leto Vj„ št 186. PeiSInins platana v gotovini. V ISublianii v fj©c3@8|© 2®» avgusta 1922. it, 75 p. ___ . . iia.nM — ■ — i. ' ■■■■ KI.H-—intnue——a—■———^n— Glasilo S@cialisticne stranke Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. „JUTR U“. Sokolska ideja je hotela zdravega človeka radi zdravega duha, ne radi dolge palice! tro« n^f0 smo pisali’ Predno nam je »Ju-talk«°stres’° 15. avgusta z notico »Kapi-snraiMi1-11 prolctariat«. To notico bo treba Ka iZa sP°min. Glasi se: — tia 'u Pr°ietariat. »Kapitalisti slave da. Onj „ ~ orgiie na račun delavskega razre-iim "a-,p011'*0 nezavedne delajvske mase, da bi c v.edno bolj, da bi oni lahko slavili 2e,*vSkihra?n,*e *n vieselice na račun krvavih '5adšnj! ’ .zu'iev*. Takšne neumnosti prše v tu-MV°iica 'p^jdemokratski listič o sokolskem zletu ^rvav-in f se sama naslaja na svo- v° Po*!-.] ‘1?, Irazah. Iz takšnih hujskajočih krva-°'ožaln. se Pa vidi v prvi vrsti vse- ri ko,SHa n^ vrecirla ignoranca. Nasprotniki “?!i nie.r-n Sc. "a boje. niso si pa doslej pogle-'li, da h- ”°Satc literature, niso se potni-?roučili ni SC spoznali s so-kolsko idejo, da bi 'Se. Ua bj ieKk°.y.° burno in bujno zgodovino, kaj uC.Sa duha1 cc'° Poiskali v telovadnici »zdra-Sn1- \ Nravem telesu«. Gospodje, ki obre-< ^'h, ^tvo. po raznih takšnih zakotnih li-az> ki Hh12'1- - ’J0 sv°j'h brezmiselnih praznih n?uCI71 Pa nij* Praviino reproducirati ne znajo, il!il koncei-in 0 ’.n se zvečer zabavajo na raz-J-^skij, a .j1*1- oči vidno »na račun krvavih de-vu^SClh . Tako smo videli prošlo noč v ‘abavj , sicer čisto pošteni pa prav veseli t i a\rPfKie. lastnike, izdajatelje in glavne Hiim n,1>re*a;< ' »Delavskih noivic«. Kar je f^hovtiu v •'°^en°. to ne sme biti dovoljeno k3, orn — delavcem, ker bi udelež- ««o nasnr°&r?la kapitaliste«. — Dokler nas p v><3i, da • napadali s takšnimi sredstvi, °Sti o'nih f? lladejaio uspeha le od slepe nenm-2^.-' 'vl se čitajo hujskaške njihove lističe. stal0 »snV P kapitalistično »Jutro« podati, h! °kolski dnevnik«, moramo povedi hote]aS 's^a tucli dolgega jezika Kr posebno pa ne tako strupenega! ustek. pot italijanskega proletariata. (Daije.) Št 'Ji v Poljedelcev, ki so organizira- ‘Sa okni; strokovnih zvezah, zna- i^Dai i .00. Vse fašistovske zveze 0k^j 'maio oribližno 300.000 članov. . _ . _______________________ ^ank-r. i '? število članov socialistične !?.000 ta 1919. od 200.000 padlo na i Jeralo , Y članov »Confederazione ‘i) od ? nnr? Lavoro« (Glavna Zveza de-fcefor bi m !-?00 na 1-200.000. Motil bi se, {'Stiehi sn • c1a so se s temi težkimi ne-• 0^uni«iti v ^ orSainzacij okoristili 's*a kak /0nil,nistična stranka ie danes ^etn p_- na 'e bila po razkolu v Livor-st| y *5nfti na sc mora, da so komun i-^asovan S-m ^asu ol) priliki različnih ?v°iimi str°kovnih zvezah prodrli s Sospfvf6 ^ 'n resolucijami. Politične ,roke arsk® razmere so vzrok, da so "istimi '.ase ,^ll;ostva zadovoljne s komu-*°boro?if ?a‘1tevami »generalne stavke«, Vetio u«. e delavcev« itd. Kljub temu pa flunisti. da bi se ta generalna i Koga misli »Jutro« umazati pred proletariatom? Vsak bo mislil po tej notici, da sem se zabaval prošlo noč v zabaviščih jaz ali pa sodr. Podbevšek, in sicer skupno z uredniki »Delavskih Novic«. Zato moram povedati, da sem bil tisto noč v pisarni do pol 2. zjutraj, domov grede sem šel na belo kavo v »Zvezdo«, pa nisem dobil prostora, pač pa sem na njenem vrtu videl vodie bolniške blagajne in »Delavskih Novic« pri skupni mizi. Kave tudi v Narodni kavarni nisem dobil, ni bilo mleka, (naročil sem 2 mehko kuhani jajci). pač pa sem imel čast poslušati, kako nrisrčno se mladi in stari demokrati obkladalo s priimki, kako si preiskujejo glave. da ugotovijo, ali je notri slama ali blato (za to besedo so rabili drugo!) in kako potem najglasnejši izmed njih v pijanosti zabava tudi pri drugih mižali slavnostne goste z »navdušenimi govori«, da je bilo še pijancev preveč, pa so ga vendar poslušali, ker je bil poln »sokolske ideje«! Če bi imel čas, bi vse natanko popisal. pa mislim, da bodo napravili to Cehi, ki jih je bilo precej zraven. V tisti uri, ki sem jo prebil v kavarni, sem videl več pijanosti, nego na vsedelavskem zletu v Celju ves dan do odhoda nočnega vlaka! Tako sem se torej »zabaval na račun delavskih žuljev«! »Jutro« pa piše, kakor smo ponatisnili, in misli, da bo s to gnojnico dokazalo, da ima prav. Pa počasi bodo tudi »Jutrovi« čitate-lii zvedeli resnico, čeprav za zdai še ne čitajo »Napreja«. ker je »zakotni listič, ki ga pišeta dva krvava skribenta z obžalovanja vredno ignoranco«! Vaš g. Majcen lrodi povsod po svetu prodajat svoja odkritja iz bolniške blagajne in dokazuje z njimi koruptnost socialistične stranke. Mi smo takoj, ko smo zvedeli, povedali, kaj nam je in kaj nam ni prav in tudi oseb nismo pardonirali, čeprav imamo dolžnost nadzorstva samo kot javno mnenje. Vi ste pa imeli potom g. Ribnikarja možnost pravočasno preprečiti vse tiste nagrade, pa niste hoteli, ker ste upali, da se nam bo stranka razbila radi njih. Pa se ni in se ne bo, ker zavedni proletariat ve, kaj je stranka in kaj oddelek za socialno politiko. Ve tudi, da drži vsak z vami, kdor je proti redu. čeprav v javnosti govori proti vam, kajti nered hočete, da l.aliko lovite svoje do-jj bičke in — nezavedne backe. Tako tudi komunisti. Na shodih nam j razlagajo, da ne morejo hoditi z nami. ker smo premalo radikalni — v sokolskih srajcah pa lahko paradirajo. Tudi »Zarja-ne« smo videli z njimi in se nismo čudili. Sai zato je ves spor, ker ne trpimo dvoživk. kakor vi. ki kujete obznane proti komunistom, potem pa prirejate skupno z njimi monarhistične parade in večerje v Ljubljani, Trbovljah in povsod, kjer na-< nese prilika. * Novinarsko udruženje tudi prosimo, da začne že enkrat izvrševati svoje sklepe. Ne potrebuiem osebne obrane, čeprav bi jo kot član lahko zahteval in imam tudi gradiva dovolj — zame velja obrana v_ javnosti za najuspešnejšo, na tiste, ki ne čitajo. na ne dam veliko. Toda udruženje je sklenilo delati tudi proti umazanim polemikam sploh, zvišati moralo jav- stavka klaverno končala, da ni mogoče, da bi se oborožitev delavcev z uspehom izvedla ter da ie možnost uspešnega delovanja za delavstvo sedai zelo omejena. Ta možnost uspešnega delovanja se pa seveda ne more meni nič. tebi nič ustvarjati z organizatoričnimi odredbami. Zato se ne smemo začuditi, da ni imela »Alle-anza del Lavoro« (Zveza dela), v katero so se strnile »Confederazione Generale del Lavoro«. kooperative in železniške strokovne zveze, onih uspehov, ki jih je pričakovalo delavstvo. Pač pa moramo oovdarjati — kar so tudi naglašali različni govorniki na zadnji seji narodnega sveta SSI — da je delovanje »Alleanze« radi tega tako brezuspešno, ker niso v njej zastopane proletarske politične stranke. in da se mora razkol med gospodarskimi in političnimi organizacijami na vsak način premagati s skupno bojno fronto obeh. V tem trenutku pa. ko pomeni ozka združitev vseh še čilih moči proletariata eksistenčno vprašanje za italijanske delavce. preti popolni razdor teh itak že maloštevilnih moči: socialistična stranka j mora prestati svojo najtežjo krizo — i »Confederazione del Lavoro« namerava razdreti tesno zvezo, ki jo že nekaj let druži s socialistično stranko. Kriza socialistične stranke se je začetkom junija izrazila v glasovanju socialistične frakcije v parlamentu. S pretežno večino ie v neki seji sprejela dnevni red, v katerem ie izjavila, da je pripravljena »podpirati vsako boljšo vlado«. Dogodki naslednjih dni so jasno pokazali, da je hotela večina te frakcije s tein, da je sprejela ta navidez nedolžen dnevni red, pokazati, da se loči od svojih dosedanjih parlamentaričnih smernic in da namerava socialistična stranka temeljito spremeniti svoje stališče napram meščanskim strankam. Vodstvo stranke je izjavilo, da ne sme parlamentarna frakcija uganjati svojo politiko s tem, da se ne ozira na sklepe strankine skupščine; obenem pa ie vodstvo sklicalo narodni svet stranke, la se je sicer izrekel enoglasno proti dnevnemu redu. s tem je hotel povedati, da ne sme parlamentarna frakcija samostojno delovati. Ko na se je potem razprava še dalje razvijala, so se pojavila zelo različna mnenja; pri glasovanjih se je pokazalo- da so Turatijevi pristaši, ta- nega mnenja itd. Tega na ne bo doseglo s privatnimi dopisi, ki jih včasih pošilja posameznikom, treba ho v javnosti obsoditi članke, njih pisce in uredništva, ki so .uh objavila! B. Polftline mst§. "L Sodrugom komunistom v albmn. V »Jugoslaviji« z dne 19, t. m. beTemo: »Moji zapiski z Dunaja«. Spisal Emil Stefanovič. Izdala in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, Marijin trg S. Cena broŠ. zvezku 2.50 D hi. V ^Delavskih no-vicah« z dne 18. t. m. pa beremo doslovno: »Delavstvo v Hudi Jami je dalo zaupnico s. otefanoviču, da nai Se naprej zastopa upravičene delavske zahteve do skrajnosti.« Ali ve komunistično delavstvo, da se »sodrug« Stefanovič hvali v omenjeni knjigi, kako ie obvaroval na Dunaju kot vojaški zastopnik naše države "0-000 delavcev pred komunizmom? Neverjetni Tomaži, sezite po omenjeni brošuri in prepričajte se o zadevi na lastne oči! + Konferenca invalidov vseh zavezniških držav se bo vršila 10. septembra v Ljubljani, nakar se bo nadaljevala od 12. do 15. septembra v Zagrebu, nato pa v Belgradu. + Bel! teror v Bos. Dublei. Delavci v Bos. Dubici so stopili v stavko, ker niso hoteli delodajalci ugoditi njihovim opravičenim zahtevam. Delodajalci so pozvali na pomoč oblasti, ki so tajnika »Opčeg Radničkog Saveza«, sodr. Špira Gojšina, izgnale v roku treh ur! Vse delavce, ki niso pristojni v Bos. Dubico, je pa ravno-tako izgnala, O tem nečuvenem škandalu borno več poročali prihodnjič. + »Savez srpskih zemljoradnlekih zadruga« bo imel svoj kongres 10. in llt septembra v Mostaru. + Na zahtevo novogradiških demokratov so odstavili načelnika Nove Gradiške L. Seitza. Odstavili so ga zaradi tega, ker se jim je zdel orotidinastičen ■kot predsednik »Hrvatske Zajednice«. + V vojvodini so pričeli nastavljati sodnike po strankarski pripadnosti In ne po kvalifikaciji. Ker nameravajo nastaviti v Subotici za predsednika okrožnega sodišča nekega proteži-ranca ministra za pošto, so se odločili vsi sod-' miki. da bodo v tepi slučaju zapustili državno službo. + Zaprli so bačkega podžupana dr. Stoikova, ker je poneveril velike vsote denarja. Z njim vred pa še več krivcev, med katerimi omenjamo večkratnega milijonarja Vidakoviča. Lepi ljudje nam županijo na odgovornih mestih. + Zavezniški veliki komisarji v Carigradu so poslali francoski, italijanski in angleški vladi prošnjo, naj bi se h konferenci o vzhodnem vprašanju. ki se bo vršila v Benetkah, povabili tudi zastopniki Turške m Grške. Ta predlog bo an- kozvani »kolaboracionisti«, pridobili od časa zadnje strankine skupščine mnogo novih somišljenikov. Zirardinijevemu dnevnemu redu ie sledil Serratijev dnevni red. Ta se ie skliceval na sklepe strankine skupščine in izjavil, da ne more posredna ali neposredna kolaboracija braniti interesov proletariata in da ne more jamčiti za povrnitev svobodnega režima. Potem je grajal stališče parlamentarne frakcije in zahteval boj za skupno fronto in boljše delovanje v organizacijah in v stranki. Ta dnevni red so sprejeli s 13 proti 6 glasovi, dočim petorica sploh ni glasovala. Istočasno pa se je izreklo vodstvo »Confederazione Generale del La-voro« v svoji razširjeni seji za kolaboracioniste. Parlamentarna frakcija pa je izjavila. da noče priznati sklepov narodnega sveta, potem ko je potrdila s posebnim dnevnim re nim materialom. Dr. Demahl. policijski VpunaH’ objavil statistiko prostitucije g0Spqdai' ki je posledica bankrotiranec registr ' skega sistema. 1800 prostitutke tiranih na policiji, poleg fe^. nn0 gena-. jr nih prostitutk na vsakih j • ^ g.xeX" žive na Dunaju. Leta l92d;. se pr<>|a ranih 7627 žena in deklet, K» .fl p0lo-jale brez policijskega dovoJ ‘^ene vica teh ie bilo spolno bolnm. j^jeg* jaških častnikov in sploh *fne niala vok srednjega stanu, < na, tvorijo večino prostih^- SIt)0 od Listnica uredništva: daijši nekega mariborskega sodrul ga bom nek o mariborskih razmeram . govor priobčili prihodnji teden. ^ med drugim tudi o »Enako- Ljubljana- ^ ^ Tedenski zdravstveni k*®®'. od nih. 1 mrtvorojen. Število jih je 7 domačinov in 9 tujcev, v ,5f siabost L ^i 10. Smrtni vzroki: Živlienska nalezljive bolezni 1. srčna hi v 4. smrtni vzroki 8. slučajne poškodb Celje« . ta- Iz Slovenskega republikans^ g/a bora. Zadnjič smo poročah'd ^ s& izdajati dr. Novačan ^v l ^ dnevnik dnevnik t® preo^^T, varstvo je tisto protiustavno ? ^ ^ »Naši vasi« popravilo s "*-lu dovolilo izdafati glasilo republikanske stranke. G. Novačan pa ima sedai težave s tiskarnami. Nobena ga ne mara sprejeti. Kakor doznava naš poročevalec, pa na-inerava sedai izdajati »Našo vas« kot tedensko slovensko prilogo »Slobodnega tioma«.^ Radičevega glasila v Zagrebu. List •lc torej g. Novačan s tern spravil pod streho. Zvedeli smo pa tudi. da namerava ^topiti odvetniško prakso v Čakovcu. smo mnenja, da je to znak Novačanoma obupa nad politično kariero. — Opozoriti ga pa moramo na novo »Obznano«, ..j1- zakonski predlog o javnih zborovanjih. Cujte g. Novačan, če bi g. Radič bil sedaj Belgradu. bi se nam bolje godilo, 'a t? n-as 1)a sčasoma vse pozaprli, bo šlo tako »lepo« naprej. — Opazovalec. Glas umratočega. Na našo notico . tem naslovom z dne 11. t. m. smo nnA• s^eretn 1C,Vnc*’! Ribanje tak človek tako V;°’ so se delavke jokale na sho-(loina l so poročali o položaju. To uvo-^dai pa k enotni fronti delavstva. Ho, o,’ smo nasprotniki te ideie. Cud- fronti °VTenc’ smo deloma že v enotni ow * Vas osebno g. Stefanovič, bi kariio,,?r 0 vDrašanie vaše žumalistične $ to /■-ere y fcspredje. In mi smo mnenja, da ^torite fln' vzr°k vašega govoričenja. (lru?j .kar so napravili jeseniški so-Vio« ;nDa ooste prihranili marsikak »ži-Vicah« J^108’0 orostora v »Delavskih No-~~ A. L. vode arf^?r!i zopet preti pomanjkanje katastr f banska leto skoro dovedlo do v kratv XZr°k je zopet suša. Ce ne bo blest«; m izdatno deževno vreme, bo 'aenkrat ~ ----- ------- Vodu fJi DrePoveduje mestnemu 2 Vžeto vodo prepeljati ali i magistrat izdal stroge odredbe. vodo- enes* vuuu prepeljati ali prenesti Zemljišča na drugo in priporoča k Na^oiP1*021 ^ s kaznimi... Knnsoo politiko zastopa med nami & je odela svoje razbita ude v ®tee. p—!-JliJve demokracije in narodnjaške ‘ napol podrte gugalnice. ki se na~ haja v neprestanem gibanju, zdai sem. zdaj^ tja, med vrste delavskega sloja in med vrste ban-karsko-mošnjičkarske^a razreda. Se ni preteklo dosti več kot en teden, odkar se je nje tukajšnji j duševni oče dr. Kukovec z debelim kolom_ spravil na same njene pristaše, »stebre meščanske dražbe«. »verižniške aristokrate«, »bankarje« in »predpotopne norcc-<, ker je mislil, da se mu puntajo in da hočejo potegniti proti _ z n-ovo gospodarsko stranko ki io je tiste dni ustanavljal sam vitez pL Zagorski. Takrat je bil ves »Tabor« poln raznega vpitja, kako da trpi ubogi proletariat, uradnik, trgovski nameščenec in fa-brKkl delavec, ki naj bi se pa čuval, da ne zaide v kremplje nove struje, katera ga bo Se bolj pahnila v bedo. »Taborova« baržoasija si je mislila: Neprijetno je sicer, če zgubimo stebre, nam pridejo drugi kalini na 5im in to je zaenkrat dovoli. — V nedeljo 13. t. m. je bila nova stranka na dan svojega rojstva v mehu pokapana. Takoj nato je Kukovcev »lajbžurnal« spremenil barvo. Gugalnica se ic za gugal a — tja. Ze sredi poti je slavni obrtnik Bizjak še enkrat opozorili, da imajo pridobitni sloji in delavstvo enake interese in da je treba torei razčistiti smrad v ljubljanski bolniški blagajni — seveda pridobitnim krogom v korist, ki da so pustili tam ze toliko »krvavo prisluženih« milijonov za delavstvo. Nato pa sc je oglasil že drugi pravcati »steber«, ki je »dokazal«, da je vsemu zlu in draginji v državi krivo predvsem de!ovno_ ljudstvo, katero mrzi delo in trdovratno vztraja pri osemumiku . . . Višek vse buržoazne nesramnosti pa je priobčil »Tabor* v petek rnM »Dnevno kroniko« v notici, ki jo dobesedno po-natiskuiemo. da se odprejo oči še tistim revežem, kateri mislijo, da je res kaj na tern, če izjavljajo advokati & la Kukovec in Žerjav, da hočejo njihove stranke pomagati tudi proletariatu iz bede. Notica slove: »Kako se zlomi strajk? Vodja laških fašistov nam je ravnokar pokazal, da ni nič lažjega kot to. Vsak štrajk temelji na organizaciji in nasilstvu. Teama faktorjema je treba postaviti nasprotno organizacijo. ki zagro-z* s s?!o, kakor je to Mussolini napravil in štrajku je namah konec. To sl ie traba zapomniti, bi rekel rajni Levstik.« Torei proti delavcem, kadar so v borbi za primitivne pravice. katere jim današnji segniti sistem odteguje, priporoča »Tabor« žandarski bajonet in fašistov-sko bembo! »Taboru« in vsem njegovim ne priporočamo nič drugega kot da prično v Mariboru praktično izvajati to. s čimer si hočejo pridobiti izgubljene simpatije ljudi, katere so Se pred enim tednom imenovali — predpotopne norce! Denunciantska morala. »Straža« priobčuje zadnje dni članke, ki delajo propagando za samostojno Macedonijo in hvalijo precej Bolgarsko. Da ne dela tega iz čistega nagiba, ve vsakdo, ki je nekoliko poduhal h klerikalnemu programu in delu. Vladotvomi »Tabor« ni vedel bolje odgovoriti na »Stražine« članice, pa je pozval policijo, naj preišče njeno uredništvo, če ne vedejo kake tajne vezi od tam v Sofijo! Policija je prišla naivno preiskovat in — ni našla ničesar ... Zdaj se je vnel boj med uredniškim osobjem obeh listov, ki očita drugo drugemu nelepo moralo in pa osebne napade, ki so po pravilih novinarske^ organizacije zabranjeni. Vsa pravila nič ne pomagajo, dokler bo proletarec žumalist advokat verske, nacionalistične in druge sleparije svojega kapitalističnega delo-dajalstva, dokler bo deloval za kapitalista v smislu kapitalistične morale. Ta pa se drži načela, da ji ni treba ozirati se na nobeno moralo, če nič ne nese. Nič ne nese, če spoštuješ človek človeka ki ni tvojega mišljenja in o katerem ne veš osebno nič slabega. Ta morala med novinarstvom se je pokazala sijajno v tem boju med »Taborjem« in »Stražo« pri obeh, zlasti pa tisti denunciaciji. Pa še nekaj zanimivega: »Tabor« je sokolski list. Kdor bere »Tabor« bi mislil, da ni madeža na »sokolski ideji«, zlasti kar se tiče demokracije. Zdaj pa se zgodi tak slučaj, ki dokazuje, da se sme sokolski demokratizem v imenu »domovine« posluževati obrekovanja in sile (policijske sile) v boju zoper političnega nasprotnika. . . . __________________________ Marenberc. V nedeljo, 6. t. m. se je vršila veselica prostovoljne požarne brambe. Bila je precej dobro obiskana, tako. da smo imeli 12,000 K čistega dobička. ki se bo porabil za nakup novega gasilnega orodia. Imeli bi lahko dosti več uspeha in dobička če bi ne bil imel glavne besede gospod B., ki se :o celem mestu. Od vsepovsod so pribežali delavci. Slišalo se je samo, kako so vpili: »Streljajo! Streljajo!« Številna množica delavcev se je zbrala ored neko cerkvijo. »Bežimo iz mesta« — to so vedno glasneje kričali. — »Kam?« Zunaj je vsaka pot poplavljena. Sneg kopni. Volga narašča. Kruha ni. — Bežimo, bežimo! Bodisi k belim! Tu preti samo smrt. — In žene, otroci? Kako torej, bratje? — Poginili bomo itak. Tu ali tam. Nobenih živil, bežimo, bežimo.« V daljavi ie zadonel strel iz topa. Čudno brenčanje je bilo v zraku. Za tem brenčanjem naenkrat pok. Kupola cerkve j je s pokanjem zrušila. Bil je pok in zopet pok. Granata je eksplodirala. Druga granata. Zopet ena. Množica ie zgubila zavest in se razpršila kakor čreda plašlji-vih živali. Sprednje straže so streljale in streljale. Od nekod je dal nekdo novo povelje in granate so zopet zadevale bežeče delavce. Mesto je postalo prazno. Del prebivalcev je zbežal, drugi del pa se je skril. Nič manj kakor 2000 jih je padlo v delavskih vrstah. S tem je bilo končano prvo dejanje astrahanske žaloigre. Drugo, se strašnejse dejanje se je začelo z 12. marcem. »Zmagalci« so zaprli del delavcev v komandaturah. na barkah in parobrodih. Na teh se je odlikoval po svoji krutosti poveljnik parnika »Gogolj«. V Moskvo pa so brzojavili o »vstaji«. Predsednik vojnega revolucionarnega sveta ruske republike L. Trocki je odgovoril s kratkobesedno brzojavko: »Neusmiljeno kaznovati«. S tem je bila zapečatena usoda .nesrečnih zaprtih delavcev. Krvava blaznost ie divjala na kopnem in na reki. Po kleteh in dvoriščih komanda-tur so streljali na ljudi. Z bark in parnikov so jih metali v Volgo. Nekaterim so še poprej privezali kamen na vrat. Neki delavec, ki se je bil skril na parniku, tako da ga niso opazili, je pripovedoval, da so z parobroda »Gogolj« samo v eni noči zmetali 180 ljudi v vodo. V mestu je bilo toliko ustreljenih da so jih nekaj noči vozili na pokopališče, kjer so jih kupoma od-kladali kot »bolnike, ki so umrli za lesarjem«. Dne 15. marca pač ni bilo hiše, kjer bi ne bili objokovali očeta, brata. moža. V nekaterih hišah te manjkalo več rodbinskih članov. Natančno število ustreljenih bi se dalo dognati s popraševanjem vseh meščanov ... Najprej so govorili, da jih je 2000. Nato 3000. Nekaj dni pozneje so mogotci začeli objavljati imena ustreljenih »buržujev«. Bilo jih je sto in sto. Začetkom aprila so govorili o številu 4000 žrtev. Represalije pa medtem^ niso P°ne* hale. Oblasti so se hotele očividno ma-ščevati nad astrahanskim delavstvom za ves naval stavk, ki se ie valil v marc 1919. leta skozi Tulo, Vojansk. Petrograa in druga mesta« Šele koncern aprila s grozodejstva ponehala. Neprenehoma so delavci zapusev mesto. Niti dovoljenje prostega ribo! o „ in prosteva nakupa kruha jih ni tnogl° z drževati. Predrago so si bili kupni to voljenje; s krvjo sorodnikov in pruateil je bilo napisano. Ta »milost« vlade je s vorila o preliti krvi tisočerih proletarce . Sodišče zgodovine bo izreklo syo]o o sodbo nad najstrašnejšim dejanjem munistične strahovlade. „ Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ) Odgovorni urednik: Auton Podbevšek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. je znak testenin Temu dišijo ene. drugemu druge, c so izdelane iz enakega testa. eravno „L U K U L“?!J naš prvi edini domači juhini izvleček (zabela), kateri i! prekosi is Pl® vsled izdatnosti okusa in cene vse druge izdelke. Zahirajte s vseh Izdeluje: „LUKUL“, družba z omej. zavezo, Ljubljana. ag^oaaEiBSgffgaBia Dr. Ivan Pintar, špecijalist za ženske bolezni in porodništvo ordinira odslej redno od 10. do 11. dopoldne in od 2. do 4. popoldne Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. m- SUKNO za promenadne in športne obleke v bogati izbiri A. & E. Ljubljana, M: irjj št. 10. Vsako množino vreč a 100 kg rabljenih toda dobro ohranjenih SST" kupi Prva Mariborska tovarna mila v Mariboru. 111 od 3. do ne. seasSorafera 1322. Raznovrstni izdelki v 17 skupinah. Centralno tržišče srednje Evrope. Trgovski oddelek velesejmskega urada posreduje brezplačno med češkoslovaškimi in tujimi tvrdkami. Najboljša prilika za nabavo prvovrstnih izdelkov češkoslovaške industrije. Znižanje vožnje za^ 35 °/0 pri vseh osebnih in brzovlakih ČŠ železnic in 75 °/0 znižanje pri vidiranjn potnih listov. Natančnejša pojasnila kakor tudi velesejmsbi znak z izkaznico za 25 dinarjev pri konzulatu ČŠR v Ljubljani, Breg št. 8. The ,OUVER‘ nal&oliši m MicanelSS pisalni stroj. Zastopstvo in zaloga: IVANGAJŠE K, papirna trgovina v Uufeljanl, Sv. Pe'.ra costa st. 2. Modele čevlj* SUi lSgSf2 v celih serij«-* --modernih kopitnih amerikanskih o 1' ameriKansKiu — nbUvl1 -dobavlja za tovarn uganja® čevljarje. A p a rtnčira novite oblike. Velikanska za vsako sezU°* za vsttttu , Zgornje df^. vrstno, hitro m P. v mon sebna delazmozn0!=- ^ ranju zgornjih delov tovarne ol?a*a# Nakup, reparatura J čevljarslclti Zahtevaj te prospj*0 « Ralph F. Subotica vi.^ Poučevanje^ v vseh strokah, nl?(*.