ie 6 oseb' nja dokazov, obsojeni pa so (vključno kosilo). Odhod ob 5.451 ^ROCILA STA bili na deset let zapora/zara- I TPrreb^ vog/, T*LIČILA STA SE: električar di nameravanega umora Tre- | Roma. Vsi udeleženci izleta moj | g0spo(}inJa Bru” visana. Na podlagi pomilosti- rajo imeti propustnico ali pot na . p. tve so Fontanotu in Derinu m Ust moi. paolo Bol4na, kleina FrančIš^ še pred časom črtali šest le‘- obHketo ^voH ^trUe ^d Karič vd. Olemk, 45-letna Car- zapora, Belichu pa tri. “**•'* “ mela Isera por Benni, 83-letnl so na taoorjenju. Venceslav Pospisll, 60-letna Do- Zveza partizanov tržaškega o- men,jca zuliani por. Gaza, 69-let- S tovornikom zemlja vabi svoje člane, da se na Aona Basillsco por. Biasutti. luvurillltuni udeležijo dne 26. t. m. enodnev- „„____ i« nnlaril etarrka ne8a Ji.leLa iv Jcraje*?0h0^0/ NOČNA SLUŽBA LEKARN Je Oplazil SlarCKd | morskih brigad za časa narodno-] C)DoUa u; Belpogglo 4 43-letnl Luigi Blasi, stanujoč I nFSSitiTV''Mon" I fiSSl VitŽ ^ pri Sv. Ivanu 987, je včeraj | tecehi 6-II. v soboto od 18. do 20 I Maddalena, istrska ulica 43, Piz- Lidia Ravasini in 23-letna go _1ia-Ed- spodinjska pomočnica Pia viga Odoncini. Policija je takoj uvedla preiskavo in naj- vozil s svojim tovornjakom po | ure; v nedeljo od 10. do 12. ure T,ih«?|h«egKoV;»,n^er^n^if>tHnTw;1 IZLETI SPD V TRSTU, Liberta. Ko je privozil do kri- y juliju in AVGUSTU T. L. zisča z Ul. Rittmeyer, je ho- .. . , ... . „ tel zaviti na desno; pri tem . pa m opazil 81-letnega upoko- na s povratkom na jenca Roberta Zugno, stanujo- | Mrzlo vodo čega na Trgu tra i Rivi 5, ki Odhod v soboto ob 15. url z je hotel prav tedaj prečkati avtobusom linije »Planinskih cesto. Z zadnjim delom tovor- koč«. Prijave v Rimski ulici 15-njaka ga je Blasi podrl na R. do vključno srede 21 t. m tla, pri čemer si je Zugna zlo- I zaradi nabave voznih listkov, mil koleno desne noge ter po- Sn^nn,^ škodoval tudi levo roko. Od- I fqa veliki šmaren v soboto 15. peljali so ga v bolnišnico, kjer )n nedeljo 16. avgusta Izlet v se bo zdravil na ortopedskem I Trento, kot izhodišče v bližnja oddelku 40 dni, I pogorja. zui Cignola, Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Commerclale 26; Bar-kovlje in Nicoli, Skedenj «» ------- Valute 1 Milan Rim i Zlati funt 5900 — 6050 — Marengo 4325 — 4425 — Dolar .... 617.— 621,— j Frank franc 123.— 126.— | Frank Svtc. 142.75 143.75 j Sterling 1725.— 1750 — 1 Dinar 90.— 95 — : Šiling 23.75 24.25 Zlato .... 702.— 704 — 1 Zah. n. marka 148 — 149,— .... kovlč: va plesen; 12.25 Narodne ^ ob spremljavi salonske* ^11, stra; 12.45 Na citrez»b^c Bauer; 13.15 Obvestila •" jglP. -------------------------- "4 jo »Ain »Kolo« iz Beograda, J’-jgfj be slovenskih avtor jev jrjU v, linist S. Zalokar, pn K. t«.3l> i ka Suhadolnik-ZalokarL, pofTj) reditve, dneva; 14.35 popevke; 15.15 Rek^ J0 iz * Puccinijev'jj.jd J co Odlomki .. „ 16.00 Športna reportaža, ; tu in tam; 17.10 Ra*So^e0?i livci; 17.20 Petkovo gl*» CJr poldne — Anton Lajov gift ce - Robert Schumann, na kronika; 18.15 'P0i Novosel in Marijana Iz naših kolektivov; 1»- .# na glasba, vmes obve^elJ Fjt klame; 20.00 Kvintet Jo piča pred 11 t rt. denski zun 20 30 Simfonije Franza » CJE, 7:-,!!m,War^aia «Tragična#; 21.15 Odd^^ner* fr m pomorščakih; tedna - Georges Bizet £ serov, 3. dejanje; 44_ t>,|. glasba; 23.10 Zabavni TELEVIZIJA^;'}' 17 00 Oddaja za JrUgi,,'' Poročila; 19.45 Ona ij vi2' u L.udje in knjige; 19-45 oddaja iz mladinskega g org Rimu; 20 35 Poročila; tre0 Heliard — komedija janjih. MAU OO 33» i! PODI IZ FURNIRJA P" 1 kv. m — se prodajaj« Gambitu 3. Brezizgledna pomorska kriza tipičen primer kapitalistične gospodarske anarhije - Perspektive so temačne — s 17. julija 1959 »etovno pomorstvo je v 'ini krizi in vedno večje je ladij, ki so jih bro-rn umaknili iz prometa, i-j °Cas,l° Pa je tudi indeks . tovornin padel tako 1957 do občutnega zvišale tovornin za ladje, ki vola na svobodni plovbi m/.amPerji)f 2a katere so iz-»®ni gornji indeksi. Av- »očuni J957 pa SQ zabeležili t Cu,n‘ padec, ki je pomenil pesnici pravi pnlom. Od ta-(.• se brodnine niso več ‘pnile in pričelo se je trdo krize. 2«n°^n' s° razlogi, za krizo? I "a revija «La marina ita-ki je nekako polurad-Plašilo svobodnih brodar-"i v zadnji številki odkrito Hi da so tudi svobod- °*°darji mnenja, da se je °c'l° Preveč ladij za prelep nafte 'n preveč tramper-sol ^a*f* P° se je prelira-0 kri velikosti in pri br- tzročih lad'i' Vs<’ fo I’°" l>'o /) Pravo revolucijo, tali d S0 P°stale vse starejše fej)3e zastarele. Ne gre za nieniK '°narne tehnične spre-^ mbc ali za genialne izume **&kita bUa fT'meT ie 1* P°Son, gradnja v tj f'.‘ 'n podobno — ki naj ten lStveno spremenili sve-j,rono mornarico. Tehnični tru®Tes ie bil v ladjedelniš--Pdnjih 12 letih kaj d-^i en se nanaša na Oflronf '^olišave. izključno Večjif,en °*>se9 naročil vedno °PTon Prava dirka *a ci ,n°stjo so resnični krivdni o° seda) niso zastarele jn stare predvojne ladje trie i*6’ ^i so bile zgrajene vj|n Voino, temveč tudi He-*9radir°Ve ,adie. ki so jih 1 P red nekaj leti-*• °9 za te spremembe ti- >lTošk’ie0.n, Prev°z nekega dnlo-ttttjaj vlaga in ki lahko prl-"thiičih0™10 v nekaterih pri-2ato pa so zelo e- .... %vj vice in televizija "> lanstnik^radbl ?»>kov v Londonu televizijskih spre- večer ^ morali stalno vsak Hrj) j,?,. jstem času (ob 10. le, ke i učiti svoje televizor-tof r ie bil sprejem nemo- t«uj g,ar?di zelo močnih mo- °ijskimUfba za borbo Proti ra- t»zjslt motnjam je po dolgem vztok°Van'u uS°tov''a. d* s0 *01sltB n'otniam navadne nay-t>e Se n°Ssvice. Poleg zgrad- ken»j. namreč nahaja ženski 10. , n,_ 'n ko so dekleta ob *ezuv ?CBr boavlja v različnih obliti), ’ r )e odvisno od bakte-Pa 0(j pov»ročijo bolezen in 0r*anb °dP0rn0sti otrokovega !'*Varna ai1S,ai*1ujša in najbolj ko pr, , °olika nastopa takrat, »»oienia v. .sredniom ušesu do »Ud, u „ Povzroča otroku Per»tu,° e(-'ne »n visoko tem-»* dob? tako do*8o, dokler v*Ven i, Proste poti na-'"“'■lis,, 0 ,'si- da se to zgod začne mati su- v»tu ‘“»o ali Požegu, godi Pa po zdravniko-Milejše oblike vnetja imajo enake začetne simptome, ki pa po nekaj dneh popuščajo, temperatura pada, bolečine minejo in normalno stanje se povrne. Kako pride do vnetja srednjega ušesa? Skoro vedno zaradi vhoda bolezenskih klic iz nosa in grla skozi ušesno cev (to je cev med nosom in slednjim ušesom, po kateri prihaja v normalnih razmerah zrak iz nosa v srednje u-ho). Iz tega sledi, da so na-hed, gripa angina ter druge akutne bolezni žarišča, iz katerih oboli srednje uho. Vedeti moramo, da je inficiran (smrkav) nos glavni vzrok za razvoj vnetja srednjega ušesa: Prav zaradi tega je vnetje srednjega ušesa pri otrocih takt pogosto, ker pač imajo o-tiočki pogosto nahod in angino. Kako lahko mati spozna, da ima otrok vnetje srednjega u-šesa? Ze zgoraj smo rekli, da se prične vnetje nenadoma s hudimi bolečinami in povišane temperaturo. To pravilo velja za večino primerov. Tote če začne otročiček nenadoma zaradi bolečin kričati. če nemirno spi ter ima povišano temperaturo (»glava mu gori»), posebno še, če 2ačne bruhati in če na pritisk na zunanje uho reagira z jokom, bo mati upravičeno sumila, da gre za vnetje srednjega ušesa in bo storila posebne ukrepe. Redkejši so primeri vnetja, ki potekajo brez teh alarmantnih simptomov, ko je otrok miren, ima visoko vročino ter driske n bruha. Sele ko se čez nekaj dni pojavijo 'na blazinici gnojni madeži kot siguren znak, da se otroku gnoji srednje u-ho. se prepričamo, da so bili vsi simptomi v vzročni zvezi z vnetjem v srednjem ušesu, le vrste vnetij so potuhnjene ,n nevarne, saj navadno vedro povzročajo komplikacije. Posebna vrsta vnetij so vnetja srednjega ušesa, ki nastanejo kot posledica Škrlatice, ošpic, davice, tifusa, gripe in drugih infekcijskih bolezni. Nevarna so zlasti zaradi tega, ker imajo za posledico nagluš-nost ali celo trajno gluhost. Kaj je treba storiti pri vnetju srednjega ušesa, preden se posvetujemo z zdravnikom? Predvsem ne smemo misliti, da je vnetje nekaj povsem nedolžnega, ki bo samo po sebi izginilo. Gnojno vnetje moramo smatrati kot gnojenje v neposredni bližini najvažnejšega organa, možganov, kar u-tegne biti izredno resna zadeva, če gnoj prodre v lobanjo. Ge akutno vnetje zanemarjamo. preide v kronično, kar v večini primerov pomeni izgubo sluha. Pri nas je navada, da bolniku, ki ga boli uho, vkapljemo toplo olje. Navada ni škodljiva, četudi ni posebno koristna, saj deluje le sugestivno. Pametneje je če namesto olja vkapljemo mlačen borglicerin (v razmerju 1:30). Najbolj primerno in koristno pa je, če dajemo na uho in okoli njega vroče obkladke, ki jih menjavamo vsaki dve uri. Sulfonamide dajemo ie kar' od vsega začetka, poleg tega moramo dezinficirati nos, tako da uporabljamo kapljice za nos, ki vsebujejo targesin, bo-radrcnalin ali podobno. Tak postopek zadostuje za blage oblike vnetij in mati bo lahko čez nekaj dni opazila, da ima otrok nizko temperaturo in da se subjektivno dobro po- čuti. Ce pa kljub temu zdravljenju simptomi bolezni (nemir, nespečnost, visoka temperatura, bolečine) ne izginejo, je to znak, da je vnetje postalo gnojno. Gnoj, ki se je nabral v srednjem ušesu, mora po preteku treh dni izteči spontano, sicer je treba, da zdravnik bobnič predre ter tako ustvari gnoju prosto pot, da izteče navzven Po prodoru gnoja se stanje postopoma izboljšuje, bolečine pojenjuje-jo, uho pa je treba izpirati z dezinfekcijskimi sredstvi, najbolje s 3-odstotnim vodikovim prekisom. Akutno vnetje srednjega u-šesa traja dva do tri tedne, včasih tudi manj, seveda, če sm0 pravočasno pričeli z zdravljenjem. Gnoj je v začetku krvavo sluzast ko se po javlja prozorna tanka sluz, je to znak, da je uho v stadiju ozdravljenja. Neredko se zgodi da pride do komplikacij, kjer preide gnojni proces v sosedne kosti (masoiditis) ali pa se razširi v možgane (meningitis). Te komplikacije so zelo resne in spadajo v bolnišnico. DR. S. B. ke in iz Anglije prihajajo že vesti, da s« letalski konstruktorji že ukvarjajo z načrti novih potniških letal na reakcijski pogon, katerih brzina bo znašala okoli 3500 km na uro. Seveda ne bodo takšna letala tako kmalu nared. Računajo pa, da bodo leta 1965 že v prometu in s takimi letali bo potnik potreboval iz Pariza v New York komaj dobri 2 uri. Iz New Yorka v pariz pa še manj. Seveda je treba že takoj v začetku povedati, da ta letala ne bodo prišla v poštev na kratkih relacijah, na kratkih progah, pač pa da so to izključno prekooceanska, oziroma prekocelinska letala, kajti sicer bi se ne izplačala ali bolje bi njihova glavna prednost — brzina — ne prišla v poštev. Trenutno se s temi načrti ukvarjajo štiri ameriške družbe in ena angleška. Ameriške cružbe so «Lpckheed», #Con-vair». »Boeing« in »Douglas«, angleška družba pa je družba »Brisfol«. Konstruktorji teh družb so vzeli v poštev, da bi bilo nesmiselno že oUsioječe tipe potniških letal na reakcijski pogon le izpopolnjevati, ker bi jim nikakor ne mogli dtrti kdo ve kolikšne večje brzine. Trenutno so potniška letala, kakršno je na pr. letalo «Boi-ing-707«, ali njemu podobna, povsem primerna. Ker pa gre čas naglo naprej, se letalski konstruktor ne more zadovoljiti z enostavnim povečanjem brzine za kakih 100 km na u-ro, pač pa je treba že danes misliti na potrebe in možnosti, ki bodo prišle v poštev čez 7-6, morda celo 10 let. Poleg tega gre tudi za ekonomske zakone. Sedanja nadvse sodobna potniška letala so izredno draga in treba jim je dati časa, da re izplačajo. Izplačala se bodo v približno 8 letih. Seveda ne le posamezno letalo tega tipa, pač pa cela vrsta letal, ki so in še bodo grajena po istem prototipu. Toda v teh 8 letih je treba najti nekaj novega in to revolucionarno novega. Jn to naj bi bila nova potniška letala s trikratno zvočno brzino, ki jih imajo v načrtu o-roenjene ameriške in angleške družbe. Ker pa gre tudi Fri teh načrtih za osnovno vprašanje, ki ga diktira gospodarnost, je nujn0 izbrati načrte, ki bodo držali vsaj 10 let. Podrobnosti novih načrtov še niso znane. Ve se le, da imajo konstruktorji v mislih več variant. Ameriška družba »Lockheed« na pr. namerava izkoristiti posebne turboreak-torje, ki bi uporabljali tako i-menovano »eksotično« gorivo, kakršno je namenjeno ameriškemu superbombniku »B-70«, ki ga trenutno jele grade. Angleška družba »Bristol« pa pripravlja letalo z nekakšnim «mešanim motorjem«, ki naj bi bil kombinacija turboreak-lorja in statoreaktorja. Nestrokovnjakom se bo morda zdelo nepomembno, vendar je med pogledi enih in drugih konstruktorjev največja razlika v vprašanju, ali naj bodo ta bodoča nadzvočna potniška letala z okenci ali brez. Po mnenju strokovnjakov angleške družbe »Bristol« in ame- nibal. Glavni akter tega svo-1 zgledu sedanjih vojskovodij in jevrstnega podviga je seveda ni zapustil za seboj nobenih i.._i—i »zapiskov« ali »spominov«, je njegov izreden pohod čez Alpe ostal nepojasnjen in še vedno vzbuja žolčne razprave. Direktor prirodoslovnega muzeja v Londonu Gavin de Beer je v svoji knjigi «Alpe in sloni« zapisal; «Pohod Hanibalove vojske in njegovih slonov leta 218 pred Kristusom iz Španije skozi Francijo in čez Alpe vse v srce same Italije, je bil podvig kakršnega zgodovina ne pomni.« «Borba med Rimom in Kartagino za tedanjo oblast v svetu je bila nekakšen temelj vse evropske zgodovine. Na koncu je sicer Hanibal bitko izgubil, toda njegov pohod s sloni čez Alpe ni bil nič manj pomemben, kot so sedanji izredni uspehi v vojajki tehniki, koi so bili na pr. nemški u-spehi z raketami «V-2». Sloni, ki jih je Hanibal pripeljal v Italijo, so povsem izločili iz borbe rimske bojne vozove in tudi, rimska konjenica je bila nasproti njim brez moči, ker so se konji slonov ustrašili in se razbežali« — piše neki zgodovinar. To je bil konkretni uspeh Hanibalovih slonov v bitki. Toda katero pot je Hanibal u-bral? To je problem, ki ga Gavin de Beer dramatično brani. Gavin de Beer meni, da je Hanibal s svojo vojsko potoval skozi dolino Durance, nato se povzpel na goro Traver-sete. Prof. A. H, Mac Donald pa se je kot zgodovinar in profesor na vseučilišču v Cambridgeu postavil proti tej tezi in meni, da je Hanibal ubral bolj severno pot čez prelaz Clapier (višina 2480 m), na levi strani gore Moncenisio. Zgodovinar De Lavis-Trafford pa je mnenja, da je Hanibal šel čez prelaz Savine-Coche. To svojo tezo zagovarja s tem, da je to «edini prehod, ki strogo ustreza zahtevam tehnike«. Znani italijanski strokovnjak za ((Hanibalovo zgodovinsko dobo« Gaetano De Santis pa je mnenja, da je Hanibal prečkal Alpe čez Mont Gene- ver- — ------------------ Pri toliko tezah in domnevah se postavlja vprašanje, kjti je Hanibal zares prekoračil'Alpe. Ho.vte, ki bo vodil sedanjo odpravo, pravi, da je iskanje resnične poti, ki jo opravil Hanibal, tako privlačno kot more biti privlačen policijski roman. Edini u-tcmeljeni znaki in indicije pa so tisti, ki sta jih opisala in potomcem pustila grški pisa< telj Polibij in rimski Tit Li-vij. Po teh zapiskih naj bi pot. ki jo je ubral Hanibal i-mela sledeče značilnosti; 1. Prelaz, skozi katerega je šla Hanibalova vojska, mora imeti tak položaj, da se na italijanski strani odpre proti «aeželi Turinisov«, to se pravi proti deželi, kjer leži sedanji Turin. 2. Na vrhu ali vsaj v bližini tega prelaza mora obstajati neki drug hrib ali nekakšna grba, kjer naj bi bil Hanibal svojo vojsko nagovoril in jo navdušil za pot v Padsko nižino. Hanibal naj bi bii ob zori dne, ko je bilo treba nadaljevati pot v dolino, svojim utrujenim ljudem, ki so se bali snežnih plazov, rekel; »Sedaj bomo prekoračili ne le zadnje obrambne u-trabe Italije, ampak Rima. Cistah del poti bo lažji in po! bo vodila le navzdol. Po eni ali po dveh bitkah bomo prestolnico imeli že v svojih rokah...«. 3. Blizu vrha mora bi-še nekakšna dolina, porasla s travo, in tu mora biti tudi neki izvir, ki bi mogel dati dovolj vode za 5000 konj n 30.000 mož 4. Prelaz mora biti na kraju, kjer «se sneg zadrži tudi čez poletje in ga poletno sonce ne odtaja«. Vodja skupine britanskih študentov Ho.vte je glede tega izjavil; «Podrobno smo vse to proučili in' prišli do sklepa, da je prelaz Clapier najverjetnejši prelaz, skozi katerega je Sel Hanibal. Sledili bomo torej temu. Grški zgodovinar prav«, da je Hanibal potreboval 9 dni. Naša naloga je, u-gotoviti najbolj važne strateške točke na tej poti in tudi to, kako in če slon reagira r.a spremembo terena in na višinsko razliko.« riških družb «Convair» in «Douglas» bodoča letala ne bi smela imeti okenc, oziroma lin, družbi »Boeing« in »Lockheed« pa smatrata, da so line potrebne, če ne iz drugega, pa vsaj iz psihološkega razlo-ga- V , . . . Od kod in zakaj ta pTobletn? Okence ali lina je po mnenju predstavnikov jn konstruktorjev prve 'skupine družb zelo nevarno. Gre namreč za dejstvo, da imamo o-ptavka z letali, ki bodo letela z brzino 3500 km na uro, Primer angleških potniških letal vrste »Comet« pa je dovolj drastično prikazal, kaj pomeni varnost ogrodja, trupa in »utrujenost materiala«. Zavedati se moramo namreč še sledečega. Letala, ki so v načrtu, bodo normalno letela na višini od 18 do 20 tisoč metrov. Tu je razlika med notranjim in zunanjim pritiskom izredno velika in vsaka najmanjša ošibitev trupa bi mo-pla biti usodna. Pojav, ki so mu nadeli ime »preutrujenost materiala«, so sicer z novo tehniko gradnje letaj skušali rešiti, vendar je ta rešitev obveljala le do 10-12 tisoč metrov višine. JJa višje lege pa je problem ostal ««nekolavdi-ran«. Zagovorniki letal brez oken oziroma lin vztrajajp tudi na povsem točnem dejstvu, da so na višini 18 ali 20 tisoč metrov line povsem odveč, kajti iznad 11-12 tisoč metrov se tako ne da nič videti, ker smo že v gosti temi. Zagovorniki lin pa zagovarjajo psihološki moment, ki prav tako ni odveč. Ko smo tako obdelali razlike, si oglejmo še nekaj številk. Eno novih letal, ki so seveda šele v načrtu, bo s polno obremenitvijo tehtalo od 225 do 270 ton. Nosilo pa bo od 80 do 150 potnikov. Za pot čez Atlantik bo potrebovalo 2 uri 18 minut, za pot čez ameriško celino pa 1 uro 20 minut. Pri gradnji bodo seveda uporabili izrecno izbrane jeklene legure, kajti trenje bo ob trikratni zvočni br-zini tolikšno, da bi običajno jeklo nujno odpovedalo. Pa še nekaj številk, ki pa so seveda le hudo približne. Za letalo «DC-8», ki je eno največjih, če ne največje potniško letalo na reakcijski pogon, so potrebovali 6 milijonov 600 tisoč delovnih ur. V to ogromne število delovnih ur so namreč vštete vse delovne ure pri načrtovanju in konstrukciji prototipa. Za letalo, ki naj b> imelo trikratno zvočno brzi-r.o, pa bi potrebovali najmanj od 10 do 15 milijonov delovnih ur. Prototip letala, ki se zamišlja, bi torej stal okoli milijardo dolarjev, ah v naši valuti 625 milijard lir. Nadaljnja letala, grajena po prvem prototipu, bi pa stala od 15 do 20 milijonov dolarjev, to se pravi od 9 do 13 milijard lir. Številke, ki smo jih navedli, so za naše pojme izredne, toda družbe, ki smo jih omenili, si morejo privoščiti tudi kaj takega. Vprašanje je le, če ne bodo njihovi načrti da leta 1965 spet hudo zastareli, saj vemo, da se danes tehnika razvija že z blazno naglico in da je danes že zastarelo to, kar je bilo včeraj nadvse moderno. Božidar Jakac 60-letnik Predvčerajšnjim je slotsil svoj 60. tojstni dan 2rwmi slovenski rlikar in grafik Božidar Jakac, član Slovenske akademije znanosti in «-metnosti in rektor Ljubljanske ; akademije za likovno »* metnost. Pred slovensko kulturno javnost se je Božidar Jakac predstavil že pred 49 leti in že tedaj vzbudil pozornost s svojo prefinjena, rekli bi poetično noto, hi ji je v svoji umetnosti ostal zvest vse do danes. Slikarstvo in grafiko je Božidar Jakac študiral v Pragi, vendar je v študijske namene prepotoval malone ves svat, vse od skandinavskih dežel do Afrike in Amerike. Umetnost Božidarja Jakce je značilno domača, slovenska. V začetku svojega razvoja je bil sicer pod vplivom slovenskih impresionistov, pozneje pa se je opredelil za izrazito ekspresionistični) smer in vse do danet ostal sebi zvest. Njegova motivika je vsestranska, vendar so zelo značilna njegova dela iz narodnoosvobodilne borbe, saj je v tej dobi kot borec-umetnik ustvaril velik zaklad trajne vrednosti za slovensko upodabljajočo **-metnost, hkrati pa tudi najbolj iskrena dela iz dobe velikega trpljenja in junaštva. Božidar Jakac se je rodil leta 1899 v Novem mestu, kjer je stopil tudi na gim- nazijo. Srednjo šolo pa 1» končal na realki v Idrirl, Po visokošolskih študijah v Pragi je odšel v Pariz. kjer se je izpopolnil v grafični u-metnosti. Od 1925 do 1930 je bil profesor risanja v Ljubljani, nato je preživel dve leti v ZDA. Po vrnitvi v domovino je objavil dva potopisa ob sodelovanju pisatelja Mirana Jarca. Rekli smo, da je prepotoval vso Evropo in bil tudi v Afriki. V partizane je Božidar Jakac odšel leta 1943, bil pa je že prej povezan z osvobodilno fronto. V času borbe je bil član AVNOJ in SNOS. Po vojni pa zavzema visoke položaje, saj smo že rekli, da je rektor Akademije za upodabljajočo umetnost. HOROSKOP .ZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 21. 4.) Bodite dosledni svojim obveznostim, pa čeprav vam niso pogodu. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zdi se da bi mogli krepko napredovati. Odvisno je le od vas, če boste znali izbrati najboljšo ponudbo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) V najkrajšem času se vam lahko uresničijo stare sanjo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Srečen dan, posebno za tisto, ki se ukvarjajo s svobodnimi poklici. LEV (od 23. 7. d0 22. *.) Ce niste v finančnih zadevah dovolj podkovani, ne »prejemajte na lahko dvomljivih ponudb. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Pogodbe so resna stvar, zato se ne odpovedujte obveznosti ki ste jo nepremišljeno prevzeli. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Nov element bo p^ spešil vašo dejavnost, ŠKORPIJON (od 24. 10. d* 22 11.) Ce računate, da bl vam potovanje moglo prinesti dobiček, ga ne odlašajte STRELEC (od 23. 11. do JO. 12.) Naleteli boste na drobne, toda sitne ovire, ki jih ne boste zlahka odstranili. KOZOROG (od 21. 12. d« 20. 1.) Ne bodite pod vplivom neke sicer pametne, toda svojevoljne starejše osebe VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vso diplomacijo, kar j* zmorete vrzite v borbo ker boste sicer teden slabo zaključili. RIBI (od 20. 2. d0 20. 3.) Dan velikih možnosti, posebno če se ukvarjate s trgovaki- mi zadevami. BREZ BESED Goriško-beneški dnevnik Vprašanje, ki sili vedno bolj v ospredje Zakaj se tržiški gospodarstveniki tako zavzemajo za razvoj pristaniška Povečanje tonaže, ugodna geografska lega, nižje tarife Tržiški gospodarski krogi se zelo zavzemajo, da bi se pristaniške naprave izpopolnile in da bi se celo zgradilo novo pristanišče. Pokrajinska u-prava odločno nasprotuje širokopoteznim načrtom trži-ških krogov in podpira samo predlog, da se pristanišče modernizira. Kaj je dovedlo gospodarstvenike, da so se pričeli zavzemati za bodočnost tega pristanišča, Poročilo inženirja ro-taryjanskega kluba nam daje odgovor na to vprašanje. Tržiško pristanišče je nastalo med leti 1817 - 1821 kot zatočišče pred jadranskimi gusarji, Gradnjo je podpirala avstrijska vlada. Med leti 1861-1871 se je njegova moč zelo okrepila. Leta 1907 so pričeli graditi ladjedelnico pod vodstvom Callista Cosulicha. Tedaj je pristanišče dobilo povsem trgovski značaj. Podatki dokazujejo da se je' promet v letih 1921 - 1958 neprestano večal. V zadnjih treh letih: 1956 1957 in 1958 Tbil zabeležen naslednji torni promet: 112.000 ton, 105 .if'" t v or n tisoč ton, 263.000 ton; skupno 482.000 ton. Zanimiva je dalje ugotovitev, da se je leta 1956 piluževalo pristanišča 5 ob-čifl) pokrajin Gorica in Videm, 1358. leta pa se je število občin zvišalo na 27, ki pripadajo 8 pokrajinam. Poročevalec je zahteval, naj se pristanišče uvrsti v «drugi višji razred«, zgradi pa naj se še 120 me-trpv obale za 93 milijonov lir. V kgnicah je zaposlenih pri razkladanju in nakladanju od 200 do 250 pristaniških delavcev. Vse kaže, da tisti tržiški krogi, ki se jih tiče, ne bodo mirovali, dokler ne bodo pristanišču izbojevali važnejšo mesto, tisto mesto, ki mu po njegovi geografski legi in cenejših tarifah pripada. Prijava škode zaradi toče v Ronkah 2upanstvo v Ronkah sporoča kmetovalcem ,ki imajo njive na področju občine, naj prijavijo škodo, ki jim jo je povzročila toča 8. julija. Škodo naj vpišejo na obrazce, ki jih dobijo na tajništvu. «»------- šiljo, nato povratek na postajo v Podmelcu. 15. in 16. avgusta dvodnevni družinski izlet na Lokve. Izlet bo združen s pestrim in zabavnim programom. Vožnja za člane 550, za nečlane 600 lir. Vpisovanje na ZSPD v Ul. Ascoli 1-1. in v kavarni Bratuš do 2. avgusta. Vsak udeleženec mora pri vpisu plačati poleg voznine za avtobus še 500 lir na račun za prenočišče in prehrano na Lokvah. Lovski koledar Vladni generalni komisar je izdal odlok št. 29, ki določa lovski koledar za sezono 1959-1960. člen 1. pravi: Lov na potujočo divjačino je dovoljen od 15. avgusta do 15. decembra, lov na stalno divjačino pa od 1. septembra do 15. decembra 1959; ptičji lov je dovoljen od 15. septembra 1959 do 15. januarja 1960. Kino v Gorici CORSO. 17.30: «Prostor na soncu«, E. Taylor, M. Clift. VERDI. 17.30: «Vsi zaljublje-, ni«, M. Mastroianni, G. Sas-sard. VITTORIA. 17.30: «Ne izgubimo glave«, U. Tognazzi, F. Valeri. CENTRALE. 17.00: «Robin Hood velike reke«, Hovard Duff in M. Mahoney. MODERNO: zaprto. «» — Pri čiščenju tovornika je padel na žaromet Včeraj popoldne je 31-let-ni šofer Giovanni Busatta iz Podturna št. 6, v državni žagi (Forestale) na Svetogorski cesti šel na tovorni avtomobil, da bi ga očistil. Ko je sta' r.a kabini se mu je zdrsnilo in je padel na žaromet, ki se je pod težo razbil. Stekleni drobci so se mu zapičili v koleno in mu povzročili občutno rano. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer se bo moral zdraviti 20 dni. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna d’Udine, Ulica Rabatta št. 18, tel. 21-24. «»----- TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 28,6 stopinje ob 15.20, najnižja 16,4 stopinje ob 3.40. ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV organizira 19. in 20. julija Tradicionalni ob Doberdobskem Začetek ob 17. uri. Nastopijo v novi postavi in z novim programom «Veseli planšarji* RTV Ljubiji DVE URI PETJA, GODBE IN SMEHA. 19. in 20. julija ob 20.30 PLES. Shramba koles in motornih vozil. DOBRA JEDAČA IN PIJAČA. Avtobusi: Odhod izpred gostilne Bensa na Oslavju ob 15,30 — Pevma, Podgora, štandrež, Sovodnje, Gabrije, Poljane, Doberdob, jezero. Goričani imajo avtobusno zvezo nekaj pred 15.30 pri Drossijevi garaži v Ul. S. Pellico. Povratek od jezera ob 20.30. Če bo dovolj potnikov, bo vozil še en avtobus. iz Ronk bosta odpeljala avtobusa ob 15,30 in 16,30 — Selce, trg v Doberdobu, jezero; od tam bosta peljala v Jamlje, kjer se bosta ustavila pred gostilnama Soban in Pahor. Iz Jamelj bosta odpeljala ob 16. in 17. uri. Avtobusa bosta odpeljala udeležence s prireditve ob 20.30 in ob 24. uri. Če bo dovolj potnikov, bo vozilo več avtobusov. Mlin ............................................................................. V nabilo polni dvorani občinskega sveta Predavanje odv. Orvietija o novem zakonu o cestnem prometu V nabito polni dvorani ob-čnskega sveta v Ul. . Crispi je bilo včeraj zvečer ob 21.30 na pobudo avtomobilskega kluba napovedano predavanje znanega jurista odv. Artura Orvieta iz Milana o novem zakonu o cestnem prometu. Prisotni so bili prefekt, predsednik pokrajine, goriški župan, predsednik avtomobilskega kluba, poveljnik prometne policije s številnimi agenti, mestna policija in drugi. Govornika je predstavil občinstvu odv. Cesare Devetak, pravni svetnik goriškega avtomobilskega kluba, ki je gostu v imenu goriškega župana izročil knjigo nekega goriške- ga pesnika. Po uvodni st*|istiki, da je. ^progi. Isto velja tudi za avto-10 ~s-*inobiliste in motocikliste (med drugim tudi za pešce), dasi ravno so prevozna sredstva naplavljena za premagovanje razdalj. bilo 1958^ lgta v Italiji 1,8 mi lijona motoriziranih vozil, ki kaže velik napredek motorizacije, je govornik rekel, da je spoštovanje novega zakona psihološka zadeva vsgkega posameznika: Nih£e Mine mi-|li, da je novgmtt. Jtkohu podrejen, ampak maj--. ga sanlo prostovoljno .spoštuje. Potem, da bi se -? njvlm je prebral pismo, ki ga je neki delavec objavil; v časopisju. V njerti se pritiiufe, da i novim zakonom ne piore na,svojem motociklu peljati poleg žene še otroka. In vendar je tako lepo če je na izletu vsa družina skupaj. «Ali naj tve- zrušil rekord na tej ali oni Izrazil je tudi željo, da bi si| nekatera določila novega zakona čim prej uresničila in zakonom zmanjšal krvni davek, ki ga dajemo na oltar napredka. 'on. n 20. etapa Kolesarske dirke po Franciji Anglež 20’ m Robinson prvi na cilju 06” pred glavnino PLAVANJE Nov evropski rekord Schimmelove (Hol.) UR Tel, 0G Al A, 1«. — Evropska PrV* kinja v plavanju na *•* prosto Holandka Corrte Sebi®' Danes 69,170 km dolga proga na kronometer CHALON SUR SAON, 16. — Danes so vsi počivali. Samo Anglež Robinson, ki ne more ničesar izgubiti, temveč samo. kaj zaslužiti z enodnevno častjo etapnega zmagovalca, se je potrudil in je prišel na cilj z do sedaj največjim naskokom. Vsi ostali kolesarji in še posebno tisti, ki še niso izgubili upanja na končno zmago v Parizu, so vozili s pravim turističnim tempom. Hoteli so si prihraniti sile za jutri, ko jih čaka borba s kronometrom na 69,170 km dolgi etapi Cha-lon - Dijon. Ob U. uri je bil dan start in 68 kolesarjev, kar jih je še ostalo v borbi, se je s počasnim tempom odpravilo na pot. Sicer se hoče skupina s Fab-rijem, Moralesom, Robinsonom in drugimi ločiti od lenobnih tovarišev, a ti jim ne dovolijo. Kasneje hoče Robinson ponovno poskusiti srečo skupno z Gismondijem, a tudi tokrat je moral kloniti. Angležu pa vedno roji v glavi ideja, da bi se dalo zbežati. Prilika se mu ponudi 3 km od vrha zadnjega hriba, ki velja za gorsko nagrado, zaradi česar se z Dottojem spusti proti gorskemu cilju. Dotto sicer prvi privozi na vrh, a Robinson je takoj za njim. Kasneje privozijo tudi drugi, ki jih je vodil Gaul, s čimer si je Luksemburžan zagotovil drugo mesto v lestvici za gorsko nagrado. Prvi je seveda še vedno Španec Bahamontes s 73 točkami, njemu pa sledita giiiiiiiiiiiiimiiHiiHHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiii gam globo tisoč lir?«, se spra- iiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiitiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiHiiimiiiiiitiiiit j gUje iglavec Govornik pa mu Seja pokrajinskega sveta Nov sedež Sindikata slov. šolnikov «Obveščamo vse šolnike, profesorje in učitelje, da je Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici prenesel svoj sedež v Ul. Contavalle 5, priti. levo. Uradne ure so vsak četrtek in vsako soboto od 10. do 12. ure«. ODBOR . «»,---- Program izletov SPD Slovensko planinsko društvo v Gorici bo priredilo naslednje izlete: 18. in 19. julija na Škrbino čez Razor planino. Odhod v soboto 18. t. m. ob 13.55 z avtobusom do Tolmina; od tu tri ure hoda do koče na Razor planini, kjer bo prenočišč*. V nedeljo 19. odhod do vrha Škrbine, od koder je lep razgled na Bohinjsko jezero; nato povratek v Tolmin in v Most na Soči na postajo. Udeleženci naj se prijavijo v kavarni Bratuš. in 2. avgusta izlet po do-lifii Kneže na Šiljo. Odhod v soboto ob 14.30 z vlakom iz Nove Gorice do Podmelca, nato peš na Ravne, kjer bo prenočevanje. V nedeljo tura na Svetovalci opozicije zapustili sejno dvorano Spor je nastal zaradi nasprotnih stališč med odborom in opozicijo • Žaljive odbornikove izjave V sredo zvečer so svetova- 1959. Izvoljenka bo sodelovala lec Miladin Černe in sveto- na tekmovanjih za najiepšo valci Italijanske komunistične žensko v Julijski krajini, ki stranke zapustili pokrajinsko bo prav tako na Bastione Ve-sejo v znak protesta proti ne- neto v mesecu avgustu. katerim izjavam, ki jih je na seji neki odbornik izgovoril na račun demokratične opozicije in njihove zahteve, naj se izboljšajo prejemki pokrajinskih uslužbencev. Včerajšnja seja je bila, kakor številne pred njo in kakor bo tudi sobotna, posvečena razpravi o organskem načrtu pokrajinskih uslužbencev. V zvezi s tem vprašanjem je leva opozicija zahtevala zboljšanje gmotnih prejemkov prizadetih uslužbencev; svetovalec Ful-vio Bergomas je zahteval od pokrajinske uprave, naj pri osrednjih Oblasteh izterja potreben denar, da se zvišajo minimalne plače, toda odborniki, pa tudi svetovalci večine so vztrajali pri svojem, češ da ni denarja. 25. julija izvolitev najlepše Goričanke Bastione Veneto, privlačen kraj na goriškem gradu, je že nekaj časa cilj Goričanov, ki si Želijo plesa, zabave predvsem pa hlada. Obiskovalcem Lepotici bodo podarili darove goriških podjetij in u-stanove za turizem, udeleženci pa bodo imeli pravico do sodelovanja v tekmovanju za zaboj s 15 steklenicami šampanjca. odgovarja: «Ne tisoč lir, ampak svoje življenje, življenje otroka in žene tvegate na ta način.« Potem je navedel razne kazni za prekrške in naglasil, da zakon ne predvideva kazni zaradi kazni, ampak da ima v tem primeru kazen vzgojni značaj. Zelo zanimive stvari je povedal glede sestave zapisnikov. Patrulja, ki sestavlja zapisnik, nima samo pravico, ampak dolžnost, da navede poleg svojih utemeljitev tudi opravičila kršitelja. Patrulji opravičil ne bo treba pisati kadar bo agent prepričal kršitelja, da je kriv. In še nekaj o omejitvah brzi-ne. Sprevodnik na železnici vozi po točno 4°I°čenem voznem redu. Kam bi prišli če bi železničarji tekmovali kdo bo Na skakalnici iz plastične mase V nedeljo bo v Ponte di Legno tekmovanje v smučarskih skokih Tekmovanja se bosta udeležila tudi dva jugoslovanska skakalca, ki sta snoči odpotovala v Italijo LJUBLJANA1,; 16. — Na med- 1 kurenca bo torej izredno moč- otiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiMimiiiniiiiiiiflutmiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHtMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Huda nesreča kmetovalca pri Loeniku Podivjala vola potegnila naložen voz čez arodnem tekmovanju v smučarskih skokih; ki bo v nedeljo v Ponte di Legno v Italiji, bosta sodelovSIa tudi jugoslovanska skakalca Marijan pečar in Jože Šlibar. Skakalca sla nocoj odpotovala v Italijo. S tekmovalcema je odpotoval tudi znani slovenski graditelj smučarskih skakalnic in predvsem planiške inž. Stanko Bloudek. Izvedenec si bo ogledal to novo skakalnico, katero so prevlekli s plastično maso, ki naj bi nadomestila sneg. V nedeljo bo na tej skakalnici prva preizkušnja za skakalce iz Švice. Avstrije in seveda tudi iz Italije. Iz Italije bo inž. Bloudek nadaljeval pot v Stuttgart, kjer si bo tudi ogledal podobno skakalnico. Vse kaže, da b0 inž. Bloudek ob povratku v domovino pripravil načrt za skakalnico iz plastične ma- ki jo nameravajo zgraditi Ljubljani. Včeraj zvečer, nekaj pred 8. uro, je 60-letni kmetovalec Alojz Škorjan iz Fare peljal poln z žitom naložen voz od mlatilnice v Ločniku proti Moji. Na državni cesti sta vola, ki sta bila vprežena v voz, podivjala. Škorjan ju je hotel ustaviti, toda živali ga nista ubogali in sta ga vrgli na tla. Nesrečnež se ni utegnil takoj pobrati; vola sta potegnila in zapeljala s prednjim delom kolesa čez Škorjančeva levo podlaktnico. Kolo mu je naj povemo, da bodo na tem I roko popolnoma zmrcvarilo, kraju v soboto 25. julija izvo- Mišice so se mu tako presčip-lilo goriško «miss» za leto I nile, da so se videle kosti. Mi- moidočim je vendar uspelo vola ukrotiti. Ustavili so avtomobilista Egona Vadina iz Kr-mina, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga pridržali. Ozdravel bo v 90 dneh. Nesreča upokojenca Včeraj zjutraj je padel s stola v stanovanju 81-letni upokojenec Giuseppe Boschin iz Ul, Codelli 5. Odpeljali so ga v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga pridržali na zdravljenju zaradi zloma desne stegnenice. Ozdravel bo v 60 dneh. NA BLEDU Veslaški troboj Slovenija - Trst Koroška Blejsko jezero bo to nedeljo že spet prizorišče pisanih veslaških regat. Za prijeten uvod bodo že v soboto in nedeljo poskrbeli mladinci, ki se bodo letos na blejski vodi pomerili v že tradicionalnem troboju z Italijani in Avstrijci, kot gostje pa bodo med njimi veslali tudi mladi zastopniki Poljske. — Prijave izkazujejo 84 ekip s 170 udeleženci. Kon- na in utegne biti za okvir zelo napetim bojem v sleherni disciplini. Teden dni pozneje pa bo na blejski gladini še pomebnejša prireditev, in sicer veslaško prvenstvo Jugoslavije. Razveseljivo je že samo število u-deležencev, ki jih bo nič manj ko 320 juniorjev in seniorjev iz vseh najmočnejših veslaških centrov Jugoslavije. Zanimivo je, da so najštevilneje zasto- pane kopenske ekipe, in sicer Mladost iz Zagreba in Crvena zvezda iz Beograda, naio pa šele obmorski: Gusarja iz Splita in Krke iz Šibenika. Splitski Mornar je že po prijavah sodeč precej izgubil na moči od lani, saj bo letos zastopan samo s štirimi ekipami. jAHKA ATLETIKA Gaulz z 68 m Saint s 65. V spustu Dotto zmanjša hitrost in pusti, da ga glavnina dohiti, medtem ko Robinson vztraja pri begu, kar mu prinaša vedno več minut naskoka do skupine, ki se zanj ne briga in leno vozi dalje. Pri 105. km, kjer glavnina vozi za bežečim z več kot 10 minutami zamude, skušata Graf in Anglade oditi. Toda njima skupina ne dovoli, da bi zapustila njihovo družbo. Praktično etapa nima več pomena. Pri 141. km od starta si je Anglež nabral 19’ naskoka in čeprav je ves čas razmeroma hitro vozil, se mu ne pozna, da bi bil truden. In tako privozi prvi na cilj kar 20’06” sekund pred glavnino. Za’ drugo mesto je največja borba med Pa-dovanom in Dar-rigadom, ki skoraj istočasno privozita do bele črte. Šele s fotografskim posnetkom bodo priznali drugo mesto Italijanu. Bahamontes, ki je prišel na cilj z glavnino, obdrži rumeno majico! Robič pa privozi v Chalon sur Saone š tako zamudo, da je izločen iz nadaljnjega tekmovanja. Jutri bodo verjetno pri etapi na kronometer sprožili napad na Bahamontesa in na njegovo rumeno majico. VRSTNI RED 20. ETAPE ANNECY - CHALON SUR SAONE: 1. Robinson (Inter.) 5.52’21” z odbitkom 5.51’21”, 2. Padovan (It.) 6.12’27” z odbitkom 6.19’57”, 3. Darrigade (Fr.), 4 Cazala (Fr ). 5. Le-buhotel (OSO). 6. Van Ge-neugden (Bel.), 7. Van Aerde (Bel.), 8. Anquetil (Fr.), 8. Buysse (Bel), 10. Damen (Hol.-Luks ). Sledi glavnina s Padovanovim časom, z izjemo Robiča, ki je privozil na cilj s 40’ zamude. SPLOSNA LESTVICA: 1. Bahamontes (Sp.) 112.04’58”, 2. Anglade (CM) z zaostankom 5’40 ”, 3. Mahe (OSO) 8’56’’, 4. Anquetil (Fr.) 10'14”, 5. Bal-dini (It.) 11*16”, 6. Hoevenaers (Bel.) 11’28”, 7. Adriaenssens (Bel.) 11’44”, 8. Riviere (Fr.) 12’34”, 9 Pauwels (Bel.) 20’02”, 10. Saint (OSO) 2019” itd. SPLOSNA LESTVICA EKIP PO 20 ETAPI: 1 Belgija (Hoevenaers. Adriaenssens Pauvvels) 336.58’08”, 2. Francija (Anquetil. Riviere, Darriga-rie) 337.37’22”, 3 Centro Midi (Anglade, Bergaud, Dotto) 337.54’27”, 4. OSO (Mahe, Saint, Thomin) 338.11’08”, 5. Španija (Bahamontes, Manza-neque. San Emeterio) 339.00’ in 14”, 6. Italija (Baldini, Fa-laschi. Gismondi) 339.19’55”. 7. Hol.Luks. (Gaul, Damen, Ernzer) 339.58T0”, 8 Švica • Nemčija (Friedrich, Graf, Reitz) 340 50 11”, 9. Inter. (Robinson, Sutton. Christian), 341 00 11”, 10 Pariš NE (Ver-meulin, Hoorelbeke, Delber-ghe) 341,24’32”. KONČNA LESTVICA ZA Na svetovnem prvenstvu v Budimpešti Presenetljivi rezultati v tekmovanju žensk v floretu BUDIMPEŠTA, 16. •— Danes se je nadaljevalo svetovno sabljaško prvenstvo s tekmovanjem žensk v floretu. Ze prva srečanja so dala presenetljive rezultate, presenečenje dneva je izločitev iz nadaljnjega tekmovanja olimpijske prvakinje Angležinje Gillian Sheen. Nadalje so bile izločene tudi Madžarka Ilci i ko Rejtoie, ki je bila tretja j,a svetovnem prvenstvu 1958. leta, letošnja juniorska svetovna prvakinja Kroutskova (Sovjetska zveza) in Avstrijka Muller-Preis. mel je dosegla tudi na h5®*®, prosto nov evropski rekorfl časom 19’46”2 in s tem odv* la to čast svoji sonarodnp nji Jan Kosterjevi, ki J* n slov branila od julija H” ta s časom 20’O3”l. Prvih 800 m je SchimO«1* va preplavala v 10’25”3, tor v času, ki je boljši od *vr skega rekorda Madžarke lerije Gyenge (10’42”4). I BOKS NEW YORK, 16. — Organ* zztor boksarskih dv0, a Bill Rosensohn je izjavil to povratno srečanje danjim svetovnim težke kategorije Ingemi Jchanssonom in Floydoni r prvaka«1 narje* tersonom verjetno 22. sep1«1^ ,b»! bra. Zelo verjetno bo dv0j, za naslov svetovnega Prva v areni «Jankee stadiuma* New Yorku, ki lahko SP , zash* Sili Uk« jev lov je ha so To del til »ji me 80.000 gledalcev z kom 3.000.000 dolarjev. ?ai IHMHIIIIt....................................... Iiminilllllltl.... V prihodnjem septembru Najboljši telovadci in telovadk* na mednarodnem tekmovanju v RW Poleg Italijanov se bodo turnirja udeležile številne evropsb* države, med katerimi je tudi Jugoslavija »j< tia is, Pes bol Pie ter «ai hi Pa kS; «e sta RIM, 16. — Italijanska telovadna zveza je zadnje dni zaposlena s pripravami za važno mednarodno telovadno tekmovanje, ki naj bi bilo 26. in 27. septembra letos v mali športni palači v Rimu. Ce se izvzame svetovno telovadno prvenstvo, ki je bilo 1954. leta v Rimu, bo septembrsko tekmovanje eno najbolj važnih v zadnjih letih v Italiji. Turnir bo služil tudi za spodbudo najboljšim italijanskim telovadcem in telovadkam, saj bodo morali nastopiti proti najbolj znanim prvakom na telovadnem polju. Z moškimi vrstami se bodo udeležili tekmovanja Švica, Romunija, Zahodna Nemčija, Jugoslavija, Francija in seveda Italija, z ženskimi pa Češkoslovaška. Romunija. Zahod. Nemčija, Jugoslavija, Francija ir. Italija. Pred tekmovanjem je itali-« janska telovadna zveza povabila v Rim na skupni trening, ki bo do 10. avgusta, najboljšo telovadke, ki pridejo v poštev za sestavo reprezentančne vrste. Trening vodi Giulio Lay s sodelovanjem večkratne olimpijske prvakinje Madžarke prof. Agnese Keletyjeve. Tudi telovadci so od 10. t. m na skupnem treningu v Pisi. Njihov trening, ki se bo tudi zaključil 14. avgusta, vodi prof. Jack Gunthard. «»—— MOSKVA, 16. - Sovjetski atlet Anatol Jegorov je včeraj v Leningradu dosegel v hoji dva svetovna rekorda. V hoji na 30 km je izboljšal prejšnji rekord Vedjakova (SZ) s časom 2.17’16”8, medtem ko je v dveh urah prehodil 26,429 km. Prejšnji rekord je pripadal Avstralcu Tedu Allsoppu s 26,117 km. ^ # # LENINGRAD. 16. — Na »Spartakiadi« je Jan Krasov-ski skočil s palico 4,50 m. FRANKFURT * 16. — Kakor javlja agencija Vzhodne Nemčije, sta dva bolgarska atleta in sicer Selbarov in Christov izboljšala državni rekord v skoku s palico z znamko 4.45. GORSKO NAGRADO: 1. Bahamontes 73 točk, 2. Gaul 68, 3. Saint 65, 4. Huot 42. 5. Riviere 27, 6. Bergaud 24, 7. Christian in Gismondi 19, 9. Anglade 15, 10. Mahe 14. Po sklepu njihove zveze Imena nogom. sodnikov ki bodo letos sodili RIM, 16. — Italijanska nogometna zveza iavlja, da je komisar zveze nogometnih sodnikov sklenil zmanjšati seznam sodnikov in to zaradi zrn ^ šanega števila enaisl°ri»!-I1f.' se udeležuje profesionish , ga prvenstva 1959-60. Sezn vsebuje 44 imen. Vseeno bo zvezi na razpolago 92 . nikov in sicer za prvi del movanja. Za povratno kolo. se bo njihovo število z j skrčilo na 42. , Mtr Seznam sodnikov, med tudi mednarodni, rimi so sledeč: Adami (Rim), Angelini_^e), •* renca), Angonese it Annoscia (Bari), Ascari t*i dena), Babini (Ravenna), ^ ti (Tu* - tolomei (Rim), Bonetto . , rin), Borasio (Alessan- ^ j., 'it. Butti (Como), Campanati lan), Capodagli (RaV^i Caputo (Neapelj), Ca«1 ■t (Rim), Cataldo (Reggio ^3pe j* bria), D'Agostini (Rim), !(. Magistris (Turin), De (; (Pordenone), De Robbio Di Toi hi re Annunziata), Dl (Foggia), Ferrari (M» ^ ^ Francescon (Padova). ji tj (Asti), Gambaritta (Ge"°nrf Gazzano (Genova), “ oj [ (Trst), Grignani (Rim), „),! (Brescia), Jonni (MaCer,ji)' Leita (Videm), Liverani j rin), Lo Bello (Siracusa), ^ chese (Neapelj), Molinari a), - i (»| Parisi (Messina), Politanci( nova), Mori (Cremona), riconi (Rim), Orlandini * neo), Rastrelli (Florenca), j( buffo (Milan), Rigato J- >j j p stre), Richetti (Turin), (Milan), Rovesi (Bologna),^ J mani (Trst), Sbardella ( .-si «- - - -jZl17 1 H Sebastio (Taranto), Stan (Salerno), Zazza (Molfett« Odgovorni urednik STANISLAV RENKO A Tiska Tiskarski zavod ZTT - NOGOMET MADRID, 16. — Španska nogometna reprezentanca ima na sporedu 8 mednarodnih tekem in sicer 14. oktobra v Madridu s poljsko, 22. novem- bra v Valencii z Avstrijo, 13 marca z Italijo. 1. maja na Dunaju z Avstrijo in 15. maja v Madridu z Anglijo. 3. julija prihodnjega leta bo reprezentanca odpotovalo z letalom v Južno Ameriko, kjer bo igrala proti Peruju, Cilu in Argentini. nimna predvaja danes 17. t. m. z začetkom ob 18. uri in ob 20.34 na prostem Paramount film: NORI P (The Stooge) Igrajo: DEAN MARTIN, JERRY LEWIS in POLLY BERO** ___________________________ KOPERMIKUS: Utlubikem i. Nekoč je Bismarcku rekla neka dama: — Za vas kot političnega voditelja mora biti naravnost imeniten občutek sedeti tako za mizo in s svojimi odredbami odločati o življenju in usodi vsega velikega naroda! — Motite se — je odgovoril nemški državnik — mi politiki ne diktiramo, ampak nasprotno moramo trajno zelo pazljivo gledati in zelo natanko prisluškovati, kaj narod, dela in govori, ter hiteti za njim, da pravočasno izdamo tiste odredbe, ki jih življenje zahteva ter narod potrebuje in pričakuje. Bismarck je pretiraval; ampak nekaj resnice je v njegovih besedah. Zato bo prav, če pri pisanju o turizmu pustimo ob strani vse več ali manj suhoparne uradne podatke in informacije ter raje povemo, kaj «narod« misli o turizmu, kaj govori in kaj želi. Tako pisanje bo bolj zanimivo za čitatelja in morda tudi bolj koristno za odgovorne činitelje, ki «sedijo za mizo«. Kaiti konec koncev je le resnica, da se življenje v bistvu sestavlja iz tisoč vsakdanjosti. II. Začnimo kar pri poglavitnem objektu in včasih žrtvi turizma: pri turistu. I Nekega dne me je v Ko- pru obiskala mlada prikupna sorodnica; ker je bil dan oblačen in neprimeren za kopanje, sem sklenil, da se sam spremenim v turista. Predlagal sem svoji sorodnici, da si ogledava stari samostan, ki stoji med Ankaranom in Valdoltro in ki je bil, kakor sem slišal, nedavno zelo okusno preurejen v hotel in restavracijo. Sprejela je. Stopil sem do koprskega prijatelja in ga vprašal, kako bi najprej in najbolje prišel v «samostan». — Kakšen samostan? — No, tisti v Valdoltri, ki ie prenovljen v restavracijo. — Ah, ti misliš «kon-vent«. Mi ga imenujemo konvent; najbrž zaradi tega, ker «konvenira» obiskati ’ ga. In prav je tako; kajti resnično konvenira. Le pojdi, ne bo ti žal. Dal mi je potrebna navodila. Kako sem v resnici tja prišel, bom povedal pozneje. III Konvent je prekosil vsa- ko moje pričakovanje. Dve lepi, asfaltirani dovozni cesti, od morske in od gorske strani, zelo obsežna ploščad za parkiranje, povsod zelenje, vrtovi, vinogradi ter košato drevje in vitke ciprese, med zelenjem prekrasen razgled na sinje morje tja do piranskega rtiča. Stara, sedaj popolnoma obnovljena stavba s tihim štirikotnim dvoriščem, obdanim od širokega hodnika s stebriščem, ti vzbuja občutek miru in počitka; pritlični prostori so okusno preurejeni v restavracijo; prvi moj vtis je bil, da mora biti tu notri še bolj prijetno pozimi, nego poleti zunaj. Prostrana terasa pod starodavnimi kostanji in s pogledom na morje šteje več kot sto vabljivo pogrnjenih miz z udobnimi stolicami. Postrežba hitra, osebje strogo čedno opremljeno in prijazno uslužno. Moja spremljevalka Je vzkliknila in sklepala roke; ni se mogla načuditi: — Bila sem v Taormini, v tisti toliko slavljeni in opevani Taormini. Ta se lahko skrije pred to edin- jstveno panoramo. Kako je ' mogoče, da te točke v Trstu ne poznamo, ko je vendar tako blizu! Radovedna sem, kakšne so cene. V Taormini je najnižja dnevna penzija 3.000 lir; pa tudi dvakrat, trikrat toliko. Obrnila se je do natakarja: — Koliko pa stane dnevna penzija v tem kon-ventu? — Od 900 do 1.200 dinarjev — je bil odgovor. Naj takoj povem: V Kopru sem se pozneje srečal s še precej merodajnim možem in mu izrazil svoje začudenje nad tem, da se za ta konvent in sploh za Ankaran in Valdoltro dela tako pičla propaganda. — Dobra stvar se sama hvali! — mi je odgovoril s pristno jugoslovansko samozavestjo, ki pa je popolnoma neumestna. Propaganda je bila vedno, in je danes še posebej, važen gospodarski faktor. Taormina aocet. IV. Zasluga moje ljubke spremljevalke je bila, da sva se kmalu spoznala z raznimi tujci, gosti kon-venta. Kopanje tisti dan ni bilo vabljivo in sedeli smo vsi na prijetni terasi. Lahni popoldanski veter je sveže vplival na naš pogovor. Po nekoliko stavkih splošnega značaja sem ta pogovor namenoma usmeri! na predmet svojega za-nimanja s tem, da sem goste vprašal, kako se počutijo. Kot prva je odgovorila temperamentna Dunajčan-ka srednjih let, žena nekega znanega koncertnega ravnatelja, bivajoča tu že tretji teden s svojim 14-letnim sinom: — Bila sem že v Franciji, Španiji, Italiji, Grčiji, ampak od sedaj me nobena' dežela ne bo več videla kakor samo Jugoslavija Lepa je; tako lepa, da se lahko kosš z vsako drugo deželo; in gostoljubna je. — Da, da — se je oglasil postaren možak, trgovec z Dunaja — vino je tu dobro in slivovka je odlična (der Sliwowitz ist ausge-zeichnet). Pri tem je srknil iz kozarčka in se fejaško od-uahnil. Ogovoril sem Dunaj čanko: — Ampak, gospa, če ste bili v Italiji — drugih dežel, ki ste jih imenovali, ne poznam — vendar ne morete trditi, da tam ni lepo. — Tega tudi ne trdim. Nasprotno. Dežela je krasna in cene so še vedno znosne. Ampak en pojav je skrajno neprijeten: ženski sami brez moškega spremstva, tam ni bbstoja. Nikoli in nikjer nima miru. Povsod jo obletavajo moški, pa ne samo mladi. Sitni so kakor vrabci (wie die Spatzen)! Zasmejal sem se: — Ta pojav je znan v Italiji in dela vladajočim krogom hude preglavice. To so — ne vrabci, kakor jih vi imenujete— ampak zloglasni «pappagalli». Morate soditi bolj milo; Italijani •so vročekrvni. — Tudi Jugoslovani niso brez krvi, pa so vendar možati in dostojni. Mladina je dobro vzgojena in u-siužna. — Prav imate, gospa — se je oglasil starejši gospod, očitno profesor — to je stvar vzgoje. V Jugoslaviji lahko kritizirate marsikaj, ampak discipline tu res ne manjka. In prišle so na vrsto kritike. Oglasila se je lepa elegantna mlada črnka, hčerka omenjenega feja-škega trgovca, prijatelja slivovke: — Marsikaj je, kar zasluži kritiko. Pomislite: v moji sobi ni zrcala 1 Ne razumem, kako morejo nastaniti mlado žensko v sobo brez zrcala! Tedaj je dejal plavolas dolgin, kakih 40 let star: — Da, ljudje se tu pošteno potrudijo; ampak tepejo jih malenkosti, niča-rlje. Jaz sem bil lani v Lovranu. Imel sem krasno sobo v razkošni vrli, kakršne si doma niti sanjati ne upam, a na sredi visokega stropa te sobane je brlela drobna lučka kakor v zasmeh ravno meni, ki sem elektrotehnični inženir. Še zdaj se smejem... Pogovor je postal zelo ; vahen. Mnenja so s* križala. Prijatelj slivovke: u(ji — Ne samo pijača, 1 a. hrana je dobra, skrbno P pravljena in obilna. pj, — Jaz pa ne razun? ^ zakaj se Jugoslovani % trudijo, da nam nudijo hrano, kakor jo imam0.,^ ma v Nemčiji Te smo 1 že siti. Zakaj nam he . so iejo svojih specialitet, ** | tako imenitne! — Srbi so v tem poSP itl bolj pametni. Samo kri* da je Srbija daleč. p» — Pri tolikem morjb’ ribe sploh ne vidiš! ]aiil Tedaj sem se jaz og> prav poceni: 0r — če hočete imeti 1 g sko ribo, morate iti v w ljano ali Zagreb. Smeh. _0ft’ — Jugoslovani se b* v»-jo naučiti še mnogo s jj ri. Dajmo jim čas! inteligentni. Tudi zaP^fCr vati še ne znajo tujeg® jp sta. Koliko nepotreP* $ stvari si človek zažej* -j. bi jih kupil, če bi ime1 v liko. Poslušajte to- le; (Nadaljevanje sU' dl)