QUEM DI DILIGUNT, ADULESCENS MORITUR 1 1 Kogar ljubijo bogovi, mlad umre. (T. Maccius Plautus, Bacchides, IV 4, 786) dr. Mirko Popovic 1957 - 1992 "Draga Zlata, žal ti sporocam, da nas je v soboto, 3. oktobra, za vedno zapustil dragi prijatelj in kolega, naš Mirko". Še vedno hranim v arhivu to suho in kratko elektronsko sporocilo, ki sem ga poslal v ponedeljek navsezgodaj zjutraj Zlati - takrat je bila na strokovnem izpopolnjevanju v Združenih državah. Vec nisem zmogel, bolecina je bila prehuda in dejstvo prevec šokantno, da bi mu do kraja verjel. Saj to vendar ne more biti res! Saj sva še vceraj govorila in bil je poln nacrtov, idej! Nisem ji mogel razlagati, da je bila deževna sobota, ko se je Mirko, zagnan in pedanten kot vedno, namesto prostega dneva odpravljal v pisarno, da bi se še bolj pripravil na pomemben sestanek v Rimu, kamor naj bi se odpravil v ponedeljek in tam zastopal slovenske barve v velikem evropskem projektu. Nicesar ni hotel prepustiti nakljucju, kot vedno je hotel biti brezhibno pripravljen. Po cesti, ki jo je poznal kot svoj žep, se je odpravil v službo. Kot vsak dan. Pa vendar se je tega dne njegova življenjska pot na Vecni poti koncala. Nikoli ni prišel do svoje pisarne, kjer ga je na pisalni mizi cakala skrbno vodena in urejena dokumentacija. In nikoli vec ni prišel med nas. Danes, ko pišem te vrstice, ni z nami ne Mirka in ne Zlate. Oba sta bila naša izbranca, tribuna slovenskega bibliotekarstva. Sta bila res tudi izbranca bogov, da sta odšla tako mlada, oba sredi zagnane mladostne ustvarjalnosti, sredi obcudovanja vrednega strokovnega dela, polna nacrtov? Mirka sem spoznal kakih deset let prej, kmalu po tem, ko je kot eden najboljših študentov svoje generacije zakljucil študij sociologije, raziskovalno-analiticno smer, na takratni Fakulteti za sociologijo, politicne vede in novinarstvo, ter se zaposlil kot sodelavec Bibliotekarskega raziskovalnega centra v Narodni in univerzitetni knjižnici. Najino znanstvo in kasneje prijateljevanje so za kratek cas prekinile njegove študijske odsotnosti, ko je leta 1986 magistriral in nato leta 1991 doktoriral na oddelku za informacijske vede Univerze v Sheffieldu v Veliki Britaniji. Tako je postal prvi doktor bibliotekarstva in informacijskih znanosti v Sloveniji. Da je dobil v casu študija posebno britansko nagrado za najuspešnejšega študenta v letniku, nas ni niti najmanj presenetilo. Moj nekoliko mlajši prijatelj je v marsicem postal tudi moj vzornik. Pa ne samo moj, drznem si trditi, da je bil vzornik celi generaciji slovenskih bibliotekarjev. Vzornike navadno išcemo med starejšimi od sebe, Mirko pa je to pravilo postavil na glavo. Postal je vzornik svojim vrstnikom po letih in tudi generaciji starejših od sebe. Spoznali smo ga kot bistrega, marljivega, zagnanega in prodornega kolega. Ni maral površnosti. Te vrline je kasneje kot vodja Enote za razvoj knjižnicarstva in pomocnik ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice zahteval tudi od nas. Vedno je bil v vsem, cesar se je loteval, dobro pripravljen in strokovno podkovan, pa ce je šlo za klasicno bibliotekarstvo, delo z racunalnikom, ekspertne sisteme, strokovno terminologijo, pripravo novih zakonov in pravilnikov ali projektno vodenje. Ob izjemnem strokovnem znanju in vsej zahtevnosti do drugih, še najbolj pa do samega sebe, so ga odlikovale globoko cloveške znacilnosti, ki so mu dajale še posebno dimenzijo. Kljub vsestranski razgledanosti in temeljitemu znanju se ni sramoval priznati, da cesa vendarle ni poznal. To in pa topel cloveški odnos, ki ga je znal gojiti do kolegov in prijateljev, smo pri njem najbolj cenili. Ob vsem delu, ki si ga je zadal, je vedno našel cas tudi za nas in naše težave. In za šport. Da, bil je tudi športnik, košarkar in zagnan nogometni navijac. Prav on, miren in preudaren doktor bibliotekarstva, si je hudo polomil nogo, ko se je cez zid umikal pred izgredi na bežigrajskem nogometnem štadionu! Pri svojem strokovnem delu se je loteval vsega, kar se mu je zdelo dovolj pomembno, zato ni bil nikoli ozko usmerjen in omejen v svojih pogledih. Metodologiji raziskovalnega dela je ostajal zvest na vsakem koraku. In vedno je bil poln novih idej, ki jih je kar stresal z rokava, potem pa tudi uspel uresniciti. Kadar se je naloge lotil, jo je vedno tudi izpeljal do konca. Zato smo ga z vso vnemo in z neprikritim veseljem podprli in vzpodbujali, tudi takrat, ko je kandidiral za pomocnika ravnatelja, nato pa še za ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice. Svojega znanja tudi nikoli ni skrival samo zase, bogato ga je razdajal, med drugim tudi kot asistent in kasneje docent na Oddelku za bibliotekarstvo študentom bibliotekarstva, ki jih je navduševal s predavanji o sodobnih metodah v informatiki. Tudi z idejami o poizvedovanju v naravnem jeziku, ki jih je razvil v svojem doktoratu prav za potrebe slovenskega jezika. Mirko je bil tudi eden prvih, ki je spoznal pomen poslovnega menedžmenta v knjižnicah. Povzemal je lik sodobnega menedžerja in prouceval delo sodobnih japonskih menedžerjev, se strokovno poglabljal v skrivnosti ekonomicne izrabe in organiziranja delovnega casa, ob tem pa nadvse resno jemal vedo o cloveških odnosih. Kar presenetilo nas je, da je kot bibliotekar (!) postal clan slovenskega društva menedžerjev. V njegovem znanju in vrlinah smo videli vizijo razvoja slovenskega bibliotekarstva v zadnji dekadi dvajsetega stoletja, tudi v mednarodnem povezovanju, kjer si je kot mladenic in še skoraj "zacetnik" v nekaj letih pridobil neverjeten renome in spoštovanje med najuglednejšimi strokovnjaki iz celega sveta. Ob njegovi smrti smo dobivali izraze globokega sožalja in spoštovanja do preminulega kolega iz Španije, Velike Britanije, ZDA, Francije . . . od povsod. Le nekaj tednov pred nesreco je na konferenci Ifle v New Delhiju v Indiji s svojimi idejami navduševal na sekciji za nacionalne knjižnice, pridobil ugledna imena k sodelovanju v mednarodnem projektu ... Ob tem pa tako neizmerno užival v pravem neznansko pekocem indijskem curriju, nekvašenem kruhu in naravnih lepotah. Skupaj smo najeli predpotopno šklopotalo s šoferjem Gurkhom in se po razdrapani indijski "avtocesti", polni volovskih in kameljih vpreg in blaznih šoferjev brez luci ali s slepecimi žarometi naravnost v oci, odpravili v Agro obcudovat pravljicno lepe kamnite cipke Tadž Mahala. Bili smo ocarani, mogoce Mirko še najbolj. Ko smo zvecer ob steklenici piva obujali spomine na srecanje z medvedom in noro, skoraj samomorilsko vožnjo z avtomobilom, smo soglasno ugotovili: "Ce smo preživeli vse to, nas caka vsaj še sto let življenja!". Zakaj nam ga je usoda potem vzela tisto sivo deževno soboto zjutraj na mirni Vecni poti, v blagem levem ovinku pri petdesetih kilometrih na uro? Komaj deset dni po tistem, ko ga je Skupšcina Republike Slovenije s 23. septembrom 1992 imenovala za ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice. Njegov mandat je trajal le deset dni! Mi pa smo toliko pricakovali od njega. Njegov predhodnik Tomo Martelanc je takrat zapisal: "Bil je ravnatelj NUK le 10 dni. Deset let pa je delal v NUK in v slovenskem knjižnicarstvu. V zgodovini NUK bo pisalo, da je bil njegov najmlajši ravnatelj in da je bil strokovno najbolj podkovan, upraviceno pa bomo lahko slutili, da bi to nemara bil najboljši ravnatelj v vec kot 200 letih delovanja naše slovite nacionalne kulturne institucije." Mirkov zadnji javni nastop je bil na posvetovanju Zveze bibliotekarskih društev Slovenije "Knjižnice in informacijska politika" 24. septembra 1992 v Ljubljani. V uvodnem referatu "Nacrtovanje razvoja knjižnicarstva v Sloveniji - nekaj tez" je v trinajstih tockah opredelil slovenski knjižnicni informacijski sistem na vseh ravneh. Prav ta prispevek in njegov Program razvoja Narodne in univerzitetne knjižnice, s katerim je kandidiral za najvišji položaj v slovenski nacionalki, sta najdragocenejša dela njegove bogate zapušcine. Poleg topline in prijateljstva, ki ostajata za vedno z nami, za katere pa je moj besednjak prereven, da bi ju lahko opisal. Ivan Kanic ZBDS PREJEMNIKI NAJVIŠJIH DRŽAVNIH PRIZNANJ S PODROCJA BIBLIOTEKARSTVA COPOVA DIPLOMA JOŽE CAKŠ za skoraj tridesetletno uspešno delo na podrocju knjižnicarstva na podrocju Kozjanskega in Obsotelja. Poudariti je potrebno zlasti njegovo prizadevanje za utrditev knjižnicne mreže na tem podrocju. Zacetki njegovega dela segajo v leto 1974 v knjižnici Šmarje pri Jelšah, ki je takrat imela 40 m2. Štiri leta zatem je knjižnico preselil v nove prostore ter poskrbel za podružnice še v sedmih krajevnih skupnostih. Letos spomladi so knjižnico obnovili in jo povecali. Njena prvotna površina se je povecala desetkratno. Nemajhne zasluge za to je imel tudi neprofesionalni župan (že deset let), ki je kar naš nagrajenec, gospod Jože. Jože Cakš se posveca tudi domoznanskemu raziskovanju in proucevanju lokalne zgodovine. Vodi odmevne literarne vecere in pogovore z ustvarjalci. Poleg strokovnih prispevkov doma je sodeloval tudi pri predstavitvi slovenskega knjižnicarstva v Avstriji z referatom "Knjižnicarstvo na manj razvitih obmocjih Slovenije". Pet let je zelo uspešno vodil Društvo knjižnicarjev Celje. V tem obdobju so se zacela tudi vsakoletna srecanja clanov društva, aktivno je sodeloval v predsedstvu ZBDS, v sekciji za SIK in bil osem let clan uredniškega odbora Knjižnice. Z izjemnim smislom za humor, z življenjskim optimizmom, delavnostjo in strpnostjo je nagrajenec Jože Cakš v skoraj tridesetletnem obdobju delovanja uspel kot višji knjižnicar, direktor zavoda in vodja knjižnice skupaj s svojim kolektivom uresnicevati vizijo sodobne in uporabnikom prijazne knjižnice ter kot župan uveljavljati potrebe in interese knjižnicarske stroke. mag. JANEZ JUG Mag. Janez Jug je aktivno, vestno, zagnano in uspešno vodil Osrednjo družboslovno knjižnico Jožeta Goricarja v zadnjem desetletju. Na osnovi svojega širokega znanja s podrocja knjižnicarstva, dokumentalis-tike, informacijskih in organizacijskih ved je v devetdesetih, v casu velikih tehnoloških, organizacijskih in vsebinskih sprememb, kreativno uvajal novosti in izboljšave v delovanju knjižnice. Po njegovi zaslugi so zaposleni v ODKJG sposobni sprejemati in aplicirati nove informacijske medije, vire in sisteme. Organizacijo in delovanje Osrednje družboslovne knjižnice je dvignil na strokovno kvalitetnejši nivo. Od leta 1993 dalje je pripravljal strateške osnove za novo družboslovno knjižnico ter 1999 uspešno izpeljal njeno selitev v nove, vecje in udobnejše prostore s pomembno novostjo: prostim pristopom do 17.000 enot knjižnega gradiva. S svojim znanjem, izkušnjami in izboljšavami je vplival tudi na širše profesionalno okolje, tako znotraj koordinacijskega kroga za družboslovje kot tudi celotnega knjižnicnega sistema v Sloveniji. S sodelovanjem v zunanjih institucijah (MŠZŠ, Univerza, NUK, IZUM) je pomembno sooblikoval razvoj visokošolskih knjižnic. Posebej gre omeniti njegovo skrb za uvajanje novosti pri delovanju in povezovanju visokošolskih knjižnic. BARBARA KOVAR Višja bibliotekarka Barbara Kovar je zaposlena v Mariborski knjižnici od leta 1989. Vodi Službo za razvoj in maticno dejavnost. Barbaro Kovar odlikujejo izjemne organizacijske sposobnosti, natancnost in vestnost. Ob opravljanju vodstvenih nalog nenehno skrbi za svoje strokovno izobraževanje ter pridobljeno znanje posreduje drugim. Posebno se posveca raziskovanju marketinških pristopov v knjižnici in podrocju odnosov z javnostmi. Imela je vrsto odmevnih referatov in predavanj na strokovnih posvetovanjih. Zavzeto je sodelovala pri vkljucevanju enot Mariborske knjižnice v COBISS ter pri tem uspešno reševala tehnicne in strokovne probleme. Velike zasluge ima tudi pri racunalniškem in komunikacijskem posodabljanju Mariborske knjižnice. Za oblikovanje domace strani Mariborske knjižnice je prejela nagrado Sekcije za specialne knjižnice pri ZBDS. Domaca stran Mariborske knjižnice je dobila visoko oceno tudi na Danskem kot zgleden primer spletne strani za ljudi s posebnimi potrebami. Letos je skupaj s sodelavci v Mariborski knjižnici vpeljala novo storitev "Vprašaj knjižnicarja". Vrsto let že aktivno sodeluje v Sekciji za SIK pri ZBDS in v Sekciji za potujoce knjižnice. Z veliko mero odgovornosti že od leta 1993 opravlja naloge namestnice ravnateljice v Mariborski knjižnici. Na Ministrstvu za kulturo je clanica ekspertne skupine za knjižnicarstvo. Barbara Kovar je med sodelavci, ki jo tudi predlagajo za to odlikovanje priljubljena in cenjena. NATAŠA KUŠTRIN TUŠEK Ga. Nataša Kuštrin Tušek je z visoko profesionalno in eticno zavezanostjo bibliotekarski stroki mocno zaznamovala razvoj šolskih knjižnic v Sloveniji od zacetka devetdesetih let naprej, ko se je zaposlila kot knjižnicarka na Šolskem centru Nova Gorica, kjer od 1999 opravlja naloge vodje knjižnice. Na prvem mestu gre pri gospe Nataši Kuštrin Tušek omeniti njeno delovanje v Sekciji za šolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, katere vodstvo je prevzela leta 1995. V casu njenega predsedovanja je Sekcija za šolske knjižnice postala prepoznavna znotraj ZBDS in hkrati s svojimi dejavnostmi pomembno vpliva na spremembe in izboljšave slovenskega šolskega knjižnicarstva. Nataša Kuštrin Tušek je organizirala številna predavanja, delavnice in okrogle mize na posvetovanjih ZBDS, dosegla je, da so posvetovanja Zveze vkljucena v katalog stalnega strokovnega izpopolnjevanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Njena štiriletna prizadevanja za prenovo standardov za šolske knjižnice pri Komisiji za prenovo standardov so se zakljucila s sprejetjem novih standardov. Izvedla je številne seminarje s podrocja racunalniškega opismenjevanja in uresnicila projekt Digitalna šolska knjižnica, katere rezultat, spletni portal, je šolskim knjižnicam potreben vir informacij. Pri svojem delu se povezuje s številnimi ustanovami (Zavod za šolstvo, Pedagoški inštitut, Državno maticno službo za knjižnicarstvo pri NUK in MŠZŠ) in svoje bogate strokovne izkušnje nesebicno deli z mlajšimi kolegicami in s šolskimi knjižnicarji iz sosednjih držav in zamejstva. DRUŠTVO BIBLIOTEKARJEV CELJE Društvo bibliotekarjev deluje kot prostovoljna strokovna organizacija knjižnicarjev in bibliotekarjev na širšem obmocju celjske regije od leta 1957. Društvo je takrat zacelo delovati kot podružnica Društva bibliotekarjev Slovenije in nato kot samostojno Društvo bibliotekarjev Celje od leta 1976. Kot takšno je torej tudi že praznovalo srebrni jubilej. Do leta 1982 mu je predsedoval prof. Vlado Novak. Ves cas si je prizadevalo za povezovanje knjižnicarskih delavcev, omogocalo je izmenjavo strokovnih izkušenj med clani, skrbelo za strokovno izpopolnjevanje z organizacijo posvetov, seminarjev, predavanj in ekskurzij. Posebej moramo poudariti izredno hitro rast clanov društva, ki se je v zadnjih desetih letih podvojilo. Društvo aktivno vpliva na delo in razvoj naše krovne organizacije. Tako sta bili tudi na pobudo celjskega društva pred petimi leti ustanovljeni sekciji za domoznanstvo in za študente. Ob 25-letnici delovanja je društvo organiziralo posvet in izdalo zbornik »Kaj lahko bibliotekarska društva prispevajo k razvoju stroke?«. S tem je spodbudilo razpravo o poslanstvu in ciljih ter tudi o organizaciji naših strokovnih združenj. Vodstvo društva bibliotekarjev Celje in njegovi clani zaslužijo pohvalo za svoje dosedanje uspešno delo. Zunanji izraz te pohvale je tudi Copova diploma. COPOVA PRIZNANJA ANTON STIPIC je zaposlen v Mariborski knjižnici kot voznik in knjižnicar na bibliobusu. Že od vsega zacetka, od daljnjega leta 1974, ko so v Mariborki knjižnici kupili prvi bibliobus, zgledno skrbi za vsa vozila, istocasno pa se kot zavzet knjižnicar posveca bralcem, se rad pogovori z njimi tudi o vsakodnevnih dogodkih, njihovih doživljajih in jim svetuje ter pomaga pri izbiri gradiva. S tem že vsa leta opravlja tudi socialno vlogo splošne knjižnice in je postal prepoznavna osebnost bibliobusa Mariborske knjižnice. Anton Stipic pri svojem delu na terenu že vsa leta aktivno sodeluje z okolji, v katerih so postajališca bibliobusa, zbira informacije o potrebah prebivalcev v krajih, ki jih obiskuje bibliobus, daje pobude za nova postajališca in za organizacijo dela. Vsakokrat je zavzeto sodeloval pri nakupih novih bibliobusov za Mariborsko knjižnico in aktivno sodeloval pri nacrtovanju in s proizvajalcem vozila pri izvedbi vozila. Vseh 29 let je pri delu izredno natancen in skrben, med sodelavci in kolegi iz drugih slovenskih potujocih knjižnic zelo priljubljen. Tudi tem je pripravljen pri nacrtovanju novih vozil vedno svetovati in pomagati. MARINKA VICIC višja knjižnicarska referentka, je v Univerzitetni knjižnici Maribor zaposlena že 31 let. Opravljala je raznovrstne delovne naloge, od katalogizacije do izposoje, na oddelku za dokumentacijo in bibliografijo, od leta 1974 pa opravlja naloge akcesorke za periodicne publikacije. Vsa leta je vestno in visoko strokovno skrbela za nabavo znanstvene periodike, pomemben pa je tudi njen prispevek pri izvedbi informacijske tehnologije na podrocju nabave in obdelave periodike. S svojo predanostjo in vestnostjo je bila vedno vzor mlajšim sodelavkam, ki jih je uvajala. Aktivna je bila tudi na podrocju kulturnih dejavnosti v okviru Zveze kulturnih organizacij, kjer se je posvecala skrbi za knjigo. Vsa leta je tudi aktivna clanica Društva bibliotekarjev Maribor, vec let pa je bila tudi blagajnicarka društva. Zaradi svojega optimizma in sprošcenosti je med sodelavci in strokovnimi kolegi zelo priljubljena. NEVENKA ŽITKO višja knjižnicarka referentka, je v Delavski knjižnici, enoti Knjižnice Otona Župancica v Ljubljani, zaposlena že 29 let. Odlikuje jo popolna pripadnost knjižnici in njenim bralcem, vzorno strokovno delo, predvsem pa izostren cut za potrebe in želje bralcev, ki so potrebni prijazne besede in cloveškega razumevanja. S knjižnico je doživljala razlicne razvojne faze. Na podrocju strokovnega delovanja je bila vedno konstruktivna in inovativna. Pri izdelavi opreme ob adaptaciji Delavske knjižnice leta 1990 je predlagala vec izboljšav, ki so bile tudi realizirane. Izkazala se je tudi kot dobra organizatorka, saj je z vrsto idej kot clanica Organizacijskega odbora za proslavo obletnic Knjižnice Otona Župancica odlocilno prispevala h kvalitetni proslavi le-teh. Izjemno uspešna pa je tudi pri opismenjevanju novih bralcev za program Cobiss in za uporabo knjižnicnega gradiva. ZAHVALA Društvo bibliotekarjev Gorenjske se ob tej priliki zahvaljuje vsem naštetim donatorjem, ki so materialno pomagali pri izvedbi posvetovanja Knjižnice in javnost, ki je bilo na Bledu, od 14.10. do 16.10.2002, niso pa bili omenjeni v zborniku. - Poslovni sistem Mercator d.d., Ljubljana - Elita trgovina in storitve d.d., Kranj - Obcina Tržic - Melom d.o.o., Sp. Bistrica - Frizerski salon Karmen, Sr. Bela - Sadovnjak Resje, Podvin - Trgovina Sivka, Škofja Loka - Gorenjska predilnica, Škofja Loka - Trgovina Mateja, Škofja Loka - Galerija Fara, Škofja Loka - Carman šport, Sv. Duh - Trgovina Miramar, Virmaše - Trgovina Paleta, Škofja Loka - Freising, Škofja Loka - Krekova banka, Škofja Loka - Mercator Gorenjska d.d., Škofja Loka - Urarstvo Robnik, Kranj - Trgovina Dada, Kranj - Šiviljstvo in trgovina Nina, Srednja Bela - Panika d.o.o., Kranj - Medisan d.o.o., Kranj - Zupan Co. d.o.o., Kranj - Sib d.o.o., Cerklje na Gorenjskem - Zlatko Šifrer, Kranj - Vinum, Britof - Pekarna Macek, Britof - Lincer, Kranj - Cvetlicarna Lokvanj, Preddvor - Spar Slovenija, Ljubljana - Slašcicarna Šmon, Bled - Don Don, Laze - Mladinska knjiga, Kranj - Knjižnica Ivana Tavcarja, Škofja Loka SPLOŠNE KNJIŽNICE 20. NOVEMBER, DAN SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC Lanski projekt promocije splošnih knjižnic, ki ga je organizirala Sekcija za splošne knjižnice pri ZBDS, v sodelovanju z Zvezo splošnih knjižnic Slovenije in s financno podporo Ministrstva za kulturo, je prerasel v 20. november, Dan slovenskih splošnih knjižnic. Praznovali smo ga prvic. V knjižnicah so se vrstile številne prireditve in dejavnosti: - dan odprtih vrat, - vodeni ogledi knjižnicnih prostorov, - otvoritve razstav, - ure pravljic, - ustvarjalne delavnice pod vodstvom slikarjev, - literarne delavnice, - predstavitve domoznanskih dejav-nosti, - srecanja z gledališkimi igralci in pevci, - literarni veceri s pisatelji, - predstavitve novih knjižnih del (omeniti moramo strokovno delo Milene Enci "Potujoca knjižnica in nacrt bibliobusnih postajališc na Gorenjskem" in zloženko "Središce za mlade v Knjižnici Otona Župancica"), - pogovori o knjigah, - lutkovne predstave, - dramske predstave, - potopisna predavanja, - predavanja o zdravju, - obiski posebnih gostov - literarnih ustvarjalcev, županov in ravnateljev osnovnih šol, ki so skupaj s knjižnicarji izposojali knjižnicno gradivo in pomagali pri posredovanju razlicnih informacij, - uvajanje v osnove Interneta in uporabe baz podatkov ter nenazadnje - otvoritev nove knjižnice v Trbovljah. Nekatere knjižnice so praznik zaznamovale z daljšo odprtostjo, z vecdnevnim praznovanjem, prostore so okrasile s cvetjem, uporabnike so pogostile z bonboni, kavo in cajem. Vecina knjižnic se je odlocila za brezplacne storitve za clanarino, obrabnino, zamudnino in uporabo Interneta, mlajši uporabniki pa so bili ob vpisu obdarovani. V dveh knjižnicah je potekala predstavitev knjižnice in kraja, v katerem delujeta, s pomocjo video projekcije. Omeniti moramo še solidarnost, saj so nekatere knjižnice podarile izbrano knjižnicno gradivo osnovnim šolam in bolnišnici, uporabnikom pa so podarjale izlocene knjige. Knjižnice so na poseben dan opozorile tudi z enotnim plakatom. Vsaka knjižnica je poskrbela še za svoj propagandni material, kot so splošna obvestila o knjižnici in njenih prostorih, obvestila o dogodkih v prihajajocem mesecu, najbolj branih knjigah, "priporocamo vam v branje", "radi poslušamo", "bralna znamenja", "literarne uganke", "knjižni kviz" in podobno. Na Ministrstvu za kulturo je potekala tiskovna konferenca, na kateri je bila predstavljena mreža splošnih knjižnic v Sloveniji. Potek in rezultati strokovnega dela so bili podkrepljeni s statisticnimi podatki o delu knjižnic iz preteklega leta. Razložena je bila raznovrstna ponudba informacij in storitev za razlicne ciljne skupine uporabnikov. Vedno vecji pomen imata hitra in ucinkovita dostopnost vsakršnih informacij in na tem podrocju države Evropske skupnosti priznavajo pomembno vlogo splošnim knjižnicam. Beseda je tekla o nedavno sprejetem Zakonu o knjižnicarstvu in o Nacionalnem svetu za knjižnicno dejavnost, ki že obravnava standarde za splošne knjižnice in nekatere podzakonske akte. Nakazani so bili tudi problemi pomanjkanja denarja, neustreznih prostorov in kronicnega pomanjkanja strokovnega kadra. Na tiskovni konferenci so sodelovali Ciril Baškovic, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo, Breda Karun, predsednica Sekcije za splošne knjižnice pri ZBDS, dr. Silva Novljan, svetovalka za splošne knjižnice v Narodni in univerzitetni knjižnici in Joža Ocepek, predsednica Zveze splošnih knjižnic Slovenije. Dan splošnih knjižnic so spremljali in o dogajanjih primerno obvešcali javni mediji, radio, televizija in casniki, tako na lokalnem kot na državnem nivoju. Praznovati naš praznik delovno in svecano je bila pravilna odlocitev. Knjižnice je obiskalo veliko obcanov, aktivnih in novih clanov. To so potrdili tudi statisticni prikazi (primerjava 13. in 20. november) o obisku knjižnic in izposoji knjižnicnega gradiva. Mateja Locniškar-Fidler Sekcija za splošne knjižnice pri ZBDS SLOVENSKI KNJIŽNI KVIZ 2002 "ANTON INGOLIC IN ŠTAJERSKA" Letošnji peti Slovenski knjižni kviz (oz. enajsti knjižni kviz, ker je Slovenija pred tem sodelovala v šestih mednarodnih knjižnih kvizih) je bil namenjen pisatelju Antonu Ingolicu in Štajerski. S kvizom smo obeležili tudi letošnje mednarodno leto kulturne dedišcine in mednarodno leto gora. Da bi bilo reševanje kviza tudi zabavno, smo ga oblikovali kot zbiranje vsebinsko povezanih trojk; vprašalnik je bilo možno razrezati in iskati trojke na nacin igre spomin. Rešitev razredne stopnje je bila Pojdem na Štajersko, predmetne pa Mladost na stopnicah. Vprašalnike smo natisnili v 40.000 izvodih in plakate v 1.000 izvodih. Kviz je bilo mogoce reševati tudi na internetu: www.lj-oz.sik.si/kviz Tudi letošnji kviz smo kot vsa leta doslej pripravili v Pionirski knjižnici, enoti Knjižnice Otona Župancica v Ljubljani, in sicer sodelavci: Monika Cermelj, Mariborska knjižnica; Branko Goropevšek, Osrednja knjižnica Celje; Liljana Klemencic, Knjižnica Ivana Potrca, Ptuj; Barbara Koritnik, OŠ Dravlje; Ivanka Ucakar, OŠ Frana Albrehta, Kamnik; Darja Lavrencic Vrabec in Tilka Jamnik, Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica. Vprašalnik je ilustriral in oblikoval Alojz Zorman Fojž, enigmaticni del je prispeval Jože Petelin, zemljevide Zmago Drole, na internet pa je kviz postavil Oskar Wolf iz Knjižnice Otona Župancica. Vprašalnikeknjižnica. Vprašalnik je ilustriral in oblikoval Alojz Zorman Fojž, enigmaticni del je prispeval Jože Petelin, zemljevide Zmago Drole, na internet pa je kviz postavil Oskar Wolf iz Knjižnice Otona Župancica. Vprašalnikeknjižnica. Vprašalnik je ilustriral in oblikoval Alojz Zorman Fojž, enigmaticni del je prispeval Jože Petelin, zemljevide Zmago Drole, na internet pa je kviz postavil Oskar Wolf iz Knjižnice Otona Župancica. Vprašalnikeknjižnica. Vprašalnik je ilustriral in oblikoval Alojz Zorman Fojž, enigmaticni del je prispeval Jože Petelin, zemljevide Zmago Drole, na internet pa je kviz postavil Oskar Wolf iz Knjižnice Otona Župancica. Vprašalnikeknjižnica. Vprašalnik je ilustriral in oblikoval Alojz Zorman Fojž, enigmaticni del je prispeval Jože Petelin, zemljevide Zmago Drole, na internet pa je kviz postavil Oskar Wolf iz Knjižnice Otona Župancica. Vprašalnikeknjižnica. Vprašalnik je ilustriral in oblikoval Alojz Zorman Fojž, enigmaticni del je prispeval Jože Petelin, zemljevide Zmago Drole, na internet pa je kviz postavil Oskar Wolf iz Knjižnice Otona Župancica. Vprašalnike Kviz so gmotno podprli Ministrstva RS za kulturo, Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna znacka Slovenije - ZPMS, Slovenska sekcija IBBY, Mladinska knjiga Tiskarna, Mladinska knjiga Založba, ter založbe: DZS, Karantanija, Mladika, Pisanica in Rokus. V kvizu je sodelovalo 59 splošnih knjižnic, Narodna in študijska knjižnica v Trstu, slovenski otroci dopolnilnega pouka slov. jezika in kulture v Švici in udeleženci poletne šole slov. jezika (iz Nemcije, Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine). Splošne knjižnice v Sloveniji so sodelovale s šolskimi knjižnicami in drugimi dejavniki v svojem okolju. Okrog 17. septembra so splošne knjižnice organizirale žrebanje med svojimi reševalci. Eden od izžrebancev iz vsake osrednje slovenske splošne knjižnice se je s svojim mentorjem udeležil državne sklepne prireditve, ki je bila v Ljubljani 8. oktobra; organiziralo jo je Društvo Bralna znacka Slovenije - ZPMS. Zbrali smo se na ljubljanskem gradu, kjer nas je sprejela županja mesta Ljubljana gospa Vika Potocnik, nato smo si ogledali predstavo Mini teatra Volk in kozlicki. Osrednji dogodek je bilo snemanje TV oddaje "Pojmo na Štajersko", ki je bila na sporedu na TV Slovenija I. Letošnji kviz je reševalo 31.915 reševalcev (od tega 313 slov. otrok iz zamejstva in 52 slov. otrok iz drugih držav; prek interneta je reševalo 442 otrok). Na sklepni prireditvi je bila med vsemi reševalci izžrebana Nina Cecelj, ki je pravilno rešitev oddala v Knjižnici Domžale (nagrado, enotedenske pocitnice, prispeva Društvo Bralna znacka Slovenije-ZPMS). Med mentorji kviza pa sta bili izžrebani Marta Koritnik in Tanja Pernat, šolski knjižnicarki v OŠ Vodmat v Ljubljani (nagrado, obisk sejma otroških knjig v Bologni, prispeva Bralno društvo Slovenije). Vsem, ki ste sodelovali pri pripravi in izvedbi kviza ter njegovi sklepni prireditvi, se prisrcno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi sponzorjem, ki so gmotno podprli kviz in prispevali nagrade za mlade reševalce in njihove mentorje. Porocilo o poteku letošnjega knjižnega kviza smo sestavili na podlagi porocil splošnih knjižnic in s pomocjo anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali vsem splošnim knjižnicam: Reševanje kviza je potekalo v vecini knjižnic tako kot prejšnja leta, nic novega niso uvedlle. Nekatere pa so na podlagi izkušenj iz prejšnjih let kaj malega spremenile. Za zakljucek reševanja je tretjina knjižnic pripravila sklepno prireditev, nekatere so jo morale zaradi pomanjkanja financnih sredstev opustiti (kar je škoda, ker je v njihovem okolju pomenila enega od osrednjih doodkov), nekatere so opravile interno žrebanje, morda celo v sodelovanju z lokalnimi mediji. Pomembno je, da vse osrednje knjižnice pripravijo zakljucek (ni nujno, da je to velika prireditev!) in poskrbijo, da so reševalci in sodelavci kviza obvešceni o poteku in izzidu reševanja. So letošnji kviz reševali prek interneta v splošni knjižnici? V slabi polovici knjižnic so reševalci imeli to možnost, vendar pa jih knjižnicarji niso ucili oz. jim pomagali pri reševanju. V 11 knjižnicah so reševalce ucili reševanja prek interneta, v eni so na eni "svojih" OŠ organizirali celo skupno reševanje. Iz nemalo knjižnic porocajo, da zaradi pomanjkanja kadra pomoc reševalcem kviza ni mogoca. V preostalih knjižnicah pa zaradi prostorskih stiske dostop do interneta sploh ni možen oz. dostopa v knjižnici sploh še nimajo. Letošnji kviz je prek ineterneta reševalo 442 reševalcev, kar je precej vec kot leto poprej. Pregled reševalcev kaže, da se je to dogajalo predvsem kot skupinsko reševanje na OŠ, zelo malo je prispelo individualnih rešitev oz. takšnih, ki bi prišli z naslovov osrednjih SIK. Kaže se, da tudi pri reševanju prek interneta splošne knjižnice v glavnem organizirajo in motivirajo. Poleg tega je nemogoce nadzorovati število poslanih rešitev z "njihovega" podrocja, zato bomo reševalce prek interneta že pri naslednjem kvizu obravnavali posebej in med njimi izžrebali enega reševalca. V prihodnje bodo torej reševanje kviza organizirale in sklenile osrednje splošne knjižnice in ena virtualna knjižnica. Kaj vse so sporocili v zvezi s Slovenskim knižnim kvizom, letošnjim in na splošno? Kar nekaj pripomb smo dobili, da je bil letošnji kviz prevec obsežen (tudi njegovi sodelavci smo nekaj casa razmišljali, da bi ga razbili v tri, v Podravje, Savinjsko in Zasavje, pa smo se potem vendarle stežka odlocili za "Štajersko"). Precej je bilo tudi mnenj, da je bil vprašalnik oz. reševanje kviza letos prevec zahtevno. Pri reševanju je bila potrebna pomoc knjižnicarja in ni ga bilo mogoce rešiti v eni uri. Kviz je zamišljen kot oblika knjžnicno-informacijskega opismenjevanja; torej je knjižnicarju pomoc pri ucenju osnovnošolcev za knjižnico in uporabo njenega gradiva oz. ucitelju didakticno gradivo pri navajanju otrok na ucenje z razlicnimi viri informacij, z raziskovanjem ipd. Pri kvizu ne gre le za to, da ga mladi reševalec reši, ampak predvsem zato, da ga ob doloceni temi knjižnicarji in ucitelji naucimo iskanja informacij, uporabe knjižnicnih orodij in ga spodbudimo k branju! Ali kot je zapisala ena od knjižnicark: osnovnošolci bi pridobili ogromno bogastvo, ko bi si znali vzeli ucitelji cas in bi vodili reševanje kviza po okvirnih tockah (že pripravljenih izhodišcih). Ce bi kviz splošne knjižnice in osnovne šole (ne le šolske knjižnice, ampak vsi ucitelji!) jemale in izvajale kot spoznavanje dolocene slovenske pokrajine in njenih književnikov s pomocjo informacijskih virov, potem ne bi bilo pripomb, da so SIK-i postali le še koordinatorji, organizatorji in sponzorji in da se je Slovenski knjižni kviz iztrošil. Ni razumljivo, da ucitelji niso zainteresirani za njegovo reševanje in za izvajanje KIZ ob njem, saj prenova pouka v devetletki zahteva ucenje ucenja z razlicnimi viri, kriticno razmišljane, raziskovanje, sodelovanje ipd. Ucitelji kviz lahko jemljejo kot didakticni pripomocek pri pouku; mogoce samo sklop vprašanj ali celo samo eno vprašanje, in sicer kot motivacijo za usvajanje nove snovi, preveranje ali utrjevanje znanja. Na takšen nacin kviz kaj hitro preseže zahtevano šolsko znanje. Zanimanje in povecane bralne potrebe reševalcev prerastejo ponudbo šolske knjižnice in reševalci pridejo v splošno knjižnico. Zato kviz spodbuja sodelovanje med poukom in šolsko knjižnico, v nadaljevanju pa tudi s splošno knjižnico. Kviz absolutno ni zamišljen kot hitro zbiranje rešitev in primerjava števila reševalcev v posameznih letih! Zato bomo tudi cas reševanje kviza ohranili takšen, kot je bil do sedaj, potrudili se bomo le, da bi zacenjali kakšen mesec prej (ne šele marca!). Odgovori na to vprašanje v anketi o kvizu namrec potrjujejo to, da kviz spomladi rešujejo na šolah, poleti pa z njim nadaljujejo v splošnih knjižnicah, kjer ponekod pripravljajo imenitne dejavnosti, ki skušajo zadovoljiti razlicne interese otrok in razviti njihove bralne potrebe. Ce bi kviz na državni ravni zakljucili ob koncu šolskega leta, bi splošne knjižnice izgubile marsikatero teh možnosti. Nekatere knjižnice organizirajo zakljucek kviza na vsaki šoli posebej ob koncu šolskega leta (oz. se pridružijo npr. prireditvi ob koncu bralne sezone na šoli), da ucenci sploh vedo, zakaj so nagrajeni, potem nadaljujejo z reševanjem in spremljevalnimi prireditvami med pocitnicami v knjižnici, okrog 17. septembra pa izžrebajo samo še glavnega nagrajenca za državno prireditev v Ljubljani. Porocila s knjižnic kažejo, da splošne knjižnice zelo prilagajajo organizacijo in reševanje kviza glede na prostorske, kadrovske, financne in druge možnosti (ki se z leti tudi spreminjajo!). Odzivi s terena pa kažejo tudi na to, da bi bila potrebna za ucinkovito (ne le uspešno!) reševanje kviza marsikje oz. pri marsikom sprememba v mišljenju. S kvizom vsekakor prehitevamo prakso poucevanja in ucenja v osnovni šoli. S kvizom vabimo k samostojnemu ucenju z informacijskimi viri, kriticnemu razmišljanju in ustvarjalnemu delu že vse od prvega kviza leta 1992, ko smo prvic v Sloveniji reševali kviz Krištof Kolumb in doba odkritij. Takšno prakso poucevanja in ucenja pa uvaja šele devetletka. Knjižni kviz torej nikakor ne more biti preživeta oblika motiviranja za branje, z njim bomo nadaljevali do leta 2007, ko bo "pokrita" vsa Slovenija, nacrt je narejen in se ga bomo držali: 2003: Miško Kranjec in Prekmurje; 2004: Srecko Kosovel ter Kras in Primorje; 2005: Dragotin Kette in Notranjska; 2006: Simon Gregorcic in Goriška; 2007: Ivan Cankar in Ljubljana (s širšo okolico). Knjižnicarji iz splošnih in šolskih knjižnic ter ucitelji tako že vnaprej vemo za vsako leto posebej, cemu bo kviz namenjen in lahko nacrtujemo njegovo vkljucevanje v svoje delo. Po tolikih letih že vsi vemo, da je z vsemi spodbudami ob vprašalniku kviz vsako leto zaokroženo didakticno gradivo, ki nudi ogromno predlogov in spodbud za poucevanje in ucenje! V anketi smo vprašali tudi o tem, ali bodo v naslednjem šolskem letu splošne knjižnice sodelovale v kvizu in prispevale sredstva, ce bo potrebno (navedli smo znesek v višini okrog 15.000 Sit). 21 jih je odgovorilo, da bodo sodelovale in prispevale sredstva, 24 ne vedo, odvisno od tega, ce bomo lahko prispevali sredstva, štiri knjižnice želijo sodelovati, vendar sredstev ne bodo prispevale, tri knjižnice pa ne bodo vec sodelovale. Ker se avtorji in organizatorji kviza zavedamo njegove pomembnosti, bomo vztrajali pri ministrstvih, da pridobimo cim vec sredstev za pripravo vprašalnikov, plakatov in spremnega gradiva. Poleg Ministrstva za kulturo bi vsekakor moralo biti zainteresirano za izvajanje kviza Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Poleg tega smo v casu, ko je živahen pretok kapitala iz profitnih v neprofitne dejavnosti; potrebni so le pravi prijemi, menedžersko znanje, cas, energija in - žal – tudi osebna poznanstva ... Poleg strokovne ekipe je torej potreben še nekdo, ki se bo ukvarjal s tem. V anketi smo vprašali tudi, kaj menijo o državni sklepni prireditvi kviza v Ljubljani. 28 knjižnic meni, naj ostane tako, kot je bilo do sedaj: sklepna prireditev kviza v Ljubljani in snemanje TV oddaje, 13 pa jih meni, naj sklepna prireditev ostane, snemanje TV oddaje pa bi nadomestili s cim drugim. Predvsem pa se kaže, da so negativne pripombe v glavnem iz knjižnic, ki s svojim reševalcem v Ljubljano pošiljajo organizatorja kviza iz SIK. Takšna je tale pripomba: reševalcem v Ljubljano pošiljajo organizatorja kviza iz SIK. Takšna je tale pripomba: reševalcem v Ljubljano pošiljajo organizatorja kviza iz SIK. Takšna je tale pripomba: reševalcem v Ljubljano pošiljajo organizatorja kviza iz SIK. Takšna je tale pripomba: Sklepna prireditev bo še naprej v Ljubljani, kajti v pokrajini, ki jo kviz obravnava je iz vec razlogov neprimerna in težko izvedljiva. Katera osrednja knjižnica bi bila pripravljena prevzeti še sodelovane pri tem? Se pa zelo razširja to, da nekatere knjižnice za svoje izžrebane reševalce organizirajo izlet po obravnavani pokrajini. Izlet z nekaj izžrebanimi reševalci je cisto enkaj drugega kot množica gostov, ki se zberejo na državni sklepni prireditvi. V sredo, 23. oktobra 2002, smo zaceli s pripravo Slovenskega knjižnega kviza 2003 Miško Kranjec in Prekmurje. Avtorska skupina - tokrat sta v njej tudi knjižnicarki iz Murske Sobote in Lendave – bo pohitela s pripravo, kolikor se bo le dalo, sicer pa nam glede na ugotovitve ankete ni treba nicesar nujno spremeniti. Izvedbo kviza v vašem okolju pa boste splošne knjižnice organizirale glede na vaše dosedanje izkušnje oz. spremenile po zgledu drugih knjižnic; prav zato tako natanko zbiramo vse vaše odgovore! To je le povzetek odgovorov iz ankete, ki so jo izpolnjevale vse splošne knjižnice, dodanih je še nekaj razmišljanj avtorske skupine Slovenskega knjižnega kviza 2003. Zelo podrobno porocilo ankete smo sredi oktobra poslali vsem 60 splošnim knjižnicam. Ce ga še želite, pa se javite na naslov: tilka.jamnik@ lj-oz.sik.si. Tilka Jamnik, nosilka Slovenskega knjižnega kviza Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica, Ljubljana KNJIŽNICA-VESOLJE ZAKLADOV Ugotovitve in napotki za leto 2002/2003 Strokovno srecanje mladinskih knjižnicarjev v Pionirski knjižniic, 23. oktobra 2002, smo namenili projektu Knjižnica-vesolje zakladov. K aktivnemu sodelovanju smo povabili tiste kolegice knjižnicarke, ki so imele ob koncu poskusnega obdobja s projektom najvec pozitivnih ali negativnih izkušenj. Aktivno so se ga udeležile: Joža Ocepek, predsednica Zveze SK, ravnateljica Maticne knjižnice Litija; Marija Godnic, vodja dela z mladimi bralci iz Kosovelove knjižnice, Sežana; Vesna Horžen, ravnateljica Knjižnice Miklova hiša, Ribnica; Liljana Klemencic, vodja mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrca, Ptuj; Božena Kolman Finžgar, ravnateljica Knjižnice A. T. Linharta, Radovljica; Maja Logar, vodja dela z mladimi bralci Mariborske knjižnice; Ivanka Ucakar, šolska knjižnicarka z OŠ Frana Albrehta, Kamnik; Marija Mazi iz Knjižnice Prežihovega Voranca, Ljubljana-Vic. Svojo odsotnost sta opravicili dve sodelavki, ki sta bili vabljeni k aktivnemu sodelovanju: Breda Karun, predsednica Sekcije SIK, in Majda Steinbuch, svetovalka za šolske knjižnice pri ZRSŠ. Razprava je bila živahna in tvorna. Menimo, da izmenjava mnenj in izkušenj razširja znanje in izboljšuje prakso, zato smo jih strnili: - Projekt Knjižnica-vesolje zakladov je v poskusnem obdobju uspel v tistih kjnjižnicah, kjer so se zanj mocno zavzeli in ga prilagodili glede na svoje razmere. - Knjižnice se zavedajo, da je pri spodbujanju branja bistveno vsebinsko delo, ki pa je dolgotrajno. Otrokom je treba privzgojiti potrebo po branju, jih "odpreti" za branje in navaditi na obiskovanje knjižnice. - Bistven za uspeh je knjižnicar, ki se zaveda pomena splošne knjižnice za bralno pismenost posameznika in družbe v celoti. - Ker so splošne knjižnice raznolike, predvsem razlicno velike, dosežejo s svojim delom in dejavnostmi le dolocen delež osnovnošolcev (v povprecju okrog 40 %). Glede na to, da fond šolske knjižnice ustreza le ucenju v OŠ, je nujno, da se ucenec vclani v splošno knjižnico, ki mu bo knjižnica za vse življenje. Vse to je lažje doseci manjšim splošnim knjižnicam, ki imajo v svojem okolju manj OŠ; zato imajo vclanjenih vecji delež osnovnošolcev, medtem ko so velike osrednje knjižnice, ki imajo zelo razvejano knjižnicno mrežo in zajemajo veliko OŠ, uspešnejše v centru, medtem ko so na podrocju svojih enot in podružnic pri spodbujanju branja manj uspešne. - Zelo pomembni so prostorski, kadrovski, financni in drugi objektivni pogoji knjižnice za delo; vedno znova pa se kaže, da je obenem najbolj pomembno, koliko se knjižnicarji zavedamo pomena splošne knjižnice pri spodbujanju branja in sodelovanja s šolskimi knjižnicarji. Mnogi knjižnicarji se pocutijo že z delom s sedanjim številom clanov prevec obremenjeni; ne vidijo možnosti in si niti ne želijo, da bi se povecalo clanstvo in obseg dela. Knjižnicarji se moramo osvešcati za to delo, izmenjavati izkušnje, sodelovati ... vcasih je vendarle potreben samo "premik" v glavi, boljša organizacija dela, pogled z druge strani ... pa smo bolje motivirani za delo in torej uspešnejši. Poskusno obodbje našega projekta je bilo izjemno dragoceno tudi zato, ker so knjižnicarji zaceli razmišljati o tem in iskati možnosti za spodbujanje branja (in povecevanje clanstva v knjižnici). - Strinjajo se obenem, da je morda na nekaterih prelomnicah vendarle treba nekaj dodatnih zunanjih spodbud, npr. ob zacetku osnovne šole, še bolj pa na zacetku predmetne stopnje in predvsem ob zakljucku osnovne in ob prehodu v srednjo šolo. - Orodja, ki zunanje motivirajo, morajo biti zelo premišljena: sestavljena iz splošnih napotkov o pomenu branja in informacij o konkretni knjižnici, ljubeznivo in privlacnooblikovana ipd. Ko povabljeni pride v knjižnico, pa je bistveno, da ga tam pricaka strokovno usposobljen in prijazen knjižnicar, pripravljen, da mu predstavi "vesolje zakladov", delovanje knjižnice ... in ga navduši za obiske in branje. - Zelo uspešno je lahko, ce pri izdelovanju orodja (v našem primeru mapic) sodelujejo ucenci sami, pomagajo pri sestavi besedila in oblikujejo mapico. Tako ne le, da nastane gradivo po njihovi meri, ampak se z njim oz. s projektom in zastavljenimi cilji mocno poistovetijo, zato se za projekt bolj zavzamejo in so uspešnejši. Potrebno je dogovarjanje s konkretnimi sodelavci in projekt usmeriti v ožjo skupino ucencev. - Obenem pa mora biti projekt casovno neomejen in zastavljen zelo široko: vsaka knjižnica naj sama glede na svoje razmere in potrebe doloci ciljno skupino in nacin, kako bo spodbujala otroke k branju, vkljucevala obstojece dejavnosti in projekte. Kljub casovni neomejenosti projekta, pa se kaže, da je po dolocenem casu nujno posredovati povratno informacijo sodelavcem in udeležencem projekta. - Šolska knjižnica uci ucence uporabe knjižnice, in ko jo bodo njihove bralne potrebe prerasle, bodo obiskali splošno knjižnico. Obisk in seznanjanje s splošno knjižnico sta v Ucnem nacrtu za Knjižnicna informacijska znanja (KIZ). - Z razlicnimi projekti (npr. Slovenski knjižni kviz, Moja najljubša knjiga ipd.) poglobimo sodelovanje s šolskimi knjižnicami in se dogovorimo za organizirane obiske skupin ucencev v splošni knjižnici; poskušamo sodelovati na študijskih skupinah uciteljev in šolskih knjižnicarjev, oblike sodelovanja nacrtujemo za eno (šolsko) leto vnaprej. - Nagrajevanje novo pridobljenih clanov je sporno; s tem jim izgrajujemo zunanjo motivacijo, obenem pa so prizadeti starejši zvesti clani. Nagrajevanje s knjigami je drago in glede na to, da je težko pridobiti financna sredstva od Ministrstva za kulturo, ga bomo opustili. (V resnici si knjig želijo vsi in marsikoga motivira za branje prav knjižno darilo!) - Joža Ocepek, predsednica Zveze SIK, projekt zelo podpira, predlaga, da je še naprej centralno voden v Pionirski knjižnici in ponujen drugim knjižnicam, ki naj ga prilagodijo svojim potrebam. Vztraja, da vlagamo prošnje za sofinanciranje na Ministrstvo za kulturo. Konec novembra ima Zveza SIK sestanek; povabila bo sodelavke projekta, da ga predstavimo ravnateljem slovenskih splošnih knjižnic. Napotki za leto 2002/2003: - Poudarjati je treba branje (clanstvo v knjižnici pride samo, ker bralne potrebe pripeljejo ljudi v knjižnico), vpis se povecuje z bibliopedagoškimi urami in drugim vsebinskim delom. - Moramo najti cas in se ukvarjati z otroki, ki pridejo v knjižnico (cim bolj oseben pristop). - Mapica oz. zunanja motivacija je potrebna; vsaka knjižnica naj presodi po svoje, za katero ciljno skupino, kdaj in kako (s katerimi informacijami ipd.). - Projekt bomo usmerjali in vodili, vendar le kot predlog, ki ga vsaka knjižnica prilagodi in oblikuje po svoje. Tilka Jamnik Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica V POCASTITEV SPOMINA NA PESNIKA MIRANA JARCA (1900 – 1942) 20. september, dan je bil mrzel jesenski, soncni žarki so se skrivali za meglicami. Šli smo na pot, ves kolektiv, upokojenci Knjižnice Mirana Jarca in predstavniki drugih sorodnih kulturnih ustanov. Cilj naše poti: Stari Log in Pugled. Ravnateljev dan smo se odlocili posvetiti obuditvi spomina na pesnika, pisatelja in dramatika Mirana Jarca, ki je leta 1942 padel v roški ofenzivi. Naš javni zavod, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, namrec že od davnega leta 1953 nosi njegovo ime. S tem popotovanjem smo torej želeli pocastiti 60. obletnico umetnikove smrti - še zdaj ni povsem jasno, kako in kje je v roški ofenzivi padel Miran Jarc. Že leta 2000 smo v knjižnici slavnostno pocastili 100. obletnico pesnikovega rojstva. Takrat smo izdali zbornik, posvecen umetniku, koledar za leto 2001, spominski razglednici in ovojnico, pripravili smo spominski vecer in postavili razstavo. Da bi bila naša pot cim bolj pestra in vsebinsko cim bolj zanimiva, sta nam bila pripravljena pomagati prof. Jože Škufca, izredni poznavalec Jarcevega življenja in dela, ter Jože Saje, strokovni sodelavec Dolenjskega muzeja, odgovoren za Kocevski rog. Prispeli smo v Stari Log. Na vzorno vzdrževanem pokopališcu smo se ustavili ob spomeniku Miranu Jarcu, ki so ga letošnjega avgusta (koncno) slavnostno odkrili. Po krajšem govoru naše direktorice Andreje Plenicar smo položili cvetje in prižgali sveco. Na pokopališcu v Starem Logu so pokopani tudi Kocevarji. O njihovih usodah in nacinu življenja na tem obmocju nam je spregovoril strokovni sodelavec Dolenjskega muzeja Jože Saje. Vzpon proti Pugledu! Res je bilo potrebno precej šoferske spretnosti, da se je lahko naš avtobus prebil po ozkih gozdnih cestah (prav takrat je bil promet speljan po obvoznici) do "koncne postaje" sredi gozda - dalje smo jo mahnili peš. Tudi marsikatero knjižnicarsko srce je rahlo vztrepetalo, ko je že kazalo, da bi lahko obticali v nenaseljenem, skrivnostnem obmocju Kocevskega roga. Kasneje smo sicer izvedeli, da se je vozilu predrla guma in je imel šofer kar nekaj dela z zamenjavo. Pokazal se je soncek in postalo je topleje, tako da je bil sprehod po gozdnih stezah do kraja, kjer naj bi padel Miran Jarc, prav zdravilno sprošcujoc. Napotili smo se proti požgani kocevski vasi Pugled. Ustavili smo se pri zapušcenem vodnjaku, kjer smo prisluhnili besedam profesorja Jožeta Škufce, ki nas je v krajšem predavanju seznanil s pomembnostjo ustvarjalnega opusa Mirana Jarca. Obnovil nam je tudi pomembne dogodke iz pisateljevega življenja, zlasti njegov odhod v partizane in njegove zadnje ure v roški ofenzivi. Z minuto molka smo se poklonili spominu na padlega umetnika. Ugotovljeno je bilo, zlasti na podlagi raziskovanj prof. Škufce (clanek o tem dogodku je prof. Škufca objavil v Dolenjskem listu dne 19. septembra letos), da je Miran Jarc padel nekaj deset metrov stran od vodnjaka). Na tem mestu je sedaj postavljen križ, tam smo položili vencek in prižgali sveco. Nadaljevali smo svojo pot proti vasi Žiben, kjer nas je Jože Saje zelo slikovito seznanil z naravnimi znacilnostmi Kocevskega roga. Sledil je povratek z avtobusom, tokrat smo se že lažje prebijali skozi roške gozdove. Na povratku smo se ustavili še pri ostankih železarne na Dvoru. Ogledali smo si nekdanji plavž ter ob strokovnem vodstvu predsednika Turisticnega društva Žužemberk g. Kostevca tudi zbirko Marjana Marinca, ki predstavlja nekdanje izdelke znamenite dvorske železarne. Vrnili smo se polni vtisov. Obnovili smo si znanje o pomenu dela in življenja pesnika in pisatelja Mirana Jarca, po katerem se naša knjižnica imenuje. Zdaj si lažje predstavljamo vse skrivnostne okolišcine in kraj, kjer ga je avgusta leta 1942 pokoncala italijanska soldateska. Odkrili smo tudi nekaj skrivnosti o mogocnem Kocevskem rogu, ki bi ga kazalo še veckrat obiskati. Jadranka Matic-Zupancic Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto SPECIALNE KNJIŽNICE DEVETO POSVETOVANJE SPECIALNIH KNJIŽNIC Ljubljana, 14.-15. november 2002 Sredi novembra 2002 je v dvorani na Trgu republike 3 v Ljubljani potekalo že tradicionalno posvetovanje specialnih knjižnic. Tradicija posve-tovanj specialnih knjižnic sega v leto 1985, ko je bilo prvo posvetovanje, takrat samo še s skupnim naslovom Vloga specialnih knjižnic pri pospeševanju družbenega in gospodarskega razvoja. Ta naslov je ostal skupen vsem posvetovanjem, leta 1994 pa smo dodali še tematski naslov, ki se ob vsakem posvetovanju spreminja, glede na tematiko, ki jo želimo predstaviti. Organizatorica šestih posvetovanj leta 1985, 1987, 1990, 1992, 1994 in 1996 je bila Centralna tehniška knjižnica v Ljubljani (CTK). Organizatorica zadnjih treh posvetovanj leta 1998, 2000 in 2002 je bila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (NUK). Vsakokrat je bila soorganizatorica tudi Sekcija za specialne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. V tem casu je sekcijo vodilo vec požrtvovalnih in delovnih predsednic, ki so pomagale pri organizaciji posvetovanj, to so bile: Sonja Tovornik, Alenka Repic, mag. Nada Tržan-Herman, mag. Angela Cuk, Violetta Bottazzo in Kristina Hacin-Ludvik. Ustanoviteljica in idejna voditeljica teh posvetovanj je Mara Šlajpah, ki je bila tudi urednica štirih zbornikov referatov. Za njo je odgovornost za posvetovanja in delo urednice prevzela mag. Nada Cešnovar, ki je uredila petih zbornikov referatov od leta 1994 do 2002. V sedemnajstih letih je na posvetovanjih sodelovalo 272 avtorjev, veliko jih je sodelovalo tudi veckrat. Veliko je avtorjev, ki so sodelovali na dveh, treh posvetovanjih, nekoliko manj pa je tistih, ki so sodelovali na štirih ali vec posvetovanjih.Tako je na štirih posvetovanjih predstavilo svoje prispevke 7 avtorjev (mag. Eva Klemencic, Violetta Bottazzo, Cveta Kovacic, Alenka Repic, Mara Šlajpah, mag. Jana Bradac). Na petih posvetovanjih je predstavil referat 1 avtor (Ivan Kanic), na šestih posvetovanjih sta predstavila referate 2 avtorja (dr. Primož Južnic, mag. Nada Cešnovar) in na sedmih posvetovanjih je predstavila referat samo 1 avtorica, to je bila mag. Helena Pecko-Mlekuš. Skupaj je bilo predstavljenih 207 referatov. Že od vsega zacetka so na posvetovanjih sodelovali tudi avtorji iz drugih jugoslovanskih republik in pozneje iz razlicnih držav sveta. Tako so sodelovali avtorji s Hrvaške, iz ZDA, z Danske, iz Nemcije in iz Velike Britanije. Letošnjega devetega posvetovanja z naslovom Izobraževalni management v specialnih knjižnicah, se je udeležilo 170 knjižnicarjev. Štiriindvajset avtorjev je predstavilo 18 referatov. V uvodnem delu so posvetovanje pozdravili Kristina Hacin-Ludvik (predsednica Sekcije za specialne knjižnice ZBDS), mag. Lenart Šetinc (ravnatelj NUK-a), Vilenka Jakac-Bizjak (predstavnica organizacijskega odbora posvetovanja) in Irena Sešek (predsednica ZBDS). Referati so bili razdeljeni na uvod in tri vsebinske sklope. Uvodne referate so predstavili: dr. Melita Ambrožic, ki je pojasnila kakšna znanja bodo potrebovali knjižnicarji v bližnji prihodnosti. Dr. Jože Urbanija je povedal, kako se bo študijski program bibliotekarstva moral prilagajati novim trendom v knjižnicarstvu. Tretji uvodni avtor dr. Rafael Ball iz Juelicha v Nemciji je spregovoril o upravljanju z znanjem in doživljenskim izobraževanjem. Avtorji prvega sklopa dr. Carl Gustav Johannsen iz Danske, mag. Petar Šobot, Romana Muhvic Šumandl, Milena Lovišcek in Violetta Bottazzo so v svojih referatih spregovorili o izobraževalni vlogi knjižnic. Avtorji drugega sklopa dr. Margareta Vrtacnik, mag. Irena Sajovic, Vesna Ferk, mag. Angela Cuk, Kristina Hacin-Ludvik in mag. Majda Šef so predstavili referate na temo izobraževanja kadrov. V to izobraževanje spadajo vsekakor informacijska in komunikacijska pismenost, samoizobraževanje, znanje tujih jezikov in še druga tudi splošna znanja. Prvi dan 14. novembra 2002 sta s svojimi prispevki posvetovanje zakljucila Ruža Baric-Bizjak (inšpektorica za knjižnicarstvo), ki je spregovorila o vplivu zakonodaje na upravljanje knjižnic in Ivan Kanic, ki je predstavil konzorcijsko povezovanje slovenskih knjižnic. Zvecer prvega dne je bil sprejem v mestni hiši pri županji mesta Ljubljana. Drugi dan 15. novembra 2002 so svoje prispevke predstavili mag. Dragotin Kardoš, dr. Maja Jokic (Hrvaška), mag. Zdenka Petermanec, dr. Anja Dular, dr. Primož Južnic, mag. Karen Vitkovic (Hrvaška), mag. Anamarija Rožic-Hristovski, Boža Oberc, Sonja Pogacnik, Andreja Može in mag. Zdravka Pejova.To so bili prispevki na temo izobraževanja uporabnikov. Da je ta tema res pomembna pove že podatek, da je bilo na to temo pripravljenih kar 8 referatov. Posvetovanje so dopolnili tudi sponzorji Ovid Technology, Engineering Information Inc., Info Technology Supply, Elsevier Science in Triada software. Moderatorji treh sklopov so bili izkušeni knjižnicarski strokovnjaki dr. Eva Kodric-Dacic, Ivan Kanic in mag. Helena Pecko-Mlekuš. Pred posvetovanjem je izšel tudi zbornik referatov, ki so ga udeleženci dobili kot gradivo za posvetovanje, Zbornik je tudi v prodaji v ekspeditu v NUK-u na Turjaški 1. Na koncu dvodnevnega posvetovanja so knjižnicarji na skupnem kosilu ugotovili, da je tokratno posvetovanje bilo za nekatere celo najboljše posvetovanje dosedaj in sklenili, da se cez dve leti spet srecajo. Sprejeti so bili naslednji sklepi: - Izobraževanje uporabnikov je ena od storitev za katero pricakujemo, da bo v prihodnje vedno bolj pomembna ter da bo njen obseg narašcal. To velja ne le za specialne knjižnice ampak tudi za druge vrste knjižnic. - Iz predstavljenih referatov ter diskusije udeležencev, se je pokazala potreba po usklajenem delovanju na tem podrocju in programu za izobraževanje na nacionalni ravni. - Kot zelo pomembna se je pokazala potreba po informacijski in komunikacijski pismenosti, ki sta kljucna kriterija sodobnega izobraževanja. - V knjižnicarstvu postaja vse bolj pomembna tudi knjižnicarska zakonodaja in z njo povezano inšpekcijsko delo. - Zaradi potreb knjižnicarjev po izobraževanju na eni strani in zaradi obsežne ponudbe izobraževanja na drugi strani, je potrebno izdelati nacionalno strategijo izobraževanja knjižnicarjev. - Ponovno je potrebno razmisliti o prioritetah naše stroke: preusmeriti se moramo od tehnicisticnega pojmovanja bibliotekarstva k humanisticnemu. To pa pomeni, da moramo naša temeljna bibliotekarska znanja nadgrajevati z vedenji s podrocja psihologije, sociologije, pedagogike in andragogike in jih utemeljiti v široki kulturni razgledanosti bibliotekarja. mag. Nada Cešnovar NUK PREDSTAVLJAMO VAM SRECANJE MATICNIH SLUŽB SLOVENIJE IN HRVAŠKE Na iniciativo Državne maticne službe za knjižnicarstvo v Narodni in univerziteni knjižnici in dr. Tatjane Aparac-Jelušic, profesorice bibliotekarstva na univerzi v Osijeku in clanice projekta NISKA (Nacionalni informacijski sustav knjižnica) sta se 19. septembra 2002 v Narodni i sveucilišni knjižnici v Zagrebu srecali skupini strokovnjakov, ki v Sloveniji in na Hrvaškem pripravljata strokovne osnove knjižnicarske zakonodaje in izvedbenih aktov. Iz Narodne in univerzitetne knjižnice so se sestanka udeležili programska direktorica Vilenka Jakac-Bizjak in sodelavci Državne maticne službe za knjižnicarstvo, s hrvaške strani pa dr. Josip Stipanov, generalni ravnatelj NSK, Dragutin Katalenac, ravnatelj Gradske i sveucilišne knjižnice u Osijeku, Alemka Belan-Simic, vodja B odjela v Knjižnicah Grada Zagreba, Ivanka Kuic, višja knjižnicarka v Sveucilišni knjižnici v Splitu in dr. Tatjana Aparac-Jelušic. Na Hrvaškem so knjižnicarski zakon z nekaterimi podobnimi sistemskimi rešitvami, kot jih je pred letom dni prinesel tudi slovenski, sprejeli že leta 1997. Dva izvedbena akta, Pravilnik o maticnoj djelatnosti knjižnica o Republici Hrvatskoj in Pravilnik o reviziji i otpisu knjižnicne grade, pa sta bila izdana šele v letih 2001 in 2002. Ker se Državna maticna služba za knjižnicarstvo ob pripravi strokovnih osnutkov podzakonskih aktov ukvarja s podobnimi problemi, se nam je zdelo pomembno izmenjati izkušnje pri uveljavljanju strokovnih rešitev, predvsem pa izvedeti, katere zakonske rešitve so se na Hrvaškem izkazale za pravilne in katere za problematicne. Na celodnevnem sestanku so udeleženci najprej predstavili splošno problematiko, s katero se srecujejo knjižnice pri izvajanju dolocb knjižnicarskih zakonov. Predstavniki hrvaške skupine so predstavili delo skupine za zakonodajo, ki v okviru projekta NISKA pripravlja podzakonske akte (v pripravi je pravilnik o strokovnih nazivih in o strokovnem izobraževanju). Razprava se je dotaknila še problematike financiranja knjižnic, ki s svojo dejavnostjo posegajo v razlicne ministrske resorje, enotnih strokovnih nazivov in s tem povezanim nagrajevanjem knjižnicarjev v razlicnih vrstah knjižnic, problematike visokošolskih knjižnic in statusa specialnih knjižnic. Po mnenju hrvaških kolegov knjižnicni zakon iz leta 1997 knjižnicam ni omogocil pricakovanega razvoja, predvsem pa jim ni zagotovil zadostnega financiranja (tudi glede nabave knjižnicnega gradiva). Zato razmišljajo o pobudi za pripravo novega zakona. Udeleženci sestanka so bili mnenja, da je bila izmenjava izkušenj zelo koristna, zato bodo taka srecanja postala redna oblika sodelovanja. Eva Kodric-Dacic Državna maticna služba za knjižnicarstvo NUK MEDNARODNA SRECANJA KONFERENCA ECDL 2002 Rim, 16.-18. septembra 2002 European Conference on Research and Advanced Technology for Digital Libraries predstavlja najpomembnejši evropski forum za izmenjavo informacij, teoreticnega in prakticnega znanja ter izkušenj na podrocju digitalne knjižnice in obravnavo njenih tehnicnih, prakticnih in družbenih vidikov. Glavni poudarek letošnje konference je bil na obstojecih principih, metodah, sistemih in orodjih, ki prispevajo k izgradnji digitalne knjižnice in dostopnosti koncnih uporabnikov do le-te. Programski odbor konference je sestavljalo 61 strokovnjakov iz 25 držav. Od 145 sprejetih referatov jih je bilo za predstavitev in objavo v zborniku izbranih 48. Vsak referat so pregledali trije recenzenti, kar dodatno potrjuje kvaliteto omenjenega zbornika. Konference se je udeležilo okoli 300 ljudi. Vecina le-teh so strokovnjaki (knjižnicarji in razvijalci aplikacij), ki so neposredno povezani s prakso izgradnje digitalne knjižnice. Iz Srednje in Vzhodne Evrope je bilo zelo malo udeležencev (skupaj nas je bilo osem). Veliko vec je bilo Americanov in Skandinavcev, vodilnih na podrocju razvoja digitalne knjižnice. Seveda so bili prisotni tudi udeležencei iz Japonske, Tajvana, Singapurja, Koreje, Južne Afrike, Kanade in Avstralije. Konferenca je trajala tri dni. Dan pred tem (15. septembra) je bilo organiziranih 6 tecajev (tutorials), in sicer: - Document Image Analysis and Recognition - Issues in Long term Preservation of Digitized or Born-digital Infomration - How to build a Digital Library using Open-Source Software - Advances in Georeferenced Digital Libraries - Thesauri and Ontologies in Digital Libraries. Structure and use in knowledge-based assistance to users - Digitizing Spoken-Word Collections Predavanja so potekala vzporedno v dveh dvoranah in v dveh nekoliko razlicnih smereh, in sicer je bila po eni strani obravnavana vecplastna problematika arhiviranja spletnih strani, po drugi strani pa razlicni vidiki digitalne knjižnice, od strukture in izgradnje do njenega delovanja. Glavne teme so bile: arhiviranje spletnih strani, orodja za arhiviranje, metapodatkovne baze, protokoli in standardi, arhitektura digitalne knjižnice, arhiviranje elektronskega in multimedijskega gradiva, gradnja zbrik v elektronskem okolju, poizvedovanje po avdio in video gradivu, metode prezervacije elektronskega gradiva. Med konferenco je potekala razstava v obliki posterjev in informativnega gradiva razlicnih ponudnikov aplikacij za digitalno knjižnico. Na tej konferenci so nakazane smeri razvoja digitalne knjižnice, in sicer: - glavna skrb mnogih knjižnic je izgradnja digitalne knjižnice v pravem pomenu besede. Mnoge so že našle rešitev za združevanje besedil, glasbenih posnetkov, staticnih in premicnih slik v digitalni obliki; - razvijajo se nove arhitekture in metodologije gradnje digitalne knjižnice; - pojavljajo se novi protokoli in standardi, ki so namenjeni izgradnji digitalne knjižnice; - vse bolj so prisotne metode vizualizacije virov in njihovih medsebojnih relacij; - nastajajo spremembe pri poizvedovanju po digitalnem gradivu. Zelo je razširjen ontološki pristop k poizvedovanju po avdio in video gradivu; - mnoge institucije že arhivirajo spletne strani. Sedaj se je pojavila potreba po njihovi analizi iz razlicnih vidikov: tehnološkega, kulturološkega, sociološkega in eticnega; - za humanisticna raziskovanja je tehnologija koncno postala orodje. Predstavljen je bil projekt o uporabi skenirane slike za primerjavo razlicnih izdaj Cervantesovega Don Kihota iz leta 1605. Zbornik referatov je dostopen v Informacijskem bibliotekarskem centru v NUK. Takoj po konferenci so potekale dve enodnevni in dvodnevna delavnica, in sicer: 1. E-books + E-readers + E-journals = E-education? 2. Web Archiving 3. CLEF 2002 - Workshop on the Cross-language Evaluation Forum 18. septembra sem se udeležila celodnevne delavnice (od 9.-19. ure) o arhiviranju svetovnega spleta. Glavni pobudnik in organizator je bila Catherine Lupovici iz francoske nacionalke, ki je zbrala najpomembnejše predstavnike iz prakse arhiviranja spletnih strani: Internet Archive, Bibliothčque nationale de France, INRIA verso, Vienna University of Technology, Det Konegelige Bibliotek ter Xyleme. Prvic je bila tovrstna delavnica organizirana v sklopu ECDL v Darmstadtu leta 2001. Takratni uspeh je spodbudil organizatorje, da so nadaljevali z omenjeno tematiko tudi v Rimu in v naslednjih konferencah ECDL. Prihodnja konferenca bo leta 2003 v Trondheimu na Norveškem, od 17.-22. avgusta. Upajmo, da bo na njej vec udeležencev iz Slovenije. Mag. Alenka Kavcic-Colic, Bibliotekarski raziskovalni in razvojni center, NUK ILL IN A DIGITAL AGE CHALLENGES-BARRIERS-OPPORTUNITIES NVBPs 5th ILL Conference in Reykjavik, Oktober 3-5, 2002 V dneh od 3. - 5. oktobra, 2002 sem se udeležila konference o med-knjižnicni izposoji v Reykjaviku. Konference se je udeležilo okoli 180 knjižnicarjev pretežno iz nordijskih držav, nekaj je bilo predstavnikov iz baltiških ter drugih evropskih držav, kakor tudi iz ZDA, Avstralije in Kanade. Tema konference je bila medknjižnicna izposoja v dobi digitalizacije, izzivi, prepreke in priložnosti. Glavni sponzor konference je bil NORDINFO, the Nordic Council for Scientific Information. NORDINFO je neprofitna organizacija in deluje pod okriljem Nordic Council of Ministers, ki tudi financno podpira njegovo dejavnost. Vsaka tri leta obnovi NORDINFO pogodbo z omenjenim Svetom, ki vkljucuje financiraje projektov in dejavnost NORDINFa. NORDINFO delno financira izbrane projekte, kajti knjižnice koristnice posameznega projekta morajo same prispevati obicajno polovico stroškov projekta, vcasih tudi vec. Lociran je v Helsinkih in pomaga knjižnicam in institucijam, ki se ukvarjajo z informacijsko dejavnostjo in sicer v vseh petih nordijskih državah Danski, Finski, Islandiji, Norveški in Švedski ter v Grenlandiji, Faeroe Islands, in Ĺland. V zadnjih letih pomaga tudi knjižnicarskemu razvoju v baltiških državah v Estoniji, Latviji, Litvi in SZ Rusiji. Sedanji delovni plan obsega naslednje aktivnosti: - oblikovanje smeri dejavnosti in koordiniranje; - raziskave in razvoj; - razvoj kompetentnosti; - publikacije in informacijske aktivnosti. V okviru naštetih štirih podrocij nudi vso podporo razlicnim aktivnostim. Podlaga za izbiro projektov so priporocila zapisana v dokumentu Open to the Winds of Change. Velik poudarek se daje promociji, kako priti do znanja in literature ter razvoju razlicnih izobraževalnih ustanov. NORDINFO je bil ustanovljen pred 25 leti z nalogo, da pomaga knjižnicam premostiti probleme pri prehodu, iz klasicnih tradicionalnih knjižnic, ki hranijo v glavnem tiskano gradivo, na sodobne z uporabo novih informacijskih tehnologij. NORDINFO organizira poletne šole, podpira okoli 20 konferenc in seminarjev, katerih tema je narocanje na elektronske revije, avtorske pravice, hranjenje dokumentov, digitalizacija, skrbi za poznavanje strategij drugih evropskih knjižnic za prihodnost, daje štipendije za trimesecno izmenjavo približno 10 knjižnicarjev letno v knjižnicah ene od nordijskih držav, podpira doktorske študije in daje štipendije za raziskave. Izdaja svoje publikacije: NORDINFO-Nytt, NORDINFO Express, NORDINFO Publication Series, NORDINFO Report Series, vecina teh je v anglešcini, izhajajo nekajkrat letno in so brezplacne. Nordijske dežele posvecajo veliko pozornosti znanju, odprtemu in zanesljivemu dostopu do informacij ter informacijski in racunalniški pismenosti. Slednje štejejo za osnovno pravico vsakega nordijskega državljana. Postavili so si cilj, da se iz informacijske družbe razvijejo v družbo znanja. Zelo poudarjajo sodelovanje zlasti na podrocju izobraževanja, o uporabi informacije v vse življenjskem ucenju tako za strokovne kot osebne cilje. NORDINFO ima tudi globalno vlogo, saj predstavlja nordijske knjižnice zunanjemu svetu. Primer za tako delovanje je npr. EU študija in publikacije o stanju informacijske tehnologije v nordijskih deželah. Predstavitev o nalogah NORDINFa je v uvodnem delu napravila pred kratkim novo imenovana direktorica dr . Eva Hesselgren Mortensen. Na konferenci je bilo nato predstavljenih 18 referatov. Uvodno predavanje je bil referat Graham P. Cornisha, ki je bil do nedavnega zadolžen za UAP program, pri organizaciji IFLA, sedaj je svetovalec za avtorske pravice pri tej organizaciji in British Library.. Avtor se v referatu, katerega naslov je Does ILL have a future – or it is too ill to survive? veckrat sprašuje, v koliki meri bo ta servis, ki je imel še do pred kratkim pomembno vlogo, potreben. Sicer si podobna vprašanja zastavljamo glede knjižnic in tudi nekaterih drugih njenih uslug. Po nacelih IFLA je vsaka država zadolžena, da posreduje kopije svojih lastnih publikacij katerikoli od drugih držav, bodisi z izposojo dokumenta ali posredovanjem kopij oziroma drugo odgovarjajoco metodo. To absolutno velja in se nanaša na dokumente publicirane v današnjem casu, seveda pa tudi za tiste iz preteklosti. Posredovanje kopij se je zares zacelo v 60. letih s fotokopirnim strojem. V zadnjem casu se je na podrocju medknjižnicne izposoje in posredovanja dokumentov marsikaj spremenilo. Vecnega trikotnika, ki je predstavljal iskanje dokumenta, pošiljanje zadolžnice oz. narocila ter dobavo dokumenta ni vec. Spremenili so se nacini in poti iskanja dokumentov, narocanja, kakor tudi dobave in nazadnje tudi placevanja za te dokumente. Po Cornishu imajo prihodnost tiste knjižnice, ki se bodo sposobne razviti v informacijsko središce, se približati uporabniku, mu ponuditi usluge, se odzivati na njegove potrebe in želje. Skratka postati morajo žive, dinamicne institucije, ki so potrebne tako družbi kot instituciji, ki ji služijo. Razstaviti gradivo in cakati na uporabnike je veliko premalo. Najpomembnejši je dostop do informacij in znanja, ne glede na njegov izvor, ki ga lahko uporabi vsak, ki to želi. Koncept medknjižnicne izposoje se bo ohranil tudi v prihodnosti, mehanizmi kako izvajati to storitev se bodo pa spreminjali. Kopije in izposoja bosta po njegovem ostala, vendar v manjšem obsegu. Kljub e-knjigam (primer Beowulf, ceravno je v elektronski obliki, je zelo iskana knjiga v British Library), bo vedno vec želja po izvirnih dokumentih. Vedno bolj postaja pomembna mednarodna dimenzija, vedno manj je poudarka od kod prihaja, pomembna je cena in cas posredovanja. Kolicina vseh posredovanih dokumentov preko medbibliotecne izposoje se bo sicer znižala, dobava dokumentov (e-clanki itd.) pa zvišala, kajti kakor pravi Cornish "Lenders and document suppliers are becoming different animals." Paul Erlandsen, vodja Službe za dostop do dokumentov pri National Library of Education (NLE) iz Danske, je predstavil referat z naslovom: The future ain't what it used to be. Zbirka NLE obsega cca. 1 milijon zvezkov in 4000 naslovov revij. Letno posodijo okoli 200.000 zvezkov in podaljšajo 372.000 enot gradiva. Imajo 56 zaposlenih. Preko medbibliotecne izposoje je 8 polno zaposlenih knjižnicarjev posodilo in izposodilo skupaj cca. 54.000 dokumentov. Zastavili so si cilj, da odpravijo cim vec nepotrebnih zamud in dajo uporabnikom na izbiro elektronske ali tiskane kopije. Želijo nuditi podobne storitve kot nekateri komercialni dobavitelji dokumentov in ugoditi zahtevam vodstva knjižnice, ki je vedno bolj naklonjeno merjenju ucinkovitosti posameznih oddelkov. Seveda do uspeha niso prišli cez noc. Pomagale so jim izkušnje iz sodelovanja v razlicnih projektih kot so Joined Danish Project leta 1995, Joined NORDKVIK project leta 1998, izvedli so merjenje uspešnosti v letu 1998, sodelovali v NORDIC Performance Measuring ILL project v letu 2001. Paul Erlandsen pravi, da številne študije o hitrosti dobave posameznega dokumenta preko medknjižnicne izposoje in posredovanju dokumentov kažejo, da se le ta desetletja ni bistveno spremenila. Danes je hitrost za naše uporabnike zelo pomembna. V National Library of Education so temu problemu posvetili veliko pozornost. Meritve, ki so jih opravili, so pokazale, da skoraj ni knjižnic na Danskem, ki bi bile sposobne dobaviti gradivo v 24 do 48 urah, kar so si v Službi za dostop do dokumentov iz NLE zastavili kot cilj. Zato so se odlocili iti "globalno", zlasti za kopije clankov. V najvecji meri sodelujejo s tistimi knjižnicami doma, v tujini preko OCLC Prisma in SUBITO servisa, ki so sposobne dobaviti clanke v 48 urah, po možnosti brezplacno oziroma po cim nižji ceni. Trenutno je takih le 6% nordijskih knjižnic (treba je poudariti, da jim zakon o avtorskih pravicah preprecuje posredovanje elektronskih kopij), zato v najvecji meri uporabljajo zgoraj omenjena servisa. Dobavni cas se je bistveno zboljšal in kadar so tuje knjižnice cenejše in hitrejše kot domace, izberejo, ceprav ne ravno s cisto vestjo, tujo knjižnico. Uporabniki placujejo v glavnem le dejansko ceno, ceno dobavitelja. Dokument, ki je posredovan brezplacno, je tudi za uporabnika brezplacen. Tako zaenkrat še ne beležijo upada narocil. Jens Vigen, informatik iz CERN – European Organisation for Nuclear Research iz Ženeve, Švica. V CERNu služba za medknjižnicno izposojo vedno vec kupuje, namesto izposoja, knjige preko linijskih trgovin bodisi v tiskani ali elektronski obliki. Mnogokrat se je ta pot izkazala kot hitrejša in cenovno zelo sprejemljiva, zaradi vcasih visokih stroškov izposoje (nakup izvedejo vselej kadar izposoja predstavlja 40% vrednosti knjige). Pri clankih zaenkrat ne uporabljajo takega pristopa. Založniki še vedno prodajajo clanke za 20 ali 30 US$ ali EUR, kar pa je previsoka cena, ce vzamemo v obzir, da si uporabnik sam lahko dobi clanek ceneje preko servisa SUBITO. Pravi, da se moramo knjižnicarji zavedati sprememb (ne samo knjižnicarji v medbibliotecni izposoji ampak v knjižnici nasploh), ki jih je prinesla doba digitalizacije in možnosti. Namrec, ko bo naš uporabnik zaznal, da so informacije, ki jih rabi, ceneje in hitreje dostopne drugje kot pri nas, se bo naša knjižnica spremenila v mrtvi depo, ali celo preneha obstajati. - Prva stvar pravi, mora knjižnica, ce hoce preživeti biti cenovno konkurencna (danes so ceniki evropskih knjižnic za isto uslugo zelo razlicni); - Hitro poslovanje, cim vec avtomatiziranih postopkov, cim manj administrativnih zapletov, enostavni mehanizmi za placevanje, za konzorcije, ki ponujajo dobavo dokumentov, je pomemben centralni sistem za izdajo racunov in seveda placila s kreditnimi karticami, kar poenostavi in poceni drago izdajo racunov; - Tretjic, nujno je prevzeti poznane standarde o kakovosti; - Cetrtic, zelo je pomemben cas dobave dokumentov. Naš cilj mora biti, da posredujemo dokumente uporabnikom isti ali naslednji dan. Danes evropske nordijske knjižnice v povprecju zaracunavajo za kopije clankov : - Iz nacionalne zbirke 5,5 EUR - Iz zbirk drugih nordijskih držav 11,6 EUR - Iz drugih tujih knjižnic 13,7 EUR Nemški sistem SUBITO, ki predstavlja bogate zbirke iz razlicnih znanstvenih disciplin dobavlja po vsem svetu dokumente po 4 EUR. Glede na navedeno je jasno, da bo geografsko sodelovanje v prihodnje manj pomembno. Vedno bolj bo prisotno dejstvo "placaj manj ali nic in dobi dokument cim hitreje!" Trg informacij je šel celo korak naprej s skeniranjem starih strokovnih revij, ki so tako postale na voljo online. V CERNu dajejo tem inciativam veliko prioriteto, primer takega delovanja so NASA ADS, Gallica in GDZ, ki obsegajo velik del CERNovega kataloga. Veliko disciplin še ni poskrbelo za tovrstno arhiviranje, nekateri so pa že dobro poznani kot npr. elektronskih pred tiski Cogprints (kognitivna znanost, pshihologija, neurologija, jezikoslovje, racunalništvo, filozofija in biologija), arXiv (fizika, matematika), NetPrints (klinicna medicina in zdravje), RePEc (ekonomija), strani konferenc, ki so sicer znanstvenikom že desetletje na voljo. Ta trend se danes širi iz naravoslovnih tudi na druga podrocja in omogoca knjižnicarjem, da svojim uporabnikom svetujejo uporabo teh dokumentov. Poleg tega vedno vec avtorjev arhivira svoje clanke na spletu, ki niso nikjer centralno arhivirani in predstavljajo tudi novo možnost za knjižnicarje v medknjižnicni izposoji in dobavi dokumentov. Sprašuje se, ali smo knjižnicarji že pripravljeni na spremembe, da lahko z optimizmom zremo v prihodnost? Medknjižnicna izposoja in dobava dokumentov kot jo poznamo danes, v prihodnosti ne bo vec. Tisti, ki bodo nudili dober servis, po meri naših uporabnikov, bodo ostali v "poslu" s še bolj zanimivimi zadolžitvami, kot jih pocnejo danes. Tisti drugi, ki se ne bodo lotili sprememb, ki zaenkrat še raje živijo v miru, kmalu ne bodo imeli komu pošiljati fotokopij. Ce bomo uporabljali tisto, kar je na voljo preko mreže brezplacno, bomo s tem pripomogli k nižanju cen znanstvenih clankov. Tako bi si tudi knjižnicarji pridobili priznanje v družbi, da so z njihovo pomocjo znanstvene informacije postale brezplacne in takoj dostopne. Cas dobave in cena sta kljucnega pomena. Akademske knjižnice so tiste, ki imajo možnost, da zaracunajo samo marginalne stroške kot npr. poštnino. To je prednost servisa SUBITO - ugodne cene in hitrost, kar pomeni veliko spremembo v knjižnicarskem svetu. Torej cas je za spremembe, biti moramo radikalni in ne pozabiti na UPORABNIKA, sicer bo uporabnik pozabil na NAS. Naomi Krym, uslužbenka razvojnega oddelka pri CISTI, Kanada. Vedno manjše financiranje zahteva od nas knjižnicarjev vecjo iznajdljivost. Iz dneva v dan imamo na razpolago vec servisov, ki so cenejši, ce njihovi uporabniki, sami oblikujejo narocilo. Seveda je kontrola teh narocil dosti bolj zahtevna. Krymova je tako predstavila programsko opremo za vodenje narocil, ki je del integriranega knjižnicarskega sistema. Louis Houle, vodja medknjižnicne izposoje na McGill University Library, Montreal, Kanada. Pri njih že šest let uporabljajo "SUMO" Subsidized UnMediated Ordering service, ki uporablja za narocanje CISTI, ki se je izkazal v tem casu kot zelo pomemben za njihove uporabnike, prejeli so okoli 100.000 clankov, v povprecnem casu 6-24 ur. Prevzemanje dokumentov iz Spleta na lastni racunalnik bo nadomestil medknjižnicno izposojo, kakor tudi izposojo v knjižnici in branje v citalnici. Po njegovem tudi SUBITO nima svetle prihodnosti, trenutno je sicer zanimiv, tradicionalnim kopijam v medknjižnicni izposoji se izteka cas. Zanimivi bodo celi clanki, uporabniki bodo uporabljali, po njihovi meri krojen, dostop do revij za svoje strokovno podrocje ipd. Lene Stampe Mortensen, vodja Oddelka za medknjižnicno izposojo na Danish Veterinary & Agricultural Library je v referatu: The use of electronic journals in the Danish Veterinary & Agricultural Library – Challenges, barriers and opportunities for the ILL opisala uporabo elektronskih strokovnih revij. V zadnjih nekaj letih so se narocili na vecino vecjih paketov pri založnikih z njihovega podrocja, imajo pa tudi dostope do posameznih naslovov od drugih založnikov. Vsi naslovi so katalogizirani v bazi Agroline, razen taga pa še v DADS, WOS, Silverlinker in dostopni z njihove domace strani. Narocila za medknjižnicno izposojo so se sicer zmanjšala, ampak ne v taki meri kot so pricakovali. Precej dobijo tudi narocil iz tujine, saj so udeleženi kot dobavitelji v sistemu OCLC Prism. V prihodnje nameravajo vec casa posvetiti svojemu izobraževanju. Knjižnicarji naj bi poznali na pamet vse založnike s katerimi ima knjižnica licence, kakor tudi vsebino licenc. Prav je, da poznajo tudi licence drugih knjižnic, posebno tisti del, ki se navezuje na medknjižnicno izposojo. Sicer se vsak dan ukvarjajo s problemi, da strežniki ne delujejo, manjkajo izvodi, veliko je klikanja, da pridejo do želenega clanka, pri tiskanju pa se pojavijo nevšecnosti s tiskalniki, ki so neredko brez papirja ali tonerja in podobno. Vse pa zahteva dragocen cas. Prepricana je, da njihovi uporabniki potrebujejo knjižnico, uspešnost medknjižnicne pa je v dostopnih cenah za uporabnike, kakor tudi hitrosti posredovanja gradiv. Kar se hitrosti tice imajo še precej rezerv, predvsem zato, ker nordijske knjižnice ne pošiljajo po e-pošti digitaliziranih clankov. Zanimiv je bil referat Hansa Martina Fagerlija iz Oslo University College, direktorja Learning Resources, z naslovom The impact of electronic journals on interlibrary lending. V letih od 1965 do 1990 so se orodja za delo v medknjižnicni izposoji zelo spreminjala. Pošto, telefon in faks je postopoma nadomestil direkten dostop do referencnih podatkovnih baz in vzajemnih katalogov. Rutine so se spremenile, vsebina pa je ostala nespremenjena. V devetdesetih letih se zaradi velikega števila elektronskih revij postavlja vprašanje ali ima medknjižnicna izposoja še bodocnost. Potreba po medknjižnicni izposoji se zmanjšuje, v norveških knjižnicah beležijo v casu od 1999-2001, 35% upada. Ta trend se bo nadaljeval. V špekulacijah kaj se utegne zgoditi je navedel, da bo del trga prevzel brezplacni internet, uporabniki bodo še vec uporabljali za njihovo strokovno podrocja prirejene dostope do dokumentov, vecji založniki si bodo ustvarili monopol in prekinili svoje sodelovanje z narocniškimi posredniki. Za slednje je mogoce, da bodo postali posredniki in dobavitelji dokumentov, ki lahko resno ogrozijo obstojece servise bodisi na lokalni, državni ali mednarodni ravni. Broms Susanna, pravnica zadolžena za copyright, svetovalka The Royal Library's Department for National Co-ordination and Development, je imela referat z naslednjim naslovom: Implementation of EU regulative into national legislation of Nordic country. Švedske knjižnice morajo pri kopiranju upoštevati zakonodajno hierarhijo: - Bernsko konvencijo - Smernice Sveta EU - Nacionalne zakone - Pogodbe Glede na to, da digitalna tehnologija omogoca zlorabo avtorskih del, so bile zahteve po omejitvi privilegijev, tudi za knjižnice. Toda tako Bernske konvencija kot novejša direktiva Evropskega parlamenta in Sveta Evrope 2001/29/EC z dne 22. maja 2002 govorita, da ni avtor edini nosilec pravice do kopiranja, ampak je le ta uravnoteženo porazdeljena med nosilce pravice in uporabnika. Clanice EU morajo obstojece izjeme in omejitve avtorskih in sorodnih pravic, ki so pri njih v veljavi za tiskane kopije, ponovno ovrednoti v elektronskem okolju. Citirana direktiva narekuje državam unije, da do 22. decembra 2002 uskladijo svojo zakonodajo, zato se nordijske države nadejajo, da bodo lahko koncno le posredovale elektronske kopije svojim uporabnikom. Na Finskem to pocno od maja letos. Tudi na Švedskem bo ta problem v kratkem za njih rešen. Knjižnice sicer posredujejo uporabnikom elektronske kopije, ki jih prejmejo od tujih knjižnic, le clankov iz svojih revij ne smejo skenirati in jih pošiljati po elektronski poti. Zanimiv je bil referat Solveig Porteinsdottir z naslovom Access for consortia: the Icelandic way. Zgradili so virtualno knjižnico podatkovnih baz in elektronskih revij in na pobudo knjižnicarjev in islandske vlade, pridobili dostop za vse prebivalce Islandije. Icelandic National Steering Committee je bil tisti, ki je sklenil nakup za podatkovne baze kot elektronske revije in podpisal licencne pogodbe. Sredstva so bila pridobljena iz nacionalnega konzorcija, kakor tudi zasebne sfere. Danes imajo Islandci dostop do 7400 e-revij, 31 baz s povezavami do e-revij, 330.000 e-knjig in 3 enciklopedije. Dostop za 285.000 Islandcev je nadzorovan preko petih islandskih IP ponudnikov. To je menda prvi primer, da so tovrstni proizvodi ponujeni vsem državljanom neke države. Nacionalna in univerzitetna knjižnica Islandije bo na podlagi pooblastil Ministrstva za kulturo, izobraževanje in znanost, urejala tako financna in tehnicna usklajevanja, kakor tudi promocijo znotraj države. Komite je oblikoval spletno stran http://www.hvar.is (prevedeno kje.je) z namenom, da obvesti uporabnike o možnostih dostopa do informacij, kako pristopati ter nuditi uporabnikom tehniško pomoc. Prihodnost projekta je v rokah Ministrstva za kulturo, izobraževanje in znanost, ki se ukvarja s tem kako nadaljevati z zadano nalogo. Veliko je problemov, ki jih je potrebno razrešiti, posebno kar se tice novih nakupov in podpisov licenc. Seveda pa je potrebno izvesti evaluacije, ce so bila sredstva upravicena, v skladu s potrebami državljanov, ali uporabniki uporabljajo elektronske dostope, ali jim je bližja stara izbira strokovnih revij po knjižnicah. Služba za medknjižnicno izposojo v Narodni in univerzitetni knjižnici Islandije je posredovala za 18% manj dokumentov, zato pa lahko sedaj nudi hitrejši in boljši servis. Mary E. Jackson je imela referat z naslovom Measuring the Performance of Interlibrary Loan and Document Delivery Services in North American Research and Academic Libraries, v katerem je predstavila meritve cen za posamezni dokument, realizacijo posredovanja in zadovoljstvo uporabnikov. To metodologijo so priredile in prevzele tudi za študijo uspešnosti nordijske in avstralske knjižnice. Porocila slednjih so bila predstavljena na konferenci. Avstralske knjižnice so merjenju posvetile precej pozornosti in sedaj izvajajo izobraževanja za avstralske knjižnicarje, kako posodobiti procese v medknjižnicni izposoji. Nordijske knjižnice so zaenkrat opravile le meritve, kako naprej, pa morajo še dogovoriti. Zakljucek Udeležba na konferenci je bila za delo našega Oddelka za medknjižnicno izposojo in posredovanje dokumentov koristna in poucna. Treba je poudariti, da že vrsto let uspešno sodelujemo s temi knjižnicami in si želimo poglobljenega sodelovanja v prihodnosti. Izkušnje nordijskih kolegov že prenašamo v našo vsakdanjo prakso npr. preusmerili smo glavnino narocil iz BLDSCja v sistem SUBITO, uporabljamo nordijski narocniški sistem NOSP, spomladi pa zacnemo z linijskem narocanjem v LIBRISU, cim bo na voljo tudi za druge knjižnice in v angleškem jeziku. Nadalje nameravamo opraviti merjenje uspešnosti in poenostaviti in avtomatizirati cim vec procesov. Tudi naš cilj mora biti, da gredo clanki iz hiše v 24 urah (kar že nekaj casa uspešno izvajamo, veliko posredujemo uporabnikom, ki to želijo, dokumente po elektronski poti). Nadalje si želimo pridobiti partnerje na nacionalni ravni s podobnimi cilji, doseci predvsem doma, pa tudi v tujini nižje cene za dobavo dokumentov ter poenostaviti placila. IZUM-u smo poslali predlog, da bi COBISS3/MI izboljšal obstojeco možnost pošiljanja dokumentov po elektronski pošti in omogocil še posredovanje clankov preko Spleta, predvsem za tiste naše uporabnike, ki imajo svoj e-poštni nabiralni na oddaljenem racunalniku. Na konferenci je bilo prisotnih kar nekaj knjižnicarjev, ki so se lani udeležili VII. Mednarodne konference o medknjižnicni izposoji, ki je bila v Ljubljani, med njimi tudi Graham Cornish in me prosili, da prenesem njihove pozdrave svojim kolegom v Sloveniji. Vida Mocnik Vodja Oddelka za medknjižnicno izposojo in dobavo dokumentov CTK NOVA KNJIŽNICA ZA PREBIVALCE EVROPE Delovna skupnost Alpe-Jadran, Vicenza, 14. - 15. 11. 2002 To je bil naslov posvetovanja, ki ga je pripravila dežela Veneto (predsedujoca v delovni skupnosti dežel Alpe-Jadran) v okviru aktivnosti skupine za kulturo Alpe-Jadran, skupaj s splošno knjižnico Bertoliano iz Vicenze. Tako so se v Palladijevem mestu zbrali predstavniki, knjižnicarji koordinatorji iz 12. od skupaj 17. dežel. Pomembnost srecanja je poudarjala udeležba razlicnih funkcionarjev, predstavnikov javne oblasti, evropskega parlamenta, delovne skupnosti Alpe-Jadran, bibliotekarskega društva, ki so v svojih govorih naglašali veckulturno stvarnost, globalizacijo in pomen knjižnic pri ohranjanju jezika in kulture v njeni drugacnosti, pa tudi pomen knjižnic pri evropskem integracijskem projektu, še zlasti v centralni Evropi. Poslušalci so še posebej zbrano prisluhnili referatu Phillipa Gilla, koordinatorja in vodja delovne skupine novih IFLA standardov za splošne knjižnice, ki je s prikazom možnosti in nalog knjižnicarjev pri razvijanju knjižnice kot informacijskega, kulturnega, ucnega in komunikacijskega centra lokalne skupnosti utemeljeval vlogo splošne knjižnice v globalnem svetu. Odnos do veckulturnosti in prakticne izkušnje knjižnic dežel Alpe-Jadran so zaživele v krajših prispevkih knjižnicarjev. Izkazalo se je, da ni dežele, ki ne bi bila veckulturna in kjer knjižnicarji ne poskušajo uveljavljati enakost knjižnicne dejavnosti za vse prebivalce svojega okolja. Direktor knjižnice Bertoliana, Giorgio Lotto pa je knjižnicarje pozval, da se pridružijo trem projektom, ki bi dežele Alpe-Jadran zbližali med seboj v sodelovalnem delu, pri cemer bi knjižnice nastopale kot aktivni oblikovalci sodelovalnega prostora, ko bi oblikovale informacije o svoji deželi na spletnih straneh Alpe-Jadran in predstavljale ter uporabljale spletno stran kot pomemben referencni vir. Vecino casa so knjižnicarji namenili projektom, ki jih je predlagala dežela Veneto, skupina za kulturo in sprejeli ob zakljucku skupno izjavo o sodelovanju pri realizaciji projektov, ki naj bi povecali zanimivost spletnih strani in njihovo uporabo: 1. Sodelovanje pri dopolnjevanju informacij o knjižnicah in knjižnicarstvu za portal Kulturna mreža Alpe-Jadran (Cultural Alpe-Jadran network), ki ga je razvila dežela Veneto: Pooblašcena knjižnica iz posamezne dežele skrbi za objavljanje informacij na spletni strani Alpe-Jadran, katerih izbor predlaga "nabavna komisija" sodelujoce dežele. 2. Virtualna referencna služba: Sodelujoce knjižnice dežel naj bi prispevale po njihovem mnenju pomembne in zanimive naslove spletnih dokumentov, strani, ki bodo uporabnikom, zainteresiranim za delovanje na podrocju Alpe-Jadran, posredovali hitro in ucinkovito informacijo za delo na razlicnih podrocjih. Teme, obliko referencne storitve oblikuje nosilec spletne strani po predhodnem dogovoru s sodelujocimi deželami. 3. Regionalna izmenjava literature: Sodelujoce knjižnice (najmanj ena iz vsake dežele), naj bi enkrat letno posredovale deset naslovov najuspešnejših romanov za odrasle, ki so jih bralci izbirali med domacimi avtorji. Po objavi na spletni strani je možna izmenjava literature. Vse sodelujoce dežele so podprle projekte (tudi Slovenija, ki jo je zastopala z imenovanjem Ministrstva za kulturo koordinatorka Silva Novljan), sprejele anglešcino kot delovni jezik in se zavezale, da bodo spodbudile knjižnice k sodelovanju pri oblikovanju informativne in uporabe spletne stani Alpe-Jadran ter k predstavljanju te strani na spletnih straneh splošnih knjižnic svoje dežele. Gostitelji, ki so se izkazali tudi z dobro organizacijo in prijaznostjo, pa so obljubili vzdrževanje in posodabljanje spletne strani tudi po tem, ko se bo predsedstvo preneslo na drugo deželo. Silva Novljan LEARNING AND CULTURE – MESSAGE IN A BOTTLE The 3rd European Festival of Learning Cities and Regions 21 – 23 November 2002, Gateshead (Velika Britanija) Iz uvoda Billa Williamsona, profesorja na University of Durham: "Skupaj se lahko veselimo renesanse v kulturnem življenju evropskih mest. Vendarle pa je potrebno opozoriti na napetosti med globalizacijo in civilno družbo, med socialnim in kulturnim razlikovanjem. V prihodnosti se kaže potreba po novih oblikah ucenja in kulturne prakse. Vseživljenjsko ucenje je kljucna ideja in izziv za razvoj demokraticnega in kulturno živega mesta." Posvetovanje je potekalo v Gatesheadu, rudarskem mestu na desnem bregu reke Tyne. Na levem bregu se nahaja bogatejši dvojcek Newcastle, ki je v preteklosti slovel kot pomemben pristaniški in bankarski center. Obe mesti sta v casu vladavine železne lady M. Thatcher delili isto usodo ekonomskega propada, še posebej Gateshead, ki je bil kot izrazito rudarsko mesto primoran zapreti vecino rudnikov in s tem izgubil na tisoce delovnih mest. Postal je mesto brez perspektive: brezposelnost, kriminal, mladi so pri 14. letih opušcali šolanje, odsotnost kulturne identitete. Po zmagi laburistov v 90. letih pa se je velik del državnega denarja usmeril prav v to regijo. To je bil tudi povod za pravo "vstajenje" mesta tako v ekonomskem kot v kulturnem pogledu. Na obrežju reke Tyne so priceli z izgradnjo kulturnega središca mesta: BALTIC – The Centre for Contemporary Art, The SAGE – The Music Centre. Skupaj z Newcastlom se Gateshead poteguje za evropsko kulturno prestolnico 2008, zato so napori v kulturni razvoj toliko bolj razumljivi. Skratka, mesto z vizijo. Posvetovanje je potekalo v BALTICu, udeleženci pa smo prihajali iz razlicnih kulturnih in izobraževalnih ustanov, predvsem angleških, nekaj pa nas je bilo tudi iz prekomorskih držav, kot Angleži radi imenujejo države celinske Evrope. Osnovni namen srecanja je bil v teoriji pokazati nove smernice v razvoju vseživljenjskega ucenja, nujno strateško povezovanje kulturnih in izobraževalnih ustanov na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter v praksi pokazati dobre primere vkljucevanja kulturnih dejavnosti v izobraževalne procese. Naslovi prispevkov so razgrinjali res široko paleto: - The cultural dimension of lifelong learning in European Education policy and programmes (Alan Smith, Velika Britanija) - Open College Networks and Development in Europe (Finbar Lillis, VB) - Royal Opera House Education Programme (Darryl Jaffray, VB) - Culture and Learning in Cyberspace (Loraine Leeson, VB) - Espoo – A Learning City (Kristina Santala, Finska) - Culture in the Community (Anna Urbanczyk, Poljska) - Local and National Priorities for Learning and Culture (Brian Edwards, VB) - Music and Learning (Katherine Zeserson, VB) Sobotni del je bil v celoti posvecen knjižnicam in njihovi vlogi v vseživljenjskem ucenju. Gotovo so knjižnice zaradi svoje kulturne, informacijske, izobraževalne in socialne vloge v družbi idealna mesta za izvajanje dejavnosti na podrocju vseživljenjskega ucenja. Izkušnje v svojih državah smo predstavili Jitka Banzetova: Lifelong Learning and Libraries – A Czech Perspektive, Jan Van Vaerenbergh: Antwerp: A Learning City in Simona Resman: The Youth, Culture and Library. V svojem referatu sem predstavila organiziranost vseživljenjskega izobraževanja v Sloveniji, ACS, prizadevanja kulturnih ustanov na tem podrocju in povezovanje ter sodelovanje razlicnih kulturnih ustanov. S filmom so bili prikazani uspešni servisi in dejavnosti Knjižnice Otona Župancica. Posebna pozornost je bila posvecena razvoju stripovskih aktivnosti v Središcu za mlade (Mestna knjižnica) od postavitve stripovske zbirke Stripoteke, stripovskih delavnic in vecerov, razstav in tiskanja stripovskih zbornikov do izdelave nove brošure Središca za mlade. Nekako logicno se nam je zdelo, da bodo v novi brošuri dejavnosti SM prikazane skozi risano zgodbo. Povabili smo šest mladih (štiri fante in dve dekleti), udeležence naših prejšnjih delavnic, da narišejo zgodbo SM. Pod vodstvom dveh mladih mentorjev iz kroga revije Stripburger je šest dni nastajala zgodba o Janku in Metki, ki prideta v srednjo šolo v Ljubljano iz majhne vasi. V Ljubljani ju cakajo številne hude preizkušnje in obupana išceta prijeten in prijazen prostor. Na koncu odkrijeta knjižnico in Središce za mlade in se spremenita v sodobna, mestna mladostnika in mladostnico. Zgodba je kolektivno delo, kar ni prav pogosto v stripovski umetnosti. Oblikovalec je izbral obliko casopisa z naslovom "The Janko & Metka news", dodali pa smo še celo vrsto duhovitih podrobnosti. Uradna promocija brošure je bila 20. novembra na "Dan slovenskih splošnih knjižnic", pripravili pa so jo mladi mojstri sami. Nova brošura je hkrati informativno gradivo in umetniški izdelek. V delo za in z mladimi smo vpeljali novo kvaliteto – mladi so ustvarjali zase, za svoje vrstnike in za knjižnico. Tako smo se premaknili od knjižnicne ponudbe do aktivne udeležbe mladih. Vseživljenjsko ucenje je v preteklih letih postalo velika in skoraj obvezna tema vseh posvetovanj in srecanj. Danes se že pojavlja nov izraz "A Learning City", ki razširja pomen vseživljenjskega ucenja na celotno delovanje sodobne in uspešne lokalne skupnosti. Simona Resman Knjižnica Otona Župancica OBVESTILA Brezplacna testna uporaba elektronskih casopisov s podrocja managementa, bibliotekarstva in tehnike EMERALD FULLTEXT do 31. januarja 2003 Emerald je eden pomembnejših svetovnih ponudnikov elektronskih casopisov s polnimi besedili clankov s podrocij managementa, trženja, tehnike, izobraževanja in bibliotekarstva. Obsega bibliografske podatke z abstrakti in besedila clankov iz vec kot 130 casopisov od leta 1994 dalje. Seznam casopisov je na naslovu http://www.emeraldinsight.com/journals/index.htm. Podatki so dopolnjevani dnevno, besedila pa so v angleškem jeziku. Testna uporaba Emerald Fulltext je bila slovenskim knjižnicam ponujena že na posvetovanju ZBDS na Bledu, sedaj pa je ponudnik dopolnil izbor še s šestnajstimi pomembnimi casopisi s podrocja tehnike v zbirki Engineering Library. Vabimo vas, da izkoristite priložnost brezplacne uporabe tega bogatega vira na internetu do 31. januarja 2003 naslovu: http://www.emeraldinsight.com uporabniško ime: cosec geslo: emerald (izberite "Emerald Fulltext") Pozor: uporabniško ime in geslo je treba napisati z malimi crkami. Ivan Kanic NUK 8. KONFERENCA IFLA O MEDBIBLIOTECNI IZPOSOJI Naslednjo 8th IFLA Interlending and Document Supply International Conference z naslovom "Breaking barriers: reaching users in a digital world" organizirajo: Australia's National Resource Sharing Working Group skupaj z International Federation of Library Associations and Institutions, the National Library of Australia in the Australian Library and Information Association v Canberri, Avstralija, 28-31 oktobra 2003. Informacijo o predlaganih temah, kako poslati referat in v kakšni obliki, lahko najdete na Spletni strani: http://www.nla.gov.au/ilds/papers.htm ali dobite po elektronski pošti: ildsconference@nla.gov.au OBVESTILO Skriti zaklad – za zidovi knjižnice: oddaja o bibliotekarstvu in bibliotekarjih, knjižnicah in knjigah. Vabljeni k poslušanju vsak 2. in 4. ponedeljek v mesecu ob 1115 na radiu Ognjišce. Ce se v vaši knjižnici dogaja kaj posebnega, ce menite, da je pravi trenutek za pretres dolocene teme ali pa, ce bi preprosto radi obvestili uporabnike o spremenjenem delovnem casu knjižnice, mi lahko sporocite na naslov: damijana.oslaj@ognjisce.si . Vesela bom vašega odziva! Damijana Ošlaj IŠCEMO KNJIGI Gospod Franc Mihelic išce knjigi: Notranjski listi II : ob štirideseti obletnici vstaje slovenskega naroda / [uredila Janez Šumrada in Božo Levec]. - Cerknica: [Kulturna skupnost obcine Cerknica], 1981. - 360 str.+[12]str. pril.: ilustr.; 31 cm. Notranjski listi III / [uredil Janez Šumrada]. - Ljubljana: Paralele, 1986. - 500 str.: ilustr.; 31 cm. Knjigi pride kamorkoli sam iskat, lahko pa mu jih pošljete na naslov: Franc Mihelic, Runkova ul. 11, 1000 Ljubljana, tel. 01/ 505 46 09 Gospod bo zelo vesel tudi samo ene knjige. Za sodelovanje se že v naprej najlepše zahvaljuje! PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo preliminarni program in prijavnico za delavnico "Zašcita fotografskega gradiva", ki bo potekala 23. in 24. januarja 2003 v NUK. 2. V drugi prilogi objavljamo narocilnico za zbornik referatov z letošnjega 9. posvetovanja specialnih knjižnic, katerega tema je bila "Izobraževalni management v specialnih knjižnicah". 3. V tretji prilogi objavljamo narocilnico za zbornik "Knjižnice in javnost" z letošnjega strokovnega posvetovanja ZBDS. Srecno in uspešno 2003 ! Leto 2002 se pocasi koncuje in pred nami so božicni in novoletni prazniki. Želimo vam, da bi jih prijetno preživeli in si nabrali novih moci za leto, ki prihaja. Radi bi se zahvalili vsem, ki so nam v tem letu poslali prispevke v objavo in so s tem ustvarjali vaše in naše Knjižnicarske novice. Hkra-ti vabimo tudi vse ostale slovenske knjižnicarke in knjižnicarje, da s svojimi prispevki v letu 2003 obogatijo Knjižnicarske no-vice. Vsem našim sodelavcem, narocnikom in bralcem želimo v novem letu veliko veselja in uspehov na osebnem in poklicnem podrocju, z željo, da bomo tudi v novem letu 2003 uspešno sodelovali ! Uredništvo