Povt«o^a a teto LXI! Jfev 35 a U LIuMJonl, u ponetellek 11. f^ruorla 1929. tena Din 1. Izbaja ysak dan popoldne, Uvzemši nedelje in praznike. — Fnseratf do 30 petit 3 Din 2.—. do 100 vrst Din 2.50, većji InstraU petit vrsta Din 4—, Popuh po dogovoru !ih. n 3\Jt Železniška nesreća v Rimskih toplicah Na postaji se je iztiril celjski tovorni vlak - Razvaline razhitih vagonov so zabarikadirale vse tire - Tržaški brzovlak je odpeljal par minut poprej in tako ušet katastrofi, ljubljanski pol- noćni osebni vlak pa je čakal pred postajo - Človeških žrtev ni bilo — Rimi-ke Toplice, II. februurja. Davi ob 2. uri *>e je pripetila na postaji v Rimskih toplicah težja žele/nišhu nesreća, ki /s<>li po iiukl.iuč.Ui ni imtla katastroialnili posledic. ker sta nekaj minut pred nesrećo odpeliala i/ Rimskih toplie tržaški brzovlak proti Trstu in ljubljanski osebni vlak za brzovlakom proti .Mariboru. Če bi se nesreća pripetila malo prei. ni se ponesrecila brzovlak in osebni vlak. ki i-ta btla P«l-na potnikov. Zsodifu bi se bila iahko nesreća s katnstrofnlnimi rosledicaml Ljublianski osebni .lak, ki je zapusti! ljubljanski kolodvor <>r> 21.0^, je imel zaradi zamrznjetith koles skoro štiri ure /amude. Ko je dospet v Zidani most. Se mora! čakat' i:a osebni vlak iz 7ai;rebcn ki je prispel v Zidani most z enournn /:»'"iido. 7;»r:;tli tesa Je oseb-ni vlak preli'tei tržaški brzovlak, ki je zaptistif pred osebnim Riinske tr.pllce. Osehn* vlnk irt /nnustt! oh 2. /?'«trai kolodvor v 7Mancm moMii in vozil z veliko hirrostio na postajo v Rimskih toplfeah. Pred postajo v Rimskih t«>p!<- cah se je na bignul i^tavil. Istočasno je po od hodu tržaškega brzovlaka z Laš-Kega odšel v Rimske toplice /. jTa'iii tovorni vlak. Krttničar v Rimskih topli-cah je čakal na odred hi) prometnega uradnika. Nenadoma je u radnik pred prihodom ljubljanske;* osebnčga vlaka kretničarja telefonično vprašal, će že vidi luči tovornega vlaka z Laškesa. Kretn'čar je odgovori!, da luči še ne vi-d?, na kar mu ie prometni uradnik dal naloc, nai postavi kretnico tako, d:* bo tovorni vlak zavozii na stranski tir. Kretničar ie prestavii kretnico ravno v trenutku, ko ie zbiralni tovorni vlak zavoz'l na kretnico. Zaradi tega se ie iztirila lokomotiva ter poteunila za se-boj štiri vagone. Sa kraju ie hipoma b«-lo vse na kupu. Iztirjeni vagoni in lokomotiva So zabarikadirali vse tire. Lokomotiva in iztirjeni vagoni so moč-no pošk odo vani. Promet na progi Celje — Zidani most je bi! tako popolnorna onemogo-čen. O nesreći so bile obvešćene vse sosedne postaje. Iz Zidanega tnostn in i/ Maribora >o poslali na kraj nesreće dva pomožna reševalna vlaka in po večurneiu napomeni delu progovnega. prometnejja in kurilnišKega /eiezn:škega ga osobia v Rimskih toplicah se ie posrećilo do 9. ure za silo očistiti en tir in upostaviti zasilni promet. ReševalnO delo ie ze!o ovirai hud mraz in veter. Ostali tiri so se vedno zabarikadirani z ruše\ ;iiami razbitih vagonov, upati pa ie. da bodo tekom dneva očišćeni in bo celokupen promet zopet »postavljen. Ljubljanski osebni vlak je prišel v Celje z veliko zatnudo. tržaški brzovlak je pa k sreči nekai minut pred nesrećo zapustil Rimske toplice. Materijalna škoda |e velika. Ceirjo jo na okoli 100 tisoč Din, čfoveških žrtev p() srečnem naključju ni bilo. Danes je poslala železnišku direkcija na lice mesta posebno komisijo, ki ima nalogo, ugotov!t?. ki ;ia-sprotujcjo, Nekatcre napoveduj^jo mrzlo, druge nijicj>e vremc. Napuvedan je bsl tuđi zd z.4jadnc kra;e sntrs. Mraz še vnjn.* pri-tiska. Oanes je v Slovenii mraz silovito .pritiMiil. Najliujsi mraz vlada na Notrani-skeni. N.i postaji Rakck je ži\o srebro pa-d o na -- M° C. Mud mraz vlada tud i po fioreujskcm in ^tajcrskcni V Kranjski x;ori je tcrmumetcr kaza! — 24M C, v Mar boru - - 20°. v St. Janžn na Doleniskcm ?n° C, a \" Nov cm mcsf.i )A° C. Položaj na železnicah Mrupcii nir^i.< i'u\/iuCj Mine proinuiiie oviro na v.sch žclczniških probah v S'ovc-Tiiii. C>SE je prišc! v Ljul>!;ano v 7-urin» /;i-rnudd, jutranji beognjski brzovlak s 3-iiruo, monakovski brzovlak z Jesenje ie itncl pol-driiijo uro /amude. Tuđi potniški in t»>\'rnii \iaki ima;r» velike zamudc ' Promet s Trstom prekinje -- Rakck. II. tebruarja. Tti ir, po vsv.i Nt>tranj>\: ]>r tsk:i trupcu rjtraz. kakršne-Ka prcbi\;;lMvo /e dolso ne ponKii. Na :>o-btzn W davi kd/.a! termometer —34'-. v bo-li pa —35'* C V Postojtii ie še huj>i mra/. :arn so imeli davi —36°C. 2e dva dni divja krušna bur.'a. Drevjc se lomi in poka ra-il: mraza in burie. Pnlascoma na'etava tuđi snez- Burja je po Krasu napravi!?, nove zamete zlasti ob železnišk: prosi in je že-lczniški promet od Postotne dalie proti Trstu c/irnin.i Rckl popolnom.i ■■s^ivVen. Brzojavne žice pokajo Kijub s lnernu mrazu so danes brzoiu\ uc rj teleftmske zveze še deloma brezhibno de-;ovale. Medna,rodni telefonski promet je bi: neoviran Radi mraza pa so bile potrgane brzojavne zveze na Notranjskem Davi okoli 6. je rad; mraza počila na prosi med Logatccni in Planino br/ojavn žica. 2ica je padla na tir tako, da io je zasrabii proti Logatcu drveči jutraiiji potn:5ki vlak. Z žico je vlak potegni! 5e ostaie ter je poćr\ več dro&ov. Dopoldne so bile zato brzojavne zveze /, Notranjsko deloma pretrgane FJopo!dne so bilj drogi zopet postav'j^i«. Šentjakobski okraj brez vode Neiiadavdno doi^otrajni in strupeji. inr;v povzroča rnestnenm vodovdu velike težavc >c pred dne vi je popohionia zamrznila lani postavljena vodovodnu naprava na Fžanski eesti odiiosn.'i na B.irji!. kjer so že delj časa brez vode. Vodovodne cevj so položene tu samo približno en meter j;!oboko Vćeraj po je mraz povzroči'l veliko katastrofo. Na Kar- mraz sele priđe .iKski cesti pri veliki Kozierjevi vili s»o že ^.jLitra? zapazili mal deieki pr glavni vudo vodnj ccvi. Poziieje Pruti pt).dncvu pa je zaeVa voda bruliati ic tal :n poplavljatj btiž-ujo oko::co. Zalila ie nižje stojeće kleti m sli}0\ana v podzemlju. V največji iiewr-nosti je 6ii 80-letni bivši tesar Pav'e Kosec s svojo ženo. Voda je /ačeia vd;rati \ njuno stanovanje KlicaJa ^ta na pomoć Pa vic Kosee sam je 1x1 tako slaboten, da se ni rnogcl zaradi L>ole'ni raniti s postelje. Pr ->'i so sasilci, ki so ^kušalj vodo z stanovanja izćrpat: Pokl'cali' so nato reševaln-o Postaju k je Kosci z avtom odpeija a v-bolnico. Z njvečjini naptjom !cn.l'!:ki ^lisK:: zn wvj<>. N'fkater«- gospodin.1^ ^n tokalo o-i hiie :»< ni kaj litrov vode, da t>i nn^Ie skuhnti Josi iu Nekatere so ?i vpfraj z veliko l^?av> preskrbr-Ir par škafov vode, ki e po • i do-vcxinih cevcli še {»or^Jkoma k.ipl.UiIa. Mtinue i-os|Kxiin,ie v -tnmskib uMcnh. zlasii na Iž:'n-ki rt*M» iti v novil) li'^nii ob «» z;u*elc» nnsitj ka- jioliie ^kaf^-snep /. vrtov im polja, da s.i ga doma te pile in >e tako ;.r^>krbo!e z voio za ku'-ianjo Na I'rulah ?[x>liiijo pohitolp v 1« rakovo in l'rno\u ler tam prosilo pri •/iiiancih in brili Ijuiioh. da so jiu« i* voii*>vot1no cev. OdreiUla je dalje, da so z vcxlo napolnili veliki motorni voz, ki jra rabijo poleti za ^kropljenje ulic in ce>t- Z motornim vozom vozijo sepravlj^n Jelo jutri popol-fine. Uprava mesduega vodovoda s svojimi monterji je pričela lakoj popravljati počeno rev. Najpreje so včeraj obvestili vse -tran ke v šentjakobskem okraju. da si naj pre-pkrbe vodo za cn dan, ker je vodovod radi mraza pokvarjen. Zaprli so nato glavni vodovod pri Starem tr^u iu so se«1aj *entja-kobski okraj z Gradom vrerl, kakor tuđi Dolenjska cesta i u Barj\. \a Karlovski <^?ti kopljcl;; tnio zemljo ie i!\j «i»'lavc;t. I lolo j>» z^lo t'živno, kor j zjiir/njeiia zemlju trda i;akor beton, lila-vna crv j,- fmlcziMi:) \ r>\irwj'\ incter filo-!>oko v zemljo. Ko odkopljejo vc'Jovod. bv:do še I: mo-zl iiKotoviti pravi vzrok. zakaj ie cev po-e;in Skoro sotovo :e. da :e bilo to pfis!ed;-ca mraza. Kronika mestne^a vodovoda se ne bele/i v svojih analili slučaia da bi vodovod poćil radi mraza. To ?e od obst-jja vnuivndii r>rv: in edini shičai. Pomanjkanje premoga \" Ljubljani je cl dut* do dne občutnejše joniariikaiij«.1 prern«:^a in druueua kuriva CV'ije kurjavv horeudno uara^oajo. Kritični (•oJo^j prtbivalstva *ku*nro ■% ^voje ^ebic ne na me u e izrabiti posauit-zni ^promo^arjii. Ker v,e je t:i>\n i ča? razvi!,: h'jtia tn»rb:i /a v$ako kilo premota, so zaceli ipremogarii ■-<;;movo?juo brez vr'!uo?ti tr^-ivct'v s pre-ntouom uavijati eeue i>r?aioga. lako -mo opazili v suboto zve?er na 5v. I'etra ti, da je ut'ki tak »piviiionar zahteval v. i >tr«nke kar *>) Din li vrec> premoga. Kakor sirio >e pri trgnvcih iniorinirali. so ceiTo premisu v vrećah Po 50 kz -.'•--deĆC: Trb )vcliski kosovec. zcio redek. 3) VKv,. koćevski 2ft Din. premoi; iz Iboiskejia rudnika .\> Din, avstri-ski 43 [>::. a'^sle^k! 42.5► D.n in šleziski 45 Din. Tatvine premota na žetezniških pusta-iilt se nadalrujeJo v ^- več.tem ob^earn Podatci, ki smo iih preseli od treh večj:!i tr^ovin s premoiiom. t'sotav!ja:o. da h bilo Ic tem tr^m tvrdkam od začetka decembru do danes poKradcnesa nad .?7.f>.»«) ks pr-j-mo>:a. Cene premoću bodo v kratkem pi-sk-oCile. ker se bodo s 1. marcetn povisile tndi tovornine. Zelo primanjjvuje drv. V soboto so ^e kar stepi! za drva, ki so ;:h pripeljali na trg lianci in Dol-enjci. Ćakali so ;;h že pri doljntski nritnici in tam vse pokupili. Na fiz je pripeljal na .saneh Ie en kmet večjo množino drv. k: jih je takoi prodal Cene kubičnomu metru strfiih drv so danes že I7rt—172 D?n z dostavifv-:?o na dom. Mestna plinarna je na odredbo mestne-ga žmpana začela posarmrim strankam pro-dajati ansrle^ki premos po 50 kg in 100 kg. Arsleški premog prodaja DHnarna po 85 par kir aK 42.50 Din 50 kz. Davi so že navalile na pHnamo stranke iz \-seh delov mesta, da dobe v"saj za prvo s:!o premota Vsaka stranka mora prinesfi vrečo in prc-n>os sama odnesti oziroma ^a odpeliati na rrčnem voziSku. Vrste se prizori kaker med vojno, ko so se LjubljanČani ravnotako ho- riH za prenro^. Mestna plinarna ie prod >-!a na drobno že n?.d 10 ton premoga. Najhujši mraz sele priđe! Piinaj. 11. februarja. Dunajj-ka rremen-tika postaja ohjavtja uradno. t* ni l»il«. \" ^rT««r»i?i |)<» ! krajiiiah \*> tfinprrutura \ minuli rnni /♦■ I strahovitu padta ii» /na-a na polj^krm |m» t rprei'iio 10 -topinj pod nirlo Tndi tu I Mi : luijrj in v Hudimpt'oti i<> hil lavi la^Klr/cn ; lak mraz. kakor c;t /»' ni l»ilo ««1 I I*•*?'!. V J \vi(ri,ji zna^a temperatura po»pr«*«*n<» »<• ; -topinj pod iiit-ln Tuđi na !>uu.«jti iu i l'.u-•iinipe^fi jr- l»il ilavi /ahrlejen lak mraz. kak»r ga ie ai hil« ihI I I^C«». V A»-trn* /naisa fratprrattir.t p«%prenio ,*^i -|.»jnni !♦♦«.! nir-I«. kate p;t -^ fimlal'*- n-rulrn... (.Itn » OE-vlak 12 dni v snegu in ledu 4 ari^rad, 11. it-bruarju. ' n ^-u\ ■••»^, ;« -ni \. laJi, !vi je "Jl>. januarja imJ^'I i/ |»an/-a h obtir-al v j.ne\ in ji« okrog 11. [irisr>el v Carinral 1'itimUi, ki *o bili li* dni v If^len^ni ujHniitvu |M poveduiejo, tioviii» napadi-,-* «••-Io t*»ljn' \t»lkov, ki fO !*♦» jih 1^ z naivK !«»•'/i vo ;»braniJi. f>ra^ai*e -e |Hm ni jjtMJilu l<»5 [>t»-»»*bno hu«l.». \lak je bil w# fuf «lobi»» t> liiirjen iti žt-lexiii.;ka uprav.i je ^krb^ln 11■ li /a prehrana f»*>tnikov. Rimski sporazum podpisaa Danes opoldne sta Mussolini in Gaspari podpisala v lateran-- ski palači pogodbo o spravi med Italijo in Vatikanom — Rim, 11. februarja. Danes opoldne je bila v zgodovinskih sob ah Lateranske palače podpisana pogodba miru in spravr med Italijo in Vatikanom. Za Italijo je pogodbo podpisal pred-sednik vlade Mussolini, Vatikan pa je zaslopal državni t?jnik kardinal GasparL Svečanemu pDdnisu zadevnih dokumentov in aktov je prisostvovalo mnogo najvišjih dostojanstvenikov italijanske vlade in Svete stolice. Najprvo je bila podpisana politična pogodba, s katero se ureja takozvano rimsko vprašanje in ga odstavlja za večne čaše z dnevnega reda. Za tem je bil podpisan dokument, ki vsebuje konkordat med Italijo in Vatikanom. To kratko poroćilo u /^oduvinskem dogodku v I.atcranski palači je bilo rimskemu prebivalstvu sporočeno opoldne s posebnimi izdajami dnevni* kov. Listi prinašajo tuđi obširna po-ročila u prcdzqodovini po^ajanj. ki so dovcdlc do sprave med Italijo in Vatikanom. Tečna vsebina potjodbe iti sklenjenciaa sporazuma doslej šc ni znanu. Za popoldne so napovedane lX)SLbnc izdajo vatikanske^! in itali^ janskejja uradncija lista, ki bodu ob= javile vs^bino pogodbe. Ker pa po= aodha br/kone ne bo objavljena v ce-loti. marveć samo v glavnih obri^Ih. bo Mussolini popoldne no/val k sebi zastopnike italijanskc.ua in inozemske ga tiska ter jim dal nekatera pojasnila. V Rimu se vrše obširne priprave za proslavo resa vsekakor važnesa zsrodti- \ inskejia d<^i>dku. Me-đ Jruirimi so biilj v ni nuli noči odstranjeni vsi spomcnilk! ita!:.'anskim narednim mučen kom, k: so b-ll od zadaje papeške vlade tik pred kapitulacijo Vatilcana oh-scveni na smrt v.\ iiist ficiran;. Ker se naha.iajo ti spo-mcriiki na i*zeiTiliu, ki bo pripadlo novi papeški državi, so bili na /e-l.io \rat'ka-nj odstranjeni. Med drtrtrm se doznava, da je med Vat..kanom m Kvirinalcmi tuđi 2u do-jcovorjen uran/ma. ka-ktj t>i se ob»nt>vlje-i!o p-rijateljst\ o na zunaj kar najholj do->tnjrio manifestiralo. Tako se je Vatikan ohvezal, da bodo imenovali na vrsa i/pra/niena kardinalska rnesta sanv* ltalijani, na drugi strani pa bu Muss(il -ni i ručno val več kardinalov za italiiaii-sl;e senatorie. Zopet atentat na mehiškega predsednika Z dinatnitom podminirana železniška pro^a. - Predsednikov vlak zletel v zrak. Več mrtvih in ranjenih. Predvodnik je ostal neooškodovan. — Mexico Citv, 11. ftbruurja. Davi je bil izvršen atentat nu vlak. s katerim je potovnl predsednik mehiške republike GUI. Kukih 20 km pred Mexico je bila probit podrnininms ter je zletela v zn,k v trenutku, ko je privozil pre-ridenlov vlak, K sreči pa je bil vagon Rimski zlatniki otroška igrača. Kojiriviiua. l«j. tebruar>-«. V nci.i i-nziiji \a>j ^o kuiftie našli o iienar ra^iali i>tr.ikorr-ki so se i n'.inii igrali, ^rlo profesor Martin iz Koprivnice io slučajno sp^^na! zlalni^1 trr o «}mo'.;i Kotorski !<* l>iia u>tano\ljona iu»\a jjarup'.ovn.j 'iruih.i po*i imenom Slobodna jf'ovitba . Vruiha bo vzilrževala re^ien pomorski pre>ni<>t po J:ulran>kun in Srei >c že riahavil;! velik fiarnik ij j^otuike in tovom i promet, ki na if» kupila oi neke družbe v Mar»eille?u. V Kotoru je ž*» j.ii-pravlena |K>sadka, da prevzaiiu* lad>>. Družba si ]e nabavila tuđi tovorui parnih >Napredek . ki ur.>čaiu. da sK? tamkaj širi nevarria epidemija hripe. ki jo povzrocila že veliko število <;mrtni!i sluČajev. Predavanje dr. Beneša v Berlinu Praca, >* tebruarj.i Ceškoslnvaški zu-nanji mirtister dr. Bereš odpotu'j koncem marca v Bertin, kjcr bo predavaJ v palaji državnega zbora o i>rf^>Iem:» ni^dcrnciTJ povo?ne«a človeka in u nravstvenih ter p<>-litičn !i \"praš3n;ih rx»vajr.e dolv Po dr BeneAu bo mogoče ru isti prired tvi govori! lord ChurchilL predsednika priklanijen od /adajs tako da je ostal neryvškodnvan. /'ać pu je bila popolr.nma demoliran^ lokolotiiu x dvemu. \agoncma Kurjać je bil ubit, već železniškh uslužbence\- in dva pof; niku pa tc/ko ranjenih. Pripustitev verskih redov v Franciji Pari/, ' . rebiuaf.i^ IY^!cđc:i ^remir-;a med •^»•■spk.imi franeosite zbornice |c, dj sta br- Tna J:lenu 70 in 71 slede *o« r«-1*^:- ■>: *\ - verskih rcdrrv v Pranci.H \ ,!■;, s .::an.'o /jJcve ^prt^cta v \!jd*>i fonmrac.i: Morilec Obregona pomilosčen nik r> publike ].■ u-»L;\il i/\r~-\"\ -■nrt--.- 1»-*i>'lb.' na>1 ntorikenj fire-K.'dniK.i c* ■ - t, I,»r;:hi. (»t^oj>ncu -h> -[mriHili j.!<•*;«• .. >v <+\\<' |iar inii.ut i jv.i iii^tifika^ijo, \*i~ tt*rn. imi *•- ['rpjel ie /.i-ini ■ *Kt|H»tniro Borzna porodila. Ul'BUI%NSKA BOKZ\. Devize: Ams:.- J— 22.&2. HcrUn ij..Si*S — 1^.3.« (15.5^). H-^.. -7.9232. Hjdimpeita 0~ 9.9?03. Curih 1094.4 - 1(197.1 (!W5 9). Duna; 7.^75 — 8.0175 lS.00:5), Lornloo 27b I* — 276.^ (276.56), Ncwyork U-56.S6. Paru 221 S* -- 2J3.58 C22^' Praga \Q9.2 ~ IM) (!(W.M. Trvt 2V7.2 — 2**2 (^S.2). EMitl: Celjska ISi (kn.. LJgUi-nfci krctS«trt. \25 den , PrasteUoaa «30 Um* Kre4itni lav. u 175 don.. Vevie 120 Jtn.. Rsi*e 2h(\— 2^. S!a^:» n ; 56 den.. $f5> l«»5 den 7\cS:a **l .05. Mil«l JVSJV. Loi»*>H 276.5>. P-rir 222 H0. Prj^j tti-i, C*rih HwVt». i\o7t^skf Boazt. Cttrih: IJ^grad 9.125, DjmJ 7.U«. IVjJffi^c-š:a 90.6i>, Bcrl;n 123.35. Pr»t» 15.3». *.\m< 27.205, Pariz 20.31, LchkJo« 25.34, Nc»5^* 519.SI, Stran 2. tSCOVFNSKl NAROD« dne 11. februarja 1929. Mev M Nove ugotovitve o mestnih stanovanjskih hisah Neresnične trditre g* Golmaferja. — Najemnioe v starih mestnih hišah povišene« — PriporočihiA pisma. — Zakaj »Skrre-nec« ne navaja ktarikafalh priporo£3nih pišem? — Izjara načelnika bhriega stanovanj širega odseka g« Iikozarfa Za polemiko, ki K> vodi v »Slovencu« f. Go*m-aier zaradi stanovanj v raeettrlh 9ta-nov arijskih hi šah, je zmttlno, dt n|an avtor ne brani svojih rrditev. ki so bile ovržene v na i em flstu, pa£ pa kopič! iwve netočnosti in nesrmrnnosai. To naj bi bila »tvarna polemika v pristnem klerikaknem stnikorn? Sai je bilo vetiidar d-ovoJj, ako so Wla Že stanovania v novih hi šah dovotj draga. Sicer pa je imela vsa akcija bivSega stanovantjskega odse&a, v kateri je sodeloval tuđi j. Gokna. Jer, namen izeoiadtf najemniiic v vseh sta-novanjsk'ih frJšah, novih in starih, ker se jte stanovatijski odse«k postavil na staliSče, da naj tvorijo vse stanovanjske hiše sktapn-o gospodarsko cetoto. Naienmlne. kl Uh navaja g. Gol maj er iz starih hlš, pa so bile tndi že vse povijane, kar ie njemu gotovo tuđi znano. Stvar okusa je paC, ako navoja še sra-re rrajerrnninc. Dobre vi goje to pač ne do-kazujc. G. Go^snajer nadalje ponavlia že ovrže-no neresnico, da «o se morali naiemrtki na Vodovodirri cesti pismeno obvezati, da bo-do plaČevaR po 380 Din na mesec za en i-v>btw stanovanje. Mi smo že usotovili. da 90 bitf ti najemnfkl v času. ko najamnine $q mso b"!e fo^rvo določene, pozvani na magistrat, k}er so podpisaH samo izjave, da so pripravljeni plačevatf približno do 300 Din na mesec. Magistrat Je pač moral vc-Čena. kakor »mo ;re «Botovii, na 260 Din mesečno ra stanovanje. Kar se tiče ratnih pri poroci Inih pišem za oddajo »tanovanj v mestnih hišab, ki iih navaja g. Golmajer v »Sloveocu«, pa naj ugotovimo naslednje. Re« to prihajala raziri priporočilna pisma, > katerimi so hoteli railični kompetenti podpr?ti svoje proSnj^. Verjetno je tuđi. da so bila vmee pisma, ki jih navaja >Slovenec«. Že dejstvo samo, da je p. ŽHjpau dovolil g. Golmajerju vpo-gled v vse akte iu tuđi v taka pisma, ki to jjm bila priložena, pa je nafbol#i dokaz, da uiso bila la pisma taka, da bi 6« v njih izražalo partizanstvo in da bi služila v partizan&kie namene. Prav umljivo bi bik), da bi v teui prtmeru župan ne đavo- li! vpogleda. Mi pa vpn&amo, MkaJ Bi g- Otolmajer n*T*4«l tndi piten klerikAlnih Teljaker, ki |ii Jt tidi T^e p«lao pri ru- Učmik protajah klorikalnih k^mpeteatoT? NafteLnik »tmovanjskega odseka biv^ga občinekega sveta g. Likozar pm nam v tej ttvari Se »porota: G. Golmajer na$ dokaže, da se je na pod-bgi teh pišem post opalo pristransko. Na-sprotno ;e g. Golmajer zahteval v stanovanj-^k«zn odseku, naj se stanovanja dele po 9trankar$ki pariteti, kar pa je načelnik sta-novanjakega odeeka g. Likozar od loču o od-klonil ter zahteval, da naj se dele po stvar nj, dejanski potrebi. Načelnik stano van j-ekega odseka je dobil 300 do 400 lakih pišem od pristašev vseh strank, ezir&l pa ne je na nje Ie tolik«, kslikor sd mu nudila sliko dejanćkt potrebe pos&niemikov. Dobrodošla so mu bila vsa poročila, ki >o mu mogla nuditi podatke v to svrho, da je mo-gel zvedeti za dejaus-ko stanje razmer. Zatn pa je tuđi na se-jah stanovanjakega od«eka •dloeoo lahteTa) oaj *e stanovanja ne dele po »irankarskem ključu, ampak po potrebi po&AmeinikoT. F*oudarjal j^ da bi v tem primeru, ako bi se upoitevala zahteva po«p. Golm»j«rja, ostali reveii, ki so politično ne opredeljeoi, čeprav bi bili najbolj potrebni, bret, stanovanj, da bi stanovanj v mestnih hisah ue mogli dobiti niti radikali, niti socijalisti, niti pristaši katerekoli druge Mran-ke, ker sta vorili većino v ljubljanskem ob cinskem svetu Ie SDS in SLS. To pa bi bilo skrajno krivično, ker se mora v poslovanju oboi uske uprave varovati v vsakem pogledu objektivnost. Zato se je načelnik stano van j-skega odseka g. Liko^ar najiodločneje uprl zahtevi g. Golmajerja. Zaradi toga je parkrat priSJo na sejah stsnovanjskega odseka do burnih pn/orov m enkrat se je morala seja ce!o prekiniti Prav ob taki pnliki je tuđi izjavil g Gol* ma jer, da zastupa samo tište, ki so njega vol li i, u četar se more najbolje sklepati, kdo je hotel uvajati pri ođdajanju btano* v;mj v meatiiib Uišah parlizausivo »u ti do ne. G. LikouAT poziva tuđi g. Golmajer ja, naj dokaže en sam siučaj, v katerem bi g. lAkozur kot načelnik stsuiovanj&kega odst-ka postopal pristransko ali pa stavil v sta* novunjskm odseku kak partizanski pred log. itc na podittgi dejanske potrebe. G Likozar itfjavija nadalje, da je g. Golmajer p riše I do omonjenh pi^nn po nekorektnern potu, ker jih je vzel iz fascikla, ki je bil označen kut njegova privatna last pod a^>lovom »Načelnik g. Likozar», m ker je bil opozor* jen, da je to privatna iast g. Likozarja. Kar se titka, pač pa je izjavil, da mm a brez župa* novega do voljen ja oihoe pravice posduže-\ ati se aktov na tak način, da bi motil poslovanje uradništva. Kar se pa tiče pri vat« nih .spisov, bi človek, ki ima kaj časti ;>ploh ne gleda 1 van je. V ostalem pa ima vsako društvo i« vsaka oseba pravico priporočati kogarkoli, vpc&sanje je let ali se je posto* palo partizansko aii pa se je oziralo pri tati deijevanju stanovanj na dejanske potrebe. G. Golmajer naj zato dokaže na-čelniku bivšega sta>novanjskega odseka, da je kdaj predlagat kak pristranski predlog. Končno moramo ugotoviti i /ado\olj* stvom, da priznava g. Golmajer sam, da je v stanovanjskem odseku zahtevat energično izterjevanje najemnin. Ljubljana v objemu karnevala Kako so Ljubljančani proslavili rajanja bi bilo še več, da ni tako ohnkrat na leto se pa vendar spodobi, da ga i>ošteiK> polomhno,» so dejali LjtA-ijančatii. «Za novo leto smo sJoer napravili mal poskok, toda to je bU samo uvod v kat* nevalvsko razpok>2enjc. Zato je treba, da sprejmemo princa Karnevala z vsem pom« pom in dostojno, tako kakor se spodobi in $ika.» In tako so g& aprejeH v soboto, ko je napovedaJ svoj oficijelni prihod. Pričako-vadi so ga kaT na sedmih kraj ih — toliko večjih zabav je b*io namreč policiji prijava Ijcnih — in ga sprejcii več kot dostojno. Trrumfalen je biJ njegov pohod, raJtaj po* vso, njemu na čast in njemu na sđravje so pili rujrro vmce. Ismed mnogih pnredatev mo* Parno v pni vrsti omeniti Pomlad v cvetju mi Tabora Sokolski Tabor je bil zopet poln in sko* roda prenapoJnjen. Kakor lovski pie», je tuđi sobotna prireditev pokazala, kiuko pri« ljubljene so »abave na Taboru. Velika dvo* rai, zla* ati pa ]t odgovArja.1 devizi bar. Lože in koje bo bile vse v cvetju in prranati je treba, da »e ie Sokol re« potrudi] pri cara ti čim lepio pomladilo sliko, ne itraSeč te tru» da kl vdrkih gmotnih stroJkov. Vse stran« «ke prostore j« z*ae hovinastih hlačah. Omeniti moramo Še Eskima, ki je vzbujal splošno pozornost. Zabava je trajala do ranega jutra, n^kateri veseljaki so jo pa naro mahnili v kavanie ali k «Tičku na gričku» na svež guljaž. Slavčeva maškerada Suoči se je vršila rudi tradicijonalna Slavčeva maškerada. Do>lej so jo prirejali v lepih in velikih prostorih Narodnega do* m«. To pat je pa bila v veliki dvorami ho* tela Union, Narodni dom je bil kakor nm* laSč za maškerade rn ple«e in marš i kdo je ta pust vzdihnil po njem. ko se je spomnil, k*ko veselo je bilo v ča bih v Narodnem do* mu, kjer j« bilo mugoje ttkati iz pritličja v dvorano m potem ha galerijo ter zopet v prttličje. Take promenade, ki razgiba vsa« kega, še tako rakrknjenega filistra, si Ljub* Ijančani ne morejo več privoščiti v nobeni ljubljanski dvorani, izvzemsi Takor, odkar su Narodni dom preuredili v Narodno ga* lerijo. Slaveeva masker&da je bila leto* v ce« ca-rst\"u vzhajajočega solnca, — Japana. V Japaim, je bila deviza. Temu primerno je bila prirejena om ion sk a dvorana. Sveti ljke in lestenci so bili okrašoni / japonskimi senčniki, pov«od je btlo obešenih mnogo japomkih napisov, ki to govorni o Ijubezni, razposaienosti, veselju in bog ve 8e o čem, ktjti nihče jih ni ina! rartohnačiti razen Jnponke. čiso prave, ki jih je napisala. Ob rd«či razsvetljavi in dobrem orke» stru se je japonsko rarpolo*enie prav km a« ru spremerwk> v domačo rabavo. Maškare so bil« lepc m grde, najveČjo pozornost je vzbudila akuptna «žakljcv», ki k *reti n»o bili €LŽ&kl>i* nesreće. Tu pa tam se je pri-kazala kaka gejša. Bilo je tuđi ivekaj kuli' jev in Kitajcev, ki so spomnili na devizo cV Japamr». Najlepša maska je dobila lepo nagrado in maskerad* je potekla v karne« valskecn nkapoložcnju ter je trajala do >u* tra. Črno-bda Koinaj amo dočakali »oboto 9. februarja in s tem crno-belo reduto. Prišlo Ie ie nekako v navado, da LjubljanŽani pričaku}e}O oajvec od cno-bele redute, ki je meada ie četrta. Radovedni smo bili tuđi, kakiaa bo, ker so bili vsi bali in ple«! pred njo w le-toknj^m pred pust u v primari z lanakimi slabsi, namreč po obisku in veselju, ki je vladalo na njih. Virokov jje ve?. Samo hri-pa je kriva, so roenili neltateri; drugi trde, da se iez Beogradom zresnila tuđi Ljubljana; tretU pravijo spet, da ni cvetika, pa ga ni. Po trgovskem plesu, ki je bil skoro dol-gočasen, kakor se spodobi za boljii ple«, kjer gro za to&lete in ne xa zabavo, smo imeli repreaentančni ples, ki ni bU tako iolgočasen kakor druga leta. Na trgov^kem smo videli lepe toalete. Tuđi Ljubljan^anke se znajo oblačiti. Okus nale dame ni več podeželski. kakor ^e ie dostej vedno očitalo. Na tem pleeu je pa manjkalo mladine, ki pozivi take prireditve. prevladovali po umerjene:§i elementi. Reprezentancni je bil v začetku res reprezeatančni, torej skoro dolgočasen. Saj ne more drugafce biti. Visoki dostojanstvenik!, ki $o »tkk>u<: takih prireditev, prineso atmosfero napetosti. Mladina je pa kmalu pretrgala napetost in razgibala prireditev, ki je potekla zelo zi valtfi-o. Tuđi to pot smo občudovali damske toalete. Med temi =o bile taite, s katerimi bi se naše dame lahko poka^ak- v Berlinu ali Parizu. Tako smo čakali na tretjo priredttev, nn crno-belo reduto. Tu naj bi se zđruiil okus l zabavo. Tu uaj vsak pokaže, ka^ /more glede okusa in kaj glede karnevalske ra*-I>osajeno6ti in originalnosti. Kakor loslej, tuđi to pot nismo bili razočarani Tako gle <1f* okusa, ki &e je izražal v toaletah in ma-skah, kakor tuđi glede karnevalske razpo-sajenošti, veselja in zabave, je bila tuđi le-los črno-bela na višku. Veiuiar moram> ta-koj ugotoviti, da je bila lanska še sijajneo-ša v obeh pogledih. Bo nemara Ie rea, ds smo se nekoliko zresnili, odkar j*» v Beogradu kouča! politični karneval in je bilo čez noč kocee maske rađam v parlam'^ntu. Na drugi strani je pa nemara tuđi rea, da manjka cvenka. Ali pravilne je. da ga ie manj, vedno mani- Primorci se razuntfjo na mažkerade, to je znana resnica. prinesli so iz solnčnega Primorja dosti temperamenta, ki ga mi ni-mamo. Vedo predvsem. da zavisi elovekovo razpolcie-nje od prostora, v katerem se gib-Ije. Zato polagajo veliko važnost na dekoracije dvorane. Karnevalsko raxpoložen;e naj prinese in oku««na naj bo. S kako ma>h-nimi sredstvi doseže to, kdor zna, kaže vsako leto arhitekt Ivo SpinČiČ, ki &o mu poverjene dekoracije na Črno-beli. Letos je opremil svetilke z velikim] kolobarji, ki so bili oekaki senčniki in so metali luč po dvorani in svoj im i refleksi naredili maska m in v?em drusim tanke pete in veselo ?rce. Okrogli so bili ti senčniki, in tako so opravili većino v okroglo razpoloženje, ki je bilo vedno bolj okročio, tim bolj se ,'je ka-zalec pomikal napre'. Dvorana je bila od stropa preprežena s trakovi, kakor bi leže-valo. Zato so se pari stismili tesneje, kakor se stisneta dva, ki korakata pod dežnikom. Peževalo je vedno bolj in n«pok>ienje je bilo vedno teenejše. Tako mora biti kjer so maske, sicer je bolje, da jih ni. D-clgL>ca«ja je v Ljubi ani itak dovolj. Dekoracija dvorane je torej kaj hitro pripomogla do razr položenja. Arhitekt g. SpinčiČ se je tuđi to pot izkazal. Njemu gre velika zasluga, da ni nihče zdehal v dvorani iu tuđi mamice ntso dremale, kakor na nekaterih Irugih plesih. RazpnloženJ« so povećale takoj oato tuđi številne maske. Reduta je pričela z obhodom vseh mask in skupin. Malo nego-tovo in plasno so korakale. Kakor da se še nišo vživele v položaj, da so »malikare^, ki jim je marsikaj dovoljeno, kar jim sicer v življenju prepoveduje bon ton ali iruge Iružabne konvencije. Prva je bila »španjol ?ekr\^iih Spanjolcev in španjolk kaj hitro. Ta *kupi-na je bila ludi najbolj okusna. najboli karnevalsko razno!ožena. Pokazala bi se Tanko na berlinskem »Presse< balu ali na na du-najski operni reduti in občudovali bi jo vsi iD Ie veliko bolj bi priSle do veljave, kakor v Ljubljani. MaTo ?akasni!a se je maska, k\ je r>red« stavljala «£ensko furijo», zato je pa bolj zalegla in je naredila «furijo» v dvorani, pri čemer so ji pomagali predvsero SpanjoU ci. Razgibale so se tuđi vse druge «Fatime*, • Sulejme^, pieroti. kolombine. gosenica, dimn karji, »Rosenkavaltrji*, granje, faata* zije, Todce itd. ra rse, ki same nišo vedele, kaj so in kaj pred^tavljajo in tuđi vsi drugi, tako dame v krasnih toaletah in gospodje v frak h m smokrngih. 2rrija je hrela težko nalogo izt>rati naj* lep^e maske. Dvajsetim najlepšim je dala listke in številke. Satni gospedje pri firiii nišo vedeli, ali naj prisodijo pno nagrado afurijii* ali neki Iepi zelo okusni, toda morda premalo karnevalski maski. Sledilo je gla* sovanje po Itetkih in, ljudski glas bo^ji, čr; nosbeli redutatrji, so se odločili za «Furijo». z ogTomrto večino gUso^•. Maškerada na ledu To je bila prva priredifev ic vrste v LM>lJani. Priredila jo je SK U-:i\* na svojem Kfciičnem drsaHSču pod Oek.njviTn rra-dom. Kljtib hudermj mrazu ;e viJjaio za pri-reditev med Lubijaneami pr.^ii'šn e zarivn;«-nei, a mraza se frudi rrsj irstri^i** ma^kt. V so prispele v ve£jem števiHL RaTanie na ledu je bilo prav tabavno. K teiiio ?e mnosro EMipomoiia izvnu^ godba — oo-tii^ni pre-nos radša in gramofona. T>rsalilČ« ;• bi!o lepo okrašeno. Druge priredttre V Ka*hu je bila »točacoo z^ib&\-a «Ora« tikt*. Tuđi tu je bil obisk prav iep, zabava animirana. Potem so bik Ie prireditve na periferiji, na Viču, v Siflti m v Mo^tah, a mnogi Ljubljtnćani » jo ubrali rudi v Krafoj. Nck^teri »o n«4*l>rraii rajanj« rudi §e snoči na SLavčevi m*sker«di, o kateri pri* naiamo porobio na drugem meatu. Daaes pa mafsrkaterega, ki ga je puit preveć pobodei boli glava, za \^ratom mu ćepi iiMcek, a v Itonici >e taka turohfia praxn»«, da ni ostalo trlri sa rvme, niti ra čebuk>... Oznanflo iUrjanskega poglavarstva S tom osnamlarn nr>jlm podiosfrrrim >o-seskinim vikshim rao rrlshim na snafuk damo •n ukashemo obenero nas*rimiu «knvni.«m:K"j ino drugim opravflnfliarn sa er-ravit. Na ta bausbot ah' musika s plesam nišo samo mosfie ino shene vishi^a stane povafc-lene, temozh vK mesrtn«! ino dez*>eini mozihje. kateri sa penvcp 10.— ttnarev u dobrim dnarju p4az*iajo. Kdor fona perpraven o4>Rzhej n*i ma-stoko-no na sebe natafare. Musiko sq ples bodo godzi ali shripaiti: Nasodeta dHak. Sa posiliefK) sadcrsh^m}e bo perskerMjeno, zhe $e pa na*pztmosti per-gr>de jih nashi opravikriki ne smejo vfdet. Dano v Nashim ve'ildm mestu \no setu Ljubljar« osrrriza č*\t mesiZa srvezhafia v letu Kristusovim roisrv^u uvstoem de%et i>rodva.«et in deverim. ILIRIJA, klub 19 shocoberz. drl/hkanje In stemaole. Reduciranje potniških vlakov PrićetiŠl s 16. februarom i9iv zoMaiu-jo stede^i porniSIn vlaki: 1. Na projš Ljubttiam K:j»i: r'tk >tcv 922 odhod LJubfcana gl kol. ob 8 uri 10 min. in 923. odhod Kranj ob 9. uri 30 nrimn. 2. Na pro^i Jeseirce - Planica vlak Stev. 8617, odhod Platrica ob !S. uri 10 miTi. vn 8618, odhod Jesenice ob 21. uri 22 min. 3. Na j*rogi Kranj - Tržič vJak S-tev. S535, odhod TrfSč ob 14. uri 33 min. in 8538. cnih-od Kranj oi)15. eri 55 min. 4. Na proffi Maribor gi kol. - Fala vlak štev. 9022, odhod Maribor gl. kol. ob 10. uri 30 min. in 9023, odhod Fala ob 11. uri 2^ min- 5. Na prosi Slov. B»st. ui-SItv. H*«tr?^a meto vhtld St. 8331, 8335 in 8343. ođh. iz ?!. "-y.-ice rr"'«n gi. To ie 49. vprizoritev tega de4a na ljubiian&kem opernem udrii, kar brez dvoma dokazuie, kako se je to delo prilju* bilo na5©mu občinsrv-u. Poleg qe. Polićcve nastopik> v {»lavnih vloc^h 2a. Balatkova in cdč. R»k«rieva ter e« l>renovec. Pe^ek, Povhe m Janko Za^etek toćno ob 16. uri, konec okroe 19. ure Opereto dirigira ki* peltnk g. Ncffat. režijo vodi režiser poep. Povhe. VTe1jajo izredno »nizine operne c©ne. Dramska predstava ob 21. zvefer Na pusrni torek zveč€T ob 9. vprizori Irubli«)" ^ka drama N©stn>ycvo veseloi^ro «rUtof>* lfencfl» v znani rasedbi m rudi prvovrstni izvedbi Uprava je prepričana, da bo % to večerno predstavo ravno tako ustreba ve* Ukemu del-u naieeri tCannw». Poie eia.vrK> moSko vlo^o Orm Jose* m pretrričartt atno. da jo bo podal v vsakem pogledu- tako ▼ peA<;kem. kakor tuđi iffmKkem v re»ntci iz* vratno. Lfubtša fličić deluie stalno v Prad ^er ie tam Ifublrenec glediJKke iMiblike Privkar ie soreieT. kakor o^eio reAki lw ic napisal v času, ko >e ie okleni! z vsem mladeniškim ojfnjetn ravno vlofi« Constan-ce v te i operi ter jo mirztk*lrM» i /redno le» po napHal. Kakor malokatera ooera v ta« kratni dobi, ie dosegU opera «Beiž iz Se» raja* takoj cb premjeri 1. 17^2 na Dunaju popolen uspeh m pirne&la mlađemu oklada* tel>u veliko sJave, a malo denaria. Se dane« se nafctia ta opera nj repertosrni vseh večiih glcdališč ter ie naive^elet^a in nai» Irubeztiiveiia izmed vseh Mozartovfh oper» nih del Premijera v Irubliinskt opori se vTši v pettk dne 15. t. m. /a prtmicrvki a bon ma. O&ozarramo na nocoj&njo vvrizoritev Tolttesa «?Jv*ga mrtveca.> v ljubljanski drami za abonente reda D. Pimntit sitrrovrtcf« $lo\e*±, znamcDiti Artur Rub«v*-tetru o*»tv>pi prvokrat pred ljubi iračko puNiko Da »vojem kuticcrtu v soboto dne 16. t. m- v unKm»ki dvurtni. Z^ »voj prvi lj\rhljanski na>tc*p &i \< i/bra1 m*ćao nteresanten p-rofrsm b pnna^j T^>\t% kla»i4oN Brahroaa n vhuhen^ tnajnerute kiavirs4.e kofn-pufii-»tc Ch<>t l>o*>uaiij-i. Albenizju BuNonija m L StTtvuibkeja v *voji laarnj kuficertm J^* lavL Rubmstem xr eden najvećtih - .f\ nih kla\T»kih \irto*j/ov, kar jih ^td-*j na-stu^M nj javn h koncertih — Prc-dprodaja vsnopnic bo od srede dalje \ Hatkni kn ju garni Mieieznica KOLEDAR. Dan**: Po«iodo4>i?k, u. februar}«: Dcti-dcrij; pravodavm: 39. januar ja, Ignjatij«. DANA&NJE PRlREDiT\X. Orantu: *2rvi m-rrve<» D. Kino Mat tem: «Cj«uihwi». Kino ideal: «Onj«nt eksprec*. DE21 RNE LEie\RNE D*nes: P'koolu Dunajska centa, tUkar» trt, Kmrkrs ak* ceata, Nekaj o marijonetnem gledališču Marijonemo g edaliiCe, k\ ca je Slov««> cesn prinese«; 1. /919 uJtur M ten KUmen-čU, nam ie prvi£ pokuuio Wstvo te*n ine-Z* lutkovesu e:!edali*t», ki te temeljno rat« fcikuje od tkz. »Kasorelteatra«. zjbavilja za deco, dodim ie privo marijonetno ile-dali^Ce kot ta nam je ustvirii M KlemcnCiC^ hxa«n resmčne, iisto svojrvrstne umetuosti. Kako zxl*\o to umetno&t ceoitt dru*! narodi, razvidimo že iz dejstva. da fenajo Nfrtncl v Mflnchenu vMariouettentheater der Miin-chener Kii&stleT«, Cem veC takih unKimSko slovočih pozornic v Pragi prav tako Rusi, ki imajo reto bogato tozadevno literaturo, da ne omenjam tuđi drugti narodov, dočim smo mi dve»či^evo marijjnemo ^ledalisče je obsto)ak> do I. 1926 (dve leti pod okriljem vAtene«, ki ]e kupiđa oder z vsrmi kulisaml in lutlcami.) V« čas so po većim igrali isti kgra5d, kj so se že povsern viive!* v svoj vpoklic«, tako da je marijonetno gledaiiitče od leta do leta rastlo. InscetiacHo in izde-lavo lutk je oskrbd z. M. Klecnenćić, ki j« bil prve čaše tuđi scen. vodja. režteer in prevajalet Pozneje je reži*o previz«! goj»p. Savo KlemeoćaC, ki je vtdno crvifnil malo pozorn4co na nivo umetoiskefa luik gkda-Hščj. Miran Jajx PJ je kot dratruturt oskr-boval ma irjeru je v n-eko SJobmo, na katero gledt gledalec Stvcutno smehljivo, kot na srotesk-no mešanico otročjih dejanj ta orrwnj. Vse, kar se nam zdi v dnevu, ko smo osebno uklenjenj v spone t« resnićnosti, ffrozno* prettesljivo, usodno, je na l-utkovni pozornici zasedetio kot maleukostno, čemur se \z srca na»s«me^i* Vzporedno pa se i to cto-tesknostjo druii čudovita pravijitnost, ki drfci Sele na marjonetnern tledališču ves sijaj. Glavni kanak vseh teb iger Je sloviti Ua&perČek (pri Nttncih Ka^vperl. prj Pran-corih Poliohioelle, pri IiaTTanih PuJcinelio, PTj Rusih Petruška), aekak Sancho Pansa, zajetnj d<*beJuh, ki se norčuje iz Don Ki-hotov, po\xiarjajoč, da je »dobra većerjac več vrodna kot vse ideje tega sveta. CinpcrČck j« nekaka inkarnacija tište zdrive ljudske pameti, kl elja za protiutei ne-\arniTn samorvanceTn n obsedencem. Ure, ki so dosegle pri nas na)vtčjo privi j^Uiost. so bUe »r^vst«, Poccijeve »Ca-roboe ^osli in kralj Lavrin«. Od tzvimih Tarćevi ^Razijojnik Moroz« In »Kralievii TusromH«. Solio dUiToa »kupatioa *"r^ Ljoklja«^ te bo vr>i!a *24. f«*bruarja v Liubljani. Ta dan §e bod-o vrSilt? tuđi gUtar*»t* 8«k*lake i«^«. MMlar. Vpra^aj *e ia Wg«v»ri m*m: Ali *e*n ie l>t idobil lu svoje druStvo nov^a rlana, novo Hanu-o. novega aaraitajnika, novo aa-r. ^Ajnico, moiko dete. iens»ko dete? — Ako ne. taka. tega &e nis^m storil (tforiUOT — Ali «m *© pridobil sa »Sokolski Cilasiiik^ uove^ra oaroenik« in novo narocniro? Ali sem ie [>rWobil »SokoUkemu Gla«niku< vtaj na ogla'*? — Ako n*, zakaj t«»ga *e nij»^ra --toril (»torila)? — Ali 9*m fc poravna! t« »Sokokki 01a«nik< zaoetata in nakazal novo oa ročni no? — Ako n* ho6em to »toriti tako) danetl Stev 34 tSL'OVFNSKl NAROD- dne 11. ftbruarja 1929. ^tVBtl 5. Dnevne vesti. — Iz sodne službe. Za višje pisarniske oficijale so imenovani pisarni&ki oficijali Rajko Alt wi okrajnem sodiSoi v PtaioL f rane Korošak pri okrožnem sodišču v Ma. ribom. Angela Lapajnar pri viš dež. sodi-šču v Ljubljani, Ivan Drame pri okrožnem sodišču v Mariboru, Portuna* Stanovšok pri (jkrajnem sodiSČu v Laškem. Josip Crni-vec pri dežekietn sodi&6u v Ljubljani* Josip Ij.k ;jti uczciiua. "> dišću v Ljuto ban: . Avffust Juh Pri d«t. sođišču v UuMJa™. Mijo Potočnik pri okrahiem sodiSču v Gornji Radgoni, Ivan Budnar pri dež sodišcu v Ljubljani. Mihael Maček pri okrajrrem sodišču v Rogatcu, Emil Gril pri dež. sodiSču v Ljubljani, Josip LasaČ pri okrainem sodi-Sču v Ormožu. Av^ust Mastnak pri okrajnem sodiSču v Konticah in Amon Novrjaii pri okrožnem sodišču v Novem mostu. Za pi-sarrrška oficijala sta imenovana kanelijta Lud vi k Modic pn ofcra*ne*n sodi^hi v Kr-škem in Martin Pimarič pri dežetoem sodi-šću v Ljubljani — V naše državljanstvo Je spreje* su-pl&t girmrazij€ v Cd)u Artfon Gorivp. — Prepovedane ptiblikacile. Notranje minristrsrvo je prcpovedalo uvažati in raz-pečavati v naši diržavi italiianski list »L'Imperoc, in madžarska koledarja A Negyev3zak Kereszteny Nepnaptar« in ^Kresztven - ^zalad Kopes Naptara«. — Kazenski zakon. »Službtne Novine« St 37. z d*ie 9. Cm. ob)a\tjajo kazerrski zakon za kraljevino SHS. _ Predsednik Kmetilske družbe ari kmeUjskem ministru. frodsedmk Kn^e-tijske družbe, 2. Ivo S a n c i n, je te dni posredovali v Beogxa-du pn kmetijskem ministru, g. dr. Frangešu, v raznih kmetioskih za-devah. Predvsem je prosil, da se Kmetijska družba, kot slavna kme-tijska korporacija Slovenje, uvaiuje in priiegne k sodelovanju v vseh tistih vpra-sanjih. ki se tičejo kmetilstva. Izročil mu jt spomenico Kmetaske družbe, v kateri se fcaiiteva pnmerao upoSte-vatije zelja kmetijskrti kragov glede nove carinske politike. Vsh kmetijski prjde>lki in izdelki raj se oprostijo vsake izvozne carine, kakor tuđi naj se olaii&a po možjiostj njih izvoz. Na drugi strani se naj uK.nc carina na razne kmetijske potrebš&ne, predvsem puse, fcmetijsko orodje, modro galico in razna druga sredstva zoper rdo*1: isKc skoj°>.no. P:*pclnoma prost naj bo uvoz tuđi vseh umetnih gno-jll, kajti samo ž njtn, zamoremo zvlšati domačo produkcijo Izrazil je rudi še ne— katere druge žeije kmetijskih krogov Slovenije in &a prosil, da j h primerno upo-števa. — G. minister je bi! z-elo ljubezniv ter je obliubil svojo pomoč v vseh kmetijskih vpraSanjih. ki se iićcju Slovenija Glede modre galice je pojasnil. da ie v kmefijskem mimitrstvu zadeva že rešena in da je pri&a-ko-vati pokn-ično ztrižanje uvozna carine, Č£ka pa to sae v BeoRTadu zgrlail tuđi pri Srp-ske-n poljoprivreKinem društvu ter opozar-ia! rra nurjino potrebo, da se združijo v^se kmetiiske družbe in kmetiriska društva v zvezo, k1 bo emofenio n-astopala v vseh ak-tuelnih kmetijskih vprasa;i.in Enotni fronti trgovskjh, cbrDniskih in irKiustriiskih krosov mora tu& naše lwnevaške - jusosloven&ke Lige priredi s klubom modernih filoioicov tečaje srb^hrvaJćine za začetnilte in za one. ki sr-bohfvaščtno deloma že obvladak). Tećaji "^e prično 16. (rm. Liga priporoča posezanje zlzsti orrfm. ki preživijajo počituice na Ja« e. V poletnem semestru 1919/20 je studiralo na za-grefrški ivriverzi 2669 s+uSate-\kwt v zimskem semestru 1928/29 jih ie pa že 4155 Od tega odpade ne i uri dično fakiri-teto 1151. na filozofsko 946, na tdinično 626, na medicinsko 514. na farmacevtvkn -99 ni vetLT>areko J25- na šumarsko 135. na teološko 96 in na agronomko 61 Zanimivo Je. da tuđi 5tevik> slu&atelric aa ?a-2Teb5ki uraveczi od leta do leta nar?š£a Zdaj jih je 816 in sicer na fikozofski fakul> teti 462. rta farmacevtsici 132. na nir:J:5n; 127, na mem cnijavrirce za udelefbo v iz-popolnitev. Ce kdo fz-ned in-teresentov tiskovine rri dobil. naj jo tako: zahte*va ved pravi, da bo preležno. vetrovno in mrzlo vrerrne Včeraj je bi!o po v^seh krajih naSe države oblačno Sneg ie naletaval v Ljutljan-i in v Mariboru Mraz ld je bil že nekoliko po-nehal. re zfiova pritisnil. Maksimalna temperatura je unašala včeraj v Splitu 3. v Ma-riboru — 3, v Skof>Ihi — 7, v L.hitb1jani — -84 '• Z"?r"i Sl1 ^ o- Mcogradu -- 12 P:"1 vi je bil kazal barometer v LfuMjani 766 mm. temperatura rc znaSala — 17.5. 1 PUSTIH rOHfc* I PLES V MflSKflH I sOKOL II. KAZItt* I ■ —Kako se godi gUrenskemu iiumitelju Današnji >Siovenski list« je priobčil ftLaoek o Slovencu Levičniku, ki je izumil novo pa dalo, nemški tovarnar pa ima profit Cia aeU — veren po^uetek aašega poročiLa o III. obćnem zboru Aero-kluba v Ljubljani 5. t. m., je objavil novosadski >Deui«che> VolksblatU dne 9. t m., za njim \)& 11. t. m ^Slovenski list«. — Kako |e D&suUa. eksplosija v splitski plin&rni. Posebna komisija preiskuje vzro ke velike eksplozije v splitski plinarui, k. se naiuija v najbolj ofeijudenem delu m^sta Deiavci so odkopali vse zasute stroje, ki pa pri eksploziji nišo trpeli. Tako se je tuđi ugotovilo, kako je prišlo do strašne ^k-tplo rije. Skjzi cevi po<1 zemljo je uhajal oliu metan. Ta plin eksplodira pri dotiku z Da krom. Cevi so na nekaterib krajib poćile in tako je nastala eksplozija. Metan je uha>a] v bakrene dele neke posode in povzroči] veliko eksplozijo. Komisija sedaj prei^kuje. zakaj so počile t-evi. Skoda prav za prav ni velika poslopje. v katerem so ^troji, e se veda popolnt>nia porušeno. Plinarna je za varovana Ui je škoda, ki jo cenijo na 50 ti-soč Din, krita. — TAJinritven* smrt z^grebške^a kr«>jat-ti Predvčf rajsnjim se je pripetila v Zagrebu nesreća, ki je zahtevala življenje nekey;ij zaprebškeira obrtnika. Brzovlak iz Ljublja ne je pri Zagrebu povozil nekega moškega Nesreće ni nihee opazil. Neznanca jt* na slednji dan našel neki seljak m o nesreći ob vesti I oblasti Komisija je ugotovila, la je neznanec že mrtev, nakar so njegovo liup lo odpeljali v mrtvačnico. V žtpu poneero čenra so nasii legitimacijo na ime Stjepan iteršec, 43 let star krojač iz Zagreba. Ne ve se 5e, ali ie krojač žrtev nesreće ali ie pa izvrši 1 samoiuor. U lavo je imel popolno ma rdroblj,eno. Najbrž je uesrečnež položil glavo ua tračnice in potakal v -»amomoril-nena namenu na brzovlak. Ce bi padel pol vlak po nesreći, bi bil popolnoma razine sarjen. _ Usoda inTaliđa. Invalid, ki si je včeraj v Zagrebu &am konca] življenje, bi gotovo raje umri na bojni poljani, kajti alvd-ko je za domovino umreti, pravi že star pregovor. Te slavue in čiistne smrti mu pa usoda ni naklonila. Moral si je sam kon čati življenje, potem ko jje pretrpel veliko duševnega in telesnega trpljenja v dobi 2 let ko so ga metali iz bolnice v bolnico. Včera, popoldne se ie namreČ usmrtil v stalni vojni bolnici invalid Franjo Me*tri& Bolehal >e na teflei bolezni. ki jo je dobil v vojrai. Zdravil *e je po raznib vojiaSkih bolnica li ter u pa I, da ozdravi. Konfcno je obupal. Vzel samokres in se ustrelil v glavo. — Žalosten k«n» pijanke V kapelici sv. Martina v VlaSki ulici v Zagrebu je v $oboto na$d službujoči »tražndk popolnomt pijano žensko. Ležala je na tleh in se ni gt« nila. Okoli nje je smrdek> po zdanju Z ve* kim naporom je pijanko spravi! na »traž* nico. Ke* je pa nišo mogli zaslišati so jo položili na trdo ležftće v z»por, da bi s« srrejrrjjla. V zaporu je neznanka zaeptla, pa se ni več prebudila. Pol m« nato je bila že mrtva. Policija je s pomoć jo daktiloskopije ugotovila njeno identiteto Gre za Da-nico B*ri<5, 3Sictno brezposehio shjžkinjo. Poltcfja jo je itnela napisano kot noto-Hčno pijanko in pottpenko, ki je bila že većkrat kaznovtna. Aikohol jo je spravil v grob. — Teika nesreća 4letn~ga orroka. V No* vih Krogih v Zagrebu s« je pnpetila tcžka nesreća, čije žrtev je postal 4!etni deček. Ko je delavec Albert Glad Sel proti večeru mimo htie št. 41, ie čuj iz nje strtieo otro* $ki krik in vik. Stolni je v hišo, da pogleda, kaj se je zgodilo V kuhinji je naše I štiri otroke, od katerib se je eden valja! v groz* nih boloćuiah v goreči obleki po tleh Ta* koj je poga^il obleko in poklicai rečilni voz. ki je at rok a od pol jal v bolnico. Deček im« hudc opekline po vsem telesu in m up>anj«. da ostane pri življenju. O nesreći je bila obveščena tuđi policija, ki je ugotavila, da j« deček Ivan Hruš-ko, sin Stjep&ruu ld je kot delavec čez dao zaposlen v neki tovu* ni. Otroke je p-uičal brez nadzorstv* doma. M*Ii Ivica se je tako neprevkino priblfžaJ štedi liriku, da se mu je vnela obltrk*. Ko so očeta obveetili o nesreči, je vzel noi in hotel zaklati otroke rn sebe. Ko so ga od« vrnrli od te namere, je stekel za rešitdjem svojega otroka in hotel rabosti njega, Bes» oega očeta je stražnrk prijel, — Zimski šport krepi :e'u. todi ;zpostav> Ija nevamosti obČutlSv: »ei*« posebno pri damah. — Pred vetrom i?! rfiiazom varuieta naibolje: Elida Creme oe c'iaqje in CaM-cream. l-n * Darujte .Podpornemn društvu slepin« v Ljubljani \Volfov« tjlk a 12. 1S^ — Pr! nad uh i In bofeznfti srca. pxs:uh in pijućrrih bole<^inah. pri skrofu*lo«i in rahitisu, povećanju šćitnJh žlez in t\Toritvi golie ie uravnava čre^esne«a dekvanja z rabo grettčice »Franz - Josef« veHke važnosti. Klirciki svetovnega slo\re*;a so opazili, pri ieričnih, da so v pričeftu bolemi nastajajo-ča zsibasarrja bila odstranjena z v>đo Franz-lo«ef ne da b nastala nadležna driska Dobiva se v vseh k^kamah n dr^nerrah. l-L Cenieno obćtnstvo se vtfuđno opozafia ;a iuventurno prodaio ostankov oarov Čev-!iev osobito malih ^teviik po znatno zniža nih cenah dokler zaloga trafa v trgovim 'TKO 1 jiiTil'nnn AT»k^-?TKirnv:? cesta \n) GRADSKA UKKARNA. Kamenita ul. ti. Meue »o bolele kosti 18 let. a geniji nie vrč ue Čutim bolečin. odkar sem se naraat^l 7 Reumatisom. zato se Vani lepo »ihvaljujem Dolir Anto M\\ć n.»lmnd 8 do 14 v mesfni posve to val a: ci na magistratu Da se prepreci naval stiarJc. raj po iTiožtk)s:1 vsakdo opravi svojo dolž-• >st že začci'kom t^na. Pole m^rajo vrn:t: tudd one stranke, kl ne spadao med davane zavezance. Pripon^rit' pa moralo to iz-rceno v po.j-isni poli. —lj Predavanje o plinski vojni prired prosvetni odsek Oel. zbornice v petek. US tm. ab S uri zvečer v dvorani Okrož-nega izrada za. zavarovanie delavcev na Mik^oš;. 3evi cesti. Preda val bo g. dr. 2ivko Tt*na-c\ič. tajrrk Sekretarijata Del. zfeorrtic \'stopn;T'e n-1'! —lj Koncert v novi dvorani Delavfke zhornice prired: prosve*tni. iidsek Del. zbornice v čast ?os*om. ki se udeleže slovesnt otvoritve palače De! z-b-.ni'-ice, v nedeljo. 17. f. m (b S. uri zvečer. Vstop'iina brezpFaćni* Vst^-pnice dele delav^ke sfro-kovTie in kul^i-rne or^nnraci?e in Del. 7lv>r-"ica Spored koncerta Je sl^de^: \. Prdo-vec- Slava deki! poje »GrafiVa«: 2 i) La-;-^'ic Zacvela je ro?n. po'e 5rdč V.a*dič. c) DvoFak: Arija iz »Ru*:lkec; 3 a) Ada-i*ič. Serenndn. pnje »Ornfk^- b) AJ^ririč: FraTtica po:e »Orafika«. c) Posenberg: San, poje »Grafikaf; 4 a) Dr I fnavec: Po-mladn-a rroč- po'e K- Be-tetto. b) df. I. Ipavic: V jutro. r>oie % Betetto. cl Adarrrč: Noč je ružna kakor moi srri; 5. a) Jere-b: Pelin ro-ža. pnje »Grafka*. b) Mirk: Jutro, poje •Grafika-, c) Ravnik: fCar^ s: ^la. no.'c ♦GraRka«; 6. Neremrevan-iem orkestra »Grafike^. —I] Sokol L !av^:a svo'enni člansn-u. d;t !>rčne ta teden zopet re^a telov^dba in sicer: v ćetrtek 14 3!er«W. v petek 15. t m. pa mo§Ki odde'fci Brat je in sestre, prihi^te v telovadnico. da se pripra\ite z? ;avni na-stop' Starši. obrtnik: *i dr r>o^liite svo*o deco fn naranča*, da tud" oni rcorrmože na?e telovadne vrste! rvben :ti pros:mn. c'a poravna bratsko članstvo članarino b bne in ustne bole-zni. u-I^lmjtto nazn^nja, da izvršuie od 1 marca t. !. da!ie v Lnrf)-Ijani, Metelkova u^ica ^t. 1/I n.iJstropje pole^ Srca Jezusove cerkve. zobno prakso in ordinira od 8. do \2. dop. in od 1 do 7. irre popoldne !26-n —1| Tramvaj se bo ustavila] na pustai torek na vokalu škoffle ulice da zamorejo posetiti stari in mlađi 14 ples mesar)ev ns Taboru. \71~r\ Kupujte samo pri tvrdkah ki inserirajo v „Slov. Narodu"! Roman življenja in smrti prestolonaslednika Rudolfa Iz spominov dvorne dame princese Zichj, objartfeoili pred Ml leti v franeoski »Revne de Renies« V budoarju Tišti hip ie mu \t pnbližaia jjrohca Larisch in s:a prošla, naj gre z n»o. Od-vedla ga je iz sijajno razsvetlien.ii dvo ran v s\oj intimno opremljeni budoaj^. Spotoma mu je povedala. da sa caka v sob.ci kraj budoarja ono prei>cnečtnje. o katerem mu je govorila, ko sa je vabila na domačo zibavo. Pričaku* ga na;«rasnejšc Jjkii: ia svetu, za obo-zuje in komaj Caka. da se t njtrn sezna-ni. Po teh besedah je grofica izjrim^a m pustila prestolonaslednika saireza da odgrn« zaveso in prestopi prag. za ka-terim ga je čakala njegova us<4a. Medla li^č je kazate prcstolonaslednt-ku pot. ^e en korak in stal ie v razko^no opremljeni intimni sobici, k^er ie gorela samo ena hič. Sredi buduarja ie ^tala velika palma, pod katero ie čakala prestolonaslednika Marija Vetser v sinji obleki, podobna božanstvu tega ča-robnega kotKSka. Srce je spregovorilo Rudolf se je pribHžal mladenki in njena lepota Ka >e takoj obarala Nekaj Časa je molial. kajti dekle je bilo tako lei> > n dr;:7estno. da prvi lup spteh ni mogel govoriti. Ko se je zavedcL ie prijel mladenko za roko in spregovonl Kaj ji je mogel reci? To. kar je čutil. i)e:a! i; it Ja :e era in da io im^ rad. Razprostrl je roke m omamljena. rx> ljubezni hrer>eneča mlade-rtka mu .ie omahnila v naroč e. Tišti veOer ni pri Larischevih nhče več videl prestolonaslednika. Gosti so bili opazili, da je bil srx>četka nervozen in mislih so. da je neopaženo odšel. V resnici sta se pa zaljublienca po prvih trenufkih Inibav-ne opomosti kmalu sporazume4a. Ru-Jolf ie nctmažtn ' /annstil pa'ačo, toda domov se ni vrrril Tista noč ie bila zam čarobna, oben^m pa usodna. Prc-stolonaslednikov kočijaž m stal do ra-nega mtra pred domom baromce Vetser in čakal zaljub'ienega ffo^r>odarja ki ie bil oČividno pozabil na čas in na družabne ozire. Rudolf ie poznal do tistesra trenutka ijubezen samo kot fi-zično razmerve do žen.sk ženske so se mu udaja!e. :me! jih ie mnogo, toda Iru-bil ni nohene. Njegovo sr^e je ostalo kljub n-eštetim ljubavnim pustolovšči-nam hladno. Sarn se je zavcdal. da je bla*z4ran i-n da isJe v ljubezni samo trenutne naslade. To DOt ea je pa liu-bezen tako prevzela. da ^e ni mo^el več iztrsrati iz njenega o-frema Prevzela je celera, niesrovo du§o in telo. V objemu baronice V'etser ie ix>zabil na vse svoje dolžnosti. na svoi naj\'išj; družabni položaj, na prestol. na Ženo in na rodbino. Lftibiznkaaje v Mayerlingu Bli^u srlavnera mesta v cjorah je imel Rndolf krasen lovski jrradiČ Mayerlifig4 kuer ^c K pozncic odigrala strašna trageđna ryegoves:a živIkvim V prednjem veku ie bil bajt na te*m kraju samostan. Tata. kjer so se me-nihi zbiraL k molitvi in shižt* boin. *€ je raziegalo poznejt prepevan>e mUdlh lahkoživcev, id irfi « vabil Rucioif '\* lov. Tu ie preživela n>cgova vesela družba marsikatero radostno uro In v ta romantični kotiv&k je vkril RudoV tuvski gradič. Ves £as. ki ga m preživel t njo. >c mu »e zdel izgublen. Kaj sta dejala Dunaj in dvor Nova Ru"javUata v družbi In tx>v*tkj *o ju radj sprejemaJ. ker so vedeli, d^ pfide z njo tuđi r>resTolonaslednik. N»etia mati je dobila najboljse sredstvo za obnovo slave svojejs doma. Marija $« k račvala iz po»pka v krasno rožo m kim-iu nj bik> na Dunajn. pa tuđi v AvstrUi mkogai. ki bi ne v©de4. od kod izvira obnovljena slava an razkoije rodbmc Vetser. Ko se je pa začel prestotona-slednik dosiedrk) izoinbati vseh dru** stikov. ko ni vdt lahaia] niti domov k svoji ženi. niti k svojim roditeljem, ko je Ijubezen vedno bal okupirate rudi njegoveja duha, njegove iitteccse in rijegov prost čas. Se začeto cesana skrbeti, kaj bo. ^e bo Imela lepa Saro-nica tako velik vpiv na ortstokvi«. sledmka. Optiovano >e skuial nrrrnun potom pregovoriti srna. na i prckint t^ ljubavno razmerje. Toda vsaka pametna beseda je bila zamasi Posredovala ;c tuđi cesarica. Presto)oiias>echrik k imel svojo mater zek> rad vedno fi >c zaupal. po značaju sta si bLla zek> so-rudna. dobro sta se razumela tn b1-! u k zelo udan. Toda rati očetovo svarilo, niti materine proSnje fi:a nlso mode od-vrniti od najvee strasti njefovega življenja. Posledica je bila. da sta se oče in sm hudo sprta 11 da jt nn*Io med njima do popomeKa razdora ztasn be. ko je posegla vtnes dvoma kamarila, ki je napviu vse iile, da omaoe Ru-dolfovo stališče na dvoru. Mama Kmalu .ie Marija Vetser spozna'!*, da njeno ljubavno razmerje z Rudolfom ne bo ostalo brez posl^dic S tem je pa na stal v že itaik kočiji vi zadevi knti£©n preokret, rlasri ko e ivedela tuđi njena mari da te hcerka zanosila. Stara baronica ie začela v nolni mer izkon-ščati riubavao razmerie svoje hčrrke v korist svoje rodbine. Vsi n.r«ni računi so bih skorai poravnani, kar ie htio samo ob sebi razumljivo. Kmahi »e ie vr-nlo v rodbino Vetser tuđi bocastvo rn razkoSje. (NadaTjevan.te sledi.) /SlOJt rtOGA^ vi(f i/icon; Najboljše, naitrajnejše, zato 13 najcenejše ! Veleizdaja zaradi abecede Turska iavnost se že već dru zanima za veleizdajnišriti proces, ki se vrši v makraz jsikenn n>estu Bmssi. 30 Turkov je obtoženih. da so pr p-ravl.al; prevrat v TuTČiji. Iz o-btožnice ie razvidno, da so ustanovili obtoženci dru-stvo za za-ščito mohamedans-ke vere. ki naj bi z revoluc:>o adstran:lo vse reforme Ke-ma! paše, v prv vrsti lat:n!co. ki ie uvedena po turskih šolnh. Tajna o^ga-nzacija narti bi obnovila sultanat in kalifat. V zaroto so bili zapleteni tuđi mnogi odlični javni fiunke jr.nari. jarlav-ni kolovodja ie pa neki Džema!, ki je ime! st ke z množini pcvlitičnimi kažnjene v državnih kazTiirnicah. Kaz-njemci naj bi se ob določenem času irpr-'i in novzročili notranje hpmatlj«. V Cangradu so v zvezi s tem proce-s( -n carinsk: organi zanlenlF ^sem veli-k h zabojev. v kateriti so bile sriasom curnske deklaracije ključavnice. Carin-siki organi so pa mislil'. da je v zaboj;h oro-žie. Ko so i;h odprl ^o res našh v njih mnogo revolverjev. Pred sodi^čem so vsi obtoženci odločno zankali krivdo, samo Sabri bez je priznal. da ie bil zapleten v zaroto. Tud; «rla\n: o»bto^e-nec D2eto%\ pn viiodu rta (Hazijo. zjdnc dn: pa :ia \opalu Benjamin Ipavčeve in Grejcor-Ciicve ulice 63-letna šlepa starka-vdovi rtiimoidoče mik>5čine. Starka strašno trpi v tem mrazu zlasti čc pomslimo. da stojj na er:em in istem kraj« od raneca »utri do pnz-nega večera Sirota baje s»patla poč okohotrebne2a vsakda-njega kruha radj slepote in o-ne-moKlosti. %* kako h ra'nico ih ubolnico —c Ukrtdefla kolara? Soprota Hnančne. Zi podpregle^Tika Tereiiia Mairrič \i Vran-skejca se je rmjco sestro, te faročila koHaro fa čas v varstvo neki 1c?neClc1 mladenki, ki !e tiKfi čakala na velefiKki vlak Ker jt priSe! čas odhoda MauriČeva se pi Se ni vrni'a iz mesta. ie mladenka vzela ko*iro v vlaV in spocočUa neki žeruski na pove bstnici da lo bo krv^ara čakala na Volo-d\roru v ŽaTcu. V 7t!cm ni na ko|r>rtj nfhCe oddal kake kolare Zdai tv> it»o*o-vila policija, kaj te « ko^ro. ker *e defcfe pn irnovedi vratar'? :?i><'o > ^alcn —c /merno^t Je l«f»a (ednont. Moj«t*r Mak« O se 'e z*ćv* dan Vamiarm tako na-^rVal ITahne $»ateT^Wf kapUice. da ie ofc 2 uri zutrai na pot' domov "iTmtrf »»* n*del v »net, v kateretn te bre* ravesti ob!e£a1. Na^lednj^ dan »e doletela ista itsod i f>4iet-nega tesarja Antona N ki ie brez stalnega bvaliića na cesti v Oaberja. Oba pregradu pri^atoija dobre kap^Mce ie re**il pred tmrtk) vsled mraza ansel varuh v o&ebt poheijs-ke-sa stražnika, kl ju ie spravil do h2tretn)t\e na trxte ptične. -h: V rlaw h koralla Oelavec Albin V se sa je v neddjo po-noči tako n:iscaial da mu ni dala trlica miru in je okrof 2 ure zjat. napadel pred kolodvorom / viakr vračajo-česu se setmar'a Antona S iz Za-vodne teir ci * pestio tako močno ►bdelj po obra7u. da ie S. močno krvavel ii nos;' n iz u«t Pi-anefi nasilneta te »pravi! &tral-nik na varno. Neki drugi možakar te Je pa v vinjenosti od sa^nega veselja priče) na ivem me*t« fn ob istem £asu valiafi v «ne-«u. dakier ga ni mož postave spra\ 1 na note hi rmi vrnil izgubljeno ravnatelje. Stran 4. -SCO VENSKI NAROD* dne II. februar ja W?>. Sttv. 3 i Szekula .leno: 13 Suženj in Rimijanka Roman. Spomenica je bila dokaj đo-Iga. Treba ii je bilo priložiti tuđi razne zapiske v nrejy.su. Nw opazil nisem, kako hiti čas. Vsaj Jaz nteem opazfl. Tu r^ tain sem stopil k pecd, vr&el na ogenj pest buko-\ih trsk in :&i grel nad plamenom roke. Bilo je hladiK). Morda sem se bal, da bi se ne prehladilo dolete, ker si je tako plemenito žrtvovalo za svojo prijate-1/ico. Zunaj je rvhal mrze] veter. Toplomer na oktiu ie ka»zal 20 stopnij pod tr'.Člo. — Vas ne z^be? — sem vpraša! na-enkrat nežno. — Oh. ti* je žalo prijetno. Toda uien obra^ je bil Meci kot zid. iMorda je bila že trudna. — Ali bi ne hoteli malo ix>eivati? — Čemu? Nadaljeval sew diktat. Ves sem se bil razisrra-1. /Med diktiranjem sem cr'o-dovaJ njene nežne, bele ročice. Bio je, kakor da plešejo j>o klavir ju prsti gorske vile. — AM ste zaposleni v pisarnl gospodična? — Seveda. Pri odvetnikiu ki je ob-coem moi sorockiik. Povesila je glavo. Občudoval sem Tijcrje bujne crne lase. Njena frizura je bila zelo preprosta. Lase je imela glad-ko počesane na obe strani. To je staro* modna frizura, knknšne so nosile naše babice, teda miudemu in sve2em.it de-kliskcmu obrazu vedno dobro pristoja Lase je imela skrbno počesane za uše-sa tako. da ie bTT njen obraz obrobljen z nirmi kakor s crnim trakom. To je bila nekoliko ekscentrična moda, kl tako mlađemu dekletu ivi posebno Dri«n>erna, toda nii je zelo lero pristojala. Mislim na, da bi irh 'epa, pa na i hi bila poce-sama kakorkoli. Zdramil sem se iz srloboke zamišlje-nasf;. — Kje sva neliala? Dekle se je naffirilo nad pisalni stroj i;i prečitsrlo zadnje vrstice. — - Nadaljujva! Oloboko je vzd?hnila. — Bo še do-l'Ko trajalo? — Ne. kmalu sva pri kraju. — sem i<> tolažiM. In hitro sem diktiral. Snrno tu pa tam sem napravi] kratko pavzo. Kar sem se zareda] v njene nožice. Občndoval sem skrivaj iifhovo obliko in visoke, elegantne čeveljeke. Opazil sem. da ima dober okus. Morda ii je znano, da ima zek> 1ep-e nožice, mordn hi dobila na Iet>o4»ni konkurenci prvo nagrado. V duhu sem trdil. da ima ta prcnrostu stroiepiskn natlenše noz-lce v Budimpešti, kar rrj šala, kajti dobro informirani ino/emski stro-kovnjaki trđi-jo. da je Madžarska klasična dežela dra-/estnili ženskih nožić. Priznam raje takoi Obraz in postava Kr>spndičnc Marscite Jamborove sta mi bila zelo vseć Tud: njene manire so bile simpatične. In veitdar bi se morda nLkoli ne bi zaljubil v njo, da nisem slučajno opazil njenih krasnih meč. -- Kaj ie že konec? — je vprasala gospodična, video, da sem preveč za-topljen v svoie misli. — Takoj končava. Še zaključek mo-rava napisati. Toda bilo je, kakor da se mi je neka j zmeša^o. Nisem zna! govoriti glad-k>o :n jasno. Moje misli so blodile dru-so-d. — Glej, lole dražest/no dekletce, — sem pomislil, — je zaWodik> sem po na-ključju. kakor na>m zažene burja lačno ptrčico v sobo. In takoj me je spravilo iz ravnotežja. Zdaj ne mislim več kot resen šef pisarrce, marveč kot pesniško navdahnjeni petošolec. Kaj ie s teboj, Ottmar Szebeni* — sem vzdihnil v strahu pred prepadom, ki je zijal pred menj. — Kam je sla tvoja zdrava pa-met? „ Toda gospodična je bila predrazest-na. Neprestano sem io gledaj. Njene oči so polne dobrote in plemenitosti, okrog usti ii tera ironičen smehljaj — taka Je morala biti velika Giaconda. Ideal ne-s-mrtnega Leonarda v času, ko ie bila še neizkuseno. plaho dekletce. Tuđi ona bi znala nedvomtio strastno ljubiti^ m ostati do groba zvesta svojemu možu. — Bila bi mi zvesta do groba, — sem vzdihni] ves blažen. Dekle je napisalo tuđi to v mojo spo-menico. namenjeno ministru. Pozneje. ko sem smnnenico prečitai sem moral to crtati. — Ostalo je še nekaj vrstic, — sem tolažil gospodi-čno Jamborovo, videč, Ja postaja nervozna. Kmalu sva končaJa. Se enkrat sem nrečital diktat. Bil ie spis na osemnaj-stih straneh. Ubožica je bila res lahko trudna Bio je prav za prav kruto mučiti tako dražestno bitje. Toda zgroz>il sem se sele. ko sem po-cr'edal na uro. — Kaj vraga! Polnoč je že minila! Kako ooidete zdaj domov, gospodična? — Tega sama ne vem, — je odgovorila v zadregi. ntim. Ne morem dovofitL da bi tava-n v takem vremenu :n temi po pred-mestju. rivaležmo me ie pogledala. — Zares? Spremili bi me? — Zakaj pa ne? Kte sta-nu}ete? — V Terezini ulici — Morda dobiva izvošoka. Toda to upanje ie bilo zaman. Vso pot nisva videla nobenesa izvosčka. In da bo najino razočaranje §e večje. tuđi tramvaj ni več vozil. Morala sva io mahni-tl oeš do zanadnejra kolodvora. Na?letavale so goste snežtnke. Snežsrralo avtomatično. Iz Indora so poslali m-ladi princesi bojrato zbirko otroških oble'k. a najvišji brah-mainsfo! svečen:k ^ankaraharia, ki bo pnnceso krstil, jl je posla! svoj blagoslov. Obenem ii je poslal bogata da-rila. med njim: ćelo z>;rko krasnih dra-truljev in talisman, odsto-ieč iz lotoso-vesra lista in pergamenta, na katerem so napisani razni sanskritski blagoslovi. Krsrni obredi bodo trajali 12 dni. Začno se 13. dne po rojsrvu princese. Veliki duhovnik Pundia Vi^nu Ragunat Karandikar bo vodil cerkvene obrede osebno. Pri krstu bodo pazili na.fbol] na to, da pri prošniah za zaščito in bla- goslov ne poza^ijo na nobenega boga. Ker pa indi-lskih bogov ni mauo. se lali-ko tud: velikemu duhovniku pripeti. Ja bo na tega ali onega pozabil. Da se tc-rej izogne osveti bogov. bo velik: duhovnik vodil krstne obrede ob asistenci \2 svećenikov, ki inu bodu ^oklicali v omi'n vse bo-gove. Najvažnejso vlngo pri krstu šarado Rai bo igral bog Karileia. Po brahmanski veri ima ta be# v evidenci vse nu-vrorojene dekl:ce, za katere mora skr-beti. Vsi svečeniki l>odo osem ur po vrsti molili. Ro-dbma maharadže iz Indora "ma posebnega boga Andobo. ka-terega bodo častili svečeniki pet ut. Posebno Dozomost bodo posvetili nrir-cesnemu horoskopu, ki sta ga šzrez-Ijala na srebrni Ješki dva dvoma astrologa, katera ie maharad-ža povabil v Pariz še ored roistvom s\'oje hčerke. Po zadnjh vesteh iz Pariza so se krstni obredi že pr;čeli X; pa Šio vse tako gladko od rok, kakor je bilo pr"-čakovati. Dočim so svečeniki v posebni sobi molili za srećo mlade prrncese. se ie oče niene matere. 75 letni American Louis Schaffcr. v sosedn: sob: one-svestrl. Nenadoma mu Ie postalo *>blx) in malo je manjkalo, da ga ni zadela srčna kap. Ko ie prestrašena služhčad obvestila o tem vel'kega duhovn:ka, je krstne obrede takoj prekinil in bil je zelo razbiirien, kajti po niegovem mne-nju ie to za mlado pnnceso slabo znamenje Takoj se ie s svečeniki posve-toval. kai oočeti. Ta čas je pa staremu gospodu od!ec:!o in krsrni obredi so se nadaljevali. Mladi princesi so že v zibelki izrbrar ženina, lepega in bogategn iindlrskega kneza. Oče ustrelil tri otroke in se sam javi! policiji Strašna rodbinska tragedija v Antwerpnu. — Inženjer Deceu ster je ustrelil tri svoje otroke, ker mu je anonimni pisec spo ročil, da nišo njegovi. Ves Antwerpen je te dni pod \tU som grozne tragedije, ki se je odigrala v petek v stanovanju mženjerja Vik; torja Deceusterja. Mož je hladnokrvno ustrelil tri svoje otroke, nato se je pa sam javil policiji. Inženjer Deceuster je bil poročen nad 25 let. Z ženo je živel v srečnem zakonu; oba sta bila v Antwerpnu ugledna in spoštovana meščana. V zakonu sta imela četvero otrok, od kate= rih je bil najstarejši Julijan star 25 let, najmlajši Joscf pa 9 let. Od stirih otrok je samo najmlajši preživel cjroz= no tragedijo. V petek opoldne je prišcl inženjer kot običajno domov b kosilu. Bil je ze= Io dobre volje in nič ni kazalo, da snuje na tihem grozne naklepe. Pred od-hodom je ženi dejal, da ima zvečer društveno sejo in da priđe nekoliko kasneje domov. Pripomnil je, da *ja z večerio ni treba čakati, obenem ie pa j dal 2cni gledališko vstepnico, češ, naj si ogleda zvceer neko komedijo v tea; tru. 2ena je hvaležno sprejela vstopnico in nič hudeca sluteč je odšla zvečer v gledališče. Toda medtem se je doma odigrala grozna tragedija, ki je na mah unieila rodbinsku srečo Inženjer se je vrnil že okoli 9. domov Otroci so bili baš pri vecerji in bili so nemalo prese* neeeni, ko so zagledah oeeta. Inženjer je bil prav dobro razpoložen, govoril je še nekaj časa z otroci in jim pravil. da je bila seja končana pred določenim časom, S seboj je prinesel tuđi stekle; nieo vina in ga natoči! otrokom. V vino je pa neopaženo pomcšal neko omamno sredstvo in posledica je bila, da so začeli otroci nenadoma kin; kati in dremati. Nato so odšli spat. Tos da dočim so se dečki še sami sleklt, je obšla 20!etno hčerko Johano taka omo> tica, da je zaspala na stolu za mizo Na ta trenotek je ćakal inženjer, ko su \si itirje otroci zatisnili oči, je pristupi! tv speči nčerki. ji nastavil Njniukn.s n.t sence in sprozil, Smrtuiu»ni stre! je /budil najstarejšega sina, ki je prestra* šen planil s postelje. Toda klic na pomoć mu je zamrl v ustih, zakaj očetovo, kroglj ga je zadeld v glavo in inrttv se je zgrudil na tla Počila sta še dve strela in usmrtila drugega ^ina. In/c« njer je nato stopil k postelji, kjcr je kljub streloin še vedno spal najmlajši sin, puljubil -ja je na čelo in tukoj nato telefonieno obve^tii policijo o krvavi tragediji, ki se je pravkar odigrala v njegovi hiši. Na komisarijatu je mo/ i/pi»wdala da je svoje tri otroke ustrelil, ker je prepričan, da j;a <. žena varala m da mu je bila v prvih letih zakona čer»ta nezvesta. Prejel je- v zadnjem času za« poredoma tri anonimna pisma, v kate* rih mu je neznani pisec poročal, da ni oče prvih treh otrok in tla je samo naj» mlajši sin njegov Vsa tri pisma je in» ženjer pokazal komisarju Izkazalo se je, da jih je pisala ena in ista oseba. Na vprašanje, če pozna anonimneg* pisca, je inženjer odločno izjavil. da ne. Naravnost nepojmljivo pa je, da ženi skploh ni ničesar omenil <» pismih. .Policija je ugotovila. da je inženjer že lani večkrat prejel anonimna pisma, v katerih pa nikoli ni bila omenjena /e« nina nezvestoba. Zdi se. da je postal nesrečrti inženjer žrtev podlega intrU ganta, ki se je hotel osvetiti, ni pa tuđi izključeno. da si je nekdo vse skupaj samo zd šalo izmislil. In ta ne<»kusnn šala je' zahtevala življenje treh nedolž* nih otrok ter uničila rodhinsko srečo Deceusterjevih. Occeusterja s<* oddali na opazovalni oddelek. kajti v$e kaže. tla je storil svoje dejanje \ duštvni /medenosti. Zdravilno izžarevanje srebra DunajSiki listi poroča-jo » zam^nrAih X)s*kusili srražkeg:a docenta dr. Pfaba, k; je uvjotovil, da >.žart?\':ixj nekatero kovine zdravihie žarke, kar velia v prvi vrsti za srebro. Srebrna ruda in čisto srebro ima baje zck> Irlagodejen v\y)h' mi rane. Zakite rane >c niko!; no j^noje, Ceprav ostane nit v rani, če ix>-krijemo obvezo še s srebnio deičico. Srebro v ob-vez. ne prepreci saim» \inet-ia in jriojenja, marveč c/nteji ru4i razne ko-nppl akacije. BlaKodeju^ \-p»livu, srebro tuđi nu opekline. V temi posle« J'u je učinek srebra naprrmerno večjt, ne^o raznih inazil «i <>Ha. Zdravilnh žarkov pa ne '.zžarcva sa-m-o srebro, marveč tuđi đruze kovane. Cink baie unići nekatere bakierve. Kn-sček cinkaste žice »nici vse bacilo i>krojr sebe. Zdravilna moč raznih ko-vin :z:vira več'moma Iz izžarevartja. Su to izžarevanjc ^-> otn^zorile i>rofesorr-i l^aba irkušnje starih Indijcev. ki so nosili nirličc v riKlrrke. kier so se trtica brez vsakih pripoinočk()\- iTpreineiuU v muinjc. Znano je tud:, du ostađicj« trupla v svinčenih krstali ned-otaknjena. Prat Pfa-b k prepričan. Ja bodo igralo kovine v 7dra\iKr\'ii še važno vlpgo. Kupujte „Zvezdanko"! Po-sezisska odprodaia po znatno znižanih cenah! 1 Modni m Marengo* Fulle, m Dlagonal in kamzarni, I Strich in Pique ■ Gabatdeu kem* sportnl aniMki I ^mgarm za za, I ^in'fin^SZ ševi&ti itd za * kete in smo* ^ troi uniforme in površnike • obleke • kinge • v$ch vrst % NOUflK-u Ljubljana. KonpesH lig 15. pr znano na'bolii in naceneiši nakupi L5re» poiebc?ga Bacnanil^. Umrla nam je po daljšem trpljenju naša nadvse ljubljena, predobra mamica, stara mamica, sestra, teta, tašča in svaki nj a, gospa Marija Debelak vdova po direktorici pošte in telegrafa, imejlteljica reda sv. Save IV. stopnje ttđ Pogreb drage pokojnice bo v torek dne 12. t. m. ob 4. uri po* poldne izprcd hiše žalosti, Kolodvorska ulica 34, na pokopališče k Sv. Križu. Prosi se tihega sožalja. V Ljubljani, dm« 11. februar ja 19®. < i!ujoči otroci: Janko, Milutin, Darinka in Miroslava ter ostili sorodniki. s - Uattai ppgrebal wro4 VELIKO MASKflRCD napustn:torev. Na-roda*. MR feAHOVtC PUHIHKA t»»«■» .i •• preoavija. c*»ti at Mf» iuje krt fcrN»lji« ftlshc ore^ava «Uhon>c delo vaojc Črevo«, o«p»h«'»»» vune. oholenjs aH»kr«enc mislio«, leter. h>** to bAtn\ ksmeti Vrp*-dhuTt ApetH !» ifhornc octu* Čuje pri trteno*kier©«i — .PLANINKA. t*\ }« pristeo • pl.Hrhirtnib 0+ Iretib po Din 20— t a* ptftnvr proir»t !•*£•: LEKARNA RAMOVEC LtvbttBna. Kor*gr*t*t *rp Ajdovcga medu 10000 kg. pnstnega i>rel. podružnico (prot Pavbč) Mutska Sot>at3. 301 Električne žarnice iia 125. 150, 220 voh od 5—200 watt. tiavadno, opa«! in dnevno svetle, oo oa]Tct)ih cenah oa prodaj v komis(t*sk tTgovim Sv. Petra cesta 7, dvonšče. Slazkfnjo sprejmeai. v staroga 20 do 30 \tt> tdra-vo io snažtvo. f razorne kucati iti opravljati vsa kuhmjska drla k drnžmi dveb © ut wtin tr ufctuftet r«it- iirn:b %9 TiKugi- ncpr b iušjlki, aaodn baterija, kjrilna a>kuniu!a:or ter v*t poirebao Zd instalacijo, prodaii] za D:a 1600 D^pi^e oa H. t'.t ScLn:ca ob Drav:. pri Margboru. 300 Trgovski pomoćnik začetnik, t cieže'^, dobro izvcitxan v spv'ccrijski in man-ufa^tursi •>tro-ki, dober prodajaJec, dobi stalne Barneš£«nje ori tvrdic^ Ivan Flor-jančvč. trz z meiamm blocom Vojnik. Nastoa 15. marca 1929. >99 Šivilja za krcanje pcila Ate dela eventu-clno >a.Tio za hrano. Na«!ov v jira\T »Skrv Narodi«. 2f9 KontoristinJA urvUko prakve ~ želi lun.eščcn:« cwi večiem po4j€tju. Ponudbc n» upra*o teja !;%ra ^.^d »Konto:'.** T^m 263«. Gospodinja :5ie iluibo pri sj • s^ođa &K Hnanincn- ^_ stow taikoj ali s 15 februarjem. *^o- iisdbe na upravo »51«'-. Narodi« pod »Sa.mos*o'Ti3 274«. Prodajalko dotro lisica-:, .-nja^aj » itf*u« kimi. ziovcrno. pr«dw*r imajo ii-uSetrc aa deže!:. fjw«Jmem PoouJ-Hi «a upravo teffa lisis ©rw! »Proda )a*a &*•■ Popravila in čišćenje orož)a izvr&uje na|hol|6u fn najvestnejt- F. K. KAISER, PUŠKAR LJUBUANA. KONGWESNJ 1RG ST. y Najboljše kupite! NOGAVICA, damske muM.c rokatict, trlUo perilo. pulovene, tcloirnili* vc&uo, *• pn« robee KRAVATE, ovr j n Kc SRAJCI, Sifone glot«, čipke, ••«e»i«»« tium *c DMC prciico ročne torOic«, aktovke docnin« kpmrtmm r :oiictne potreb*čln* %amc ti ? JOS. PETELINC, LJUBLJANA "»uzu Prcšerooveec* ^oofnenik^ o'* vod i UteJoje: Jv.p ii>pu,«.t - Za .Narodno ttst.n.o. fr«, Je*«riek. - 2. upr.^, to u»er. m