233. številka. Ljubljana, nedeljo 10. oktobra. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzeroši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemali zaavstro-ogerske dežele za celo leto 18 gl., za pol leta H gl. za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez poiiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom bo raćuna 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za ttije dežele tolike več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih "šolah in sa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 prid. BO kr., po pošti prejeuian za četrt leta 3 gold. — Za o z n a n i I a se plačuje od četiris-opne petit-vrste H kr., 6o se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če so dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo j« v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 9 »gledališka stolha-. O p r a v n i S t v o, na katero aaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozuauila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši.
0 modernem nemškem šolstvu.
(Spisal Starogorski) I.
Glavni razlogi, zakaj da naše sicer prav drago šolstvo za življenje ne koristi toliko, kakor francosko in angleško, morejo se obleči V naslednje tri točke: 1. Zanemarjanje značajnosti. Nemški n pedagogi" govore često o „harmoničnem izobraževanji," prezirajo pa popolnem, da je za dejansko življenje izobraževanje volje najvažnije. 2. Mer na abstraktno, teoretično in zloženo. Ustanovljenje zadosti tako potrebnib kmetijskih, obrtnijskik in kupčijskih šol je pri nas so-sebno zarad tega tako težko, ker Nemci ne poznajo prostih, ampak le umetno zloženih učnih načrtov z mnogovrstnim umetnim šolskim orodjem, kar pa nij le silno drago, ampak tudi šolskemu vspehu mnogo škoduje. 3. povsod se prevečleuči, panevadi.
Angleži grajajo zlasti nepraktično stran nemškega šolstvu, Francozi pa videvajo v duševnem presiljevanji nemške mladine in v zanemarjanji značajnosti glavni izvir vedno rastoče dušne bolezni, ki se „pesimizem" imenuje. "VViese pravi, da Angleži naravnost od rekajo nemškej odgoji v principu in v učnih sredstvih res misel do tega, kar se da z gotovostjo doseči. Kod dokaz zoper resničnost nemških načel v odgoji navajajo početje nemške mladine leta 1818. rekoč: Vaša učena odgoja je igrala takrat slabo figuro. Kaj je govorila navdušena mladina v svojih zborovanjih druga, ko nedoločne splošnosti o drŽavi in ustavi, kakova bi morala biti, brez pra-sanja, kakova bi tudi mogla V Tako pošiljate mladino iz  svojih šol v dejansko življenje z
Svečanostni govor o Stanku Vrazu.
(Govoril Buž. Raič v Corovci dnč 8. sopt. 1880.) (Dalje.)
1849. leta jeseni o počitnicah prišel sem slučajno potujoč iz Štridove v hram njegove mile sestre Anke v llermancih, in oudi je na neke dni bival Stanko. Mej drugimi nauki učil me je: Vi buduče leto nastupite dušno pastir stvo, dolžnost vam bode ljudstvo nagibati na to, da se oklene zveličalnih načel Kristovih in po njih oblaži; a vi kot sin slovenske matere imate še drugo imenitno nalogo, namreč kot apostol slovenstva narodu razlagati, da Spoštuje in ljubi svoj najlepši biser, svoj narodni slovenski jezik, svoje domače dobre navade, lepo svojo domovino, naj bode nravno, delavno, marljivo in varčno, naj si ne daje gaziti svojih narodnih pravic od tujcev, nego j
zmožnostjo, da se da voditi po teorijah in domišljijah in špekulacijah, ne pa po zdravej razsoji".
Francoska (v Lyonu izhajajoča) „Salut puhlic" piše : Prvi izvir rastočega pesimizma na Nemškem je iskati pri po nemških šolah priljubljenem regimentu. Nemški študent je od prvih let preveč z delom obložen in prisiljen; on ne pozna iger in telesnih vadeb v prostem zraku. Počitne ure prebije s tem, da okorno promemra ali pa kaj bere. Če se tudi duh razvija, vendar pa se značajnost popolnoma zanemarja. Nemški pedagog ima vedno v ustih enake besede kakor: esel, erzrindviech, ltigner etc. Od učenca se zahteva obsolutna podvrženost v mišljenji in vedenji. Pred učiteljem hinavčuje in laže, za hrbtom pa g.i postavlja na smeh. Umetnost porabe čuta do poštenja je na Nemškem čisto neznana. Potem pa se postavljajo nemške šole vsemu svetu kot izgled! Zarad tega hrepeni gimnazijalec neučakljivo po urah, ki ga storijo vseučeliš-čnega študenta, ki se more žaljivo kratkočasiti Čez vse ter se pogrezovati v gambanje in pijančevanje po pivovarnicah. Toda ko prebije dve leti tako dolgočasno življenje, prime ga to, kar se po študentovski „moralischer katzenj ammer" imenuje. Obide ga namreč pristudek in globoko spoznanje, ki pesimizmu pot nareja". —
V najnovejšem času so začeli tudi nekateri Nemci (sicer še rari nantes in gurgite vasto) sprevidevati napačnost svoje sisteme in metode v šolstvu. Tako piše na pr. Reuleaux, profesor višje obrtniške šole v Berlinu. „Mladina se pošilja v razne nemške državne šole. ne za to, da bi se njen duh vadil in razvijal, za znanstveno tfii praktično življenje pripravljal
je zagovarja in brani neustrašljivo; potle je pristavil: Glejte golobče! nas je malo, kateri delamo za narodni probud in napredek, pa nadejamo se dobrega vspeha, vsaj nauki naši so pravični, istiniti, na blagost narodu. Poselniki Kristovi, razposlani po daljnjem svetu mej razne narode akopram ubogi, neuki in priprosti možje delovali so z jako dobrim uspehom, ker nauk Kristov opiral se je na čista, nravna, poštena, istinita in človečanstvu koristeča načela, — denes je po vsem vesoljnem svetu razširjena Kristova občina; tako so nauki katere raz kladajo naši narodnjaki, slovenski pisatelji in učenjaki, zdravi, pravični in narodu koristni, tedaj ne dvojimo o povoljnem vspehu. — In denes po 30. letih vidi se, ka evangelij narodnih poselnikov segel je v srce in um narodu, da si je isti prisvojil, postal mu največja svetinja, katere se nijedna hudobna roka ne bi smela dotakniti. Denažnja svečanost kaže, ka seme čistih naukov narodnih blagovest-
ter z znanstvi oborožil, ampak, da zadobi mladenič svoje papirnate svedočbe, da se je skoz toliko in toliko razredov porinil, da je tako dolgo po šolskih klopeh drčal, v tolikih izpitih igračo prigodka prebil, — kajti kar imam črno na belem morem si brezskrbno domu nesti". — „Na te papirje se naslanja ves tek daljšega življenja; ž njimi priplazi najneumniŠi po službenej lestvici do vsake stopnje; brez njih je najbolj nadarjenemu in najbolj zvedenemu vsako proprišče zaprto. Treba še le zopet prevzeti navado, nositi čope in malo se razločujemo od Kinezov, od onega najbolj iz-učenega, najbolj izpitanega, najbolj z znanstvenimi diplomi oskrbljenega — tudi najpuhlej-šega, najbolj brezsrčnega in preperelega — naroda." — „Čisto drugače pri nijkrepkejše prizadevnih narodih, pri Angležih in Ameri-kancih. Nihče ne prala, od kod da ima svoja znanstva in ročnosti, one hočejo videti, ne pa papirov."
0 politiki grofa Taaffeja
prinaša „ Pester L1oydu članek, v katerem pravi: „V zadnjem času se je toliko in tako različno poročalo o namerah Taaffejeve vlade, da smo se morali informirati na takem mestu, ki more najbolj pojasniti politiko cele vlade in posebe politiko grofa Taaffeja. Zdanje avstrijsko ministerstvo in posebno grof Taaffe hoče parlamentarno vladati, ne da bi sam bil v navadnem pomenu besede parlamentaren. Vlada nij izšla iz večine jedne ali druge zbornice ter se ravno s tem razločuje od prejšnje vlade, katera je bila kri od krvi „ustavoverne" stranke. Grof Taaffe je avtonomistiškej stranki pomagal do večine in njegovo položenje njej nasproti je čisto drugo nego ono leve stranke
J nikov čvrsto zrni, klasi, mestoma sad dozoreva. — Pljučno bolezen navlekel si je v nekej veselici, katero so obhajali 1848. leta novo-rojenej svobodi na čast, zdravje mu je dan za dnem hiralo: prvlje polna rdeča lica upadala, glas pešal, živ duh njegov medlel. Davorinu je v Ptuji 1850. leta rekel: Moji dnevi so šteti, — kadar so me zakopali, molite in mešujte za mojo dušo. Miljenik se je nadejal, ka mu grozdje vrne ljubo zdravje, pa bridka osoda je drugače odredila. „Narodne Novine" donesle so dne 2G. maja 1851. leta žalostni glas: „Prekjučer posliepodne preminuo je ovdje poslie dužeg bolovanja obče ljubljeni spisatelj narodni pesnik „Djulabijah" Stanko Vraz. Po njem izgubila je domovina i književnost naša jednoga izmedju najrevniih i naj-vještiih poslenikah."
Nemila smrt! prerrno si ugasnila sijajno zvezdo na obzorji slovanskem, prerano je umolknol mili glas slavca žerovinskega na kvar
k vladi Auerspergovej, ki se je imela svoj obstanek njej zahvaliti. Zdanja vlada ve, da nema parlamentarnega značaja a ravno zarad tega čuti, da se mora držati ustavnih določeb. Ona računa z večino ljudskega zastopa ter jo respektira a z njo se ne identificira. Vlada potrebuje večine, da sprejme njene predloge, budget in ni k do jej ne more očitati, ako i z v r š u j e s k I e p e d r l a v n e g a zbora. (Da bi jih le res izvrševala. Ur.) Kar se tiče „srednje stranke", o katerej se je zadnji Čas toliko govorilo, vlada smatra zdanji trenotek za neugoden, da bi se osnovala. Ako bi bila srednja stranka, naslonila bi se vlada brezpogojno nanjo. Ker je pa nij, mora se Taaffe ustavno nasloniti na desno stranko zbornice poslancev. Kar se tiče narodnostnega vprašanja, misli vlada, da se mora rešiti po historičnem razvoju in tradicijah drŽave. Avstrije nij naredil meč nego ona je nastala s pogodbami in po pogodbah. S tem, da hoče biti vlada pravična narodnostim, da bodo te imele priliko gojiti svoj jezik in svojo literaturo, misli tudi, da bode v njih vzbudila Čut celokupnosti in državnega jedinstva. Vlada je prepričana, da se je narodnostim pod prejšnjo vlado godila krivica (mar misli, da se zdaj nam ne godi več krivica!! Ur.), da se popravi ta krivica, v tem ne vidi vlada samo svojega naloga, temuč tudi avstrijsko poslanje. Vlada je pa tudi preverjena, da, kolikor bolj se bode narodnostim branil njih jezik in njih slovesnost, toliko bolj bodo narodi videli, da je treba v administraciji jednega jezika in da ta more biti samo nemški jezik. A se silo in oficijalno se nemški jezik zdaj ne Bme za državni jezik proglasiti, kajti narodnosti bi to zdaj razburilo. Nemcem v Avstriji se ne kratijo pravice, vlada pa da nehče prepustiti nobenej narodnosti hegemonije, a tudi nobenej ne daje koncesij. Čehi šo si veliko škodovali s pasivno politiko skozi 18 let, ne morejo se privaditi, da spadajo v večino državnega zbora in zato delajo njih novine še zmirom opozicijo. Ako je katera vlada dobro hotela Čehom, to je zdanja, a njih silno dre-zanje ne zavira samo vladnega delovanja nego Škoduje (?) tudi njih interesom. V zdanjem trenotku pa mora vlada pokazati svojo avtoriteto uže iz ozira na krono, sicer pa tudi novinstvu ne krati pravic. Za vnanjo politiko Havmerlovo se trudi Taaffe pridobiti tudi ne-nemške narode. Kako slabo je pa prejšnja „ustavoverna" stranka razumela vnanjo politiko, to ve najbolj grof Julij Andrassy."
lepoznanske književnosti jugoslovanske. V 41. letu postlala mu je bela žena posteljo v krilu matere zemlje, in duh varuh straži na gomili Jurjevega grobja pri Zagrebu pozemeljsko lupino Stankovo. — Ali Stanko nij umrl, dokler bodo lesketale zvezde na nebu, pesni žarele v narodovej duši, — dokler bode Slovanstvo. Stanko živi neumrl po svojih pesnih. Dr. Razlag, prezgodaj preminovši mi iskreni prijatelj, piše mi o njem 1852. leta: „Neka skrivna otožnost mu je vladala na obrazu, katera se nij razvedievala, razen kadar je bil govor o bodočnosti Slovanstva, kar je Vraz bil postal je iz lastne moči, sreča mu nij naklonila blaga, rojenice neso mu položile v zibelko zlata, da bi si potrebnih pomočkov nabavil za naobra/.bo in telesno blagostanje. Njenni se je godilo, kakor se Slovanom povprek godi."
Odlične rodovine zagrebške lepo so sprejemale in častile Stanka,   v vseh knjižniških
Politični razgled.
Kotran !«• dežele.
V Ljubljani 9. oktobra.
Zanomskl „parteitag" na Dima ji paevdo-liberalci agitirajo kolikor le morejo. Zdaj hočejo, da bi ntmške agitatorje pozdravil na Du-naji dunajskega vseučilišča rektor magnifieus in da bi jim delali študentje bakljado. Predrzna je taka agitacija, ki vleče mej politiko tudi študente.
Magjari se pa norčujejo iz avstrijskih cen-tralistov, ki se toliko trudijo opisati svoje nasprotnike kot za vladanje nezmožne, a sami se ne morejo združiti in zjediniti ter je v njih toliko strank kolikor je centralistiških vodij Njih „parteitage" imenujejo Magjari „demonstracijo za vsako ceno".
Nemška in liberalna „Kdln. Ztg." pravi da Herbst nij nikak parlamentarni vodja in da voditelja „ustavoverna" stranka sploh nema najmenj pa da je za tacega zmožen dr. Herbst.
V u u n)«* d ri*ive.
Preko Pariza se poroča o namerah (rno-gornkili. Misli se, da bodo Črnogorci črez zimo sklenili zvezo s Srbijo, Bolgarijo in Grecijo in na spomlad začno te male države skupno občno vojno zoper Turčijo. Če same ne zmagajo, priskoči jim spet Rusija.
Albanci so baje večji del Ulcinja razrušili, ter se pripravljajo, da bodo Podgorico napadli. V Skadarskem okraju je 15 bataljonov turških rednih vojakov, ki se bratijo z Albanci.
Admiral aiijtleskcgra brodovja in načelnik evropske Hote lord Seymour je naznanil poveljniku ruskih ladij Kremerju, da naj bode pripravljen z* odhod pred Carigrad.
Orljentno vprašanje je dobilo zo-drugo lice. Angleška je stavila evropskim vc-levlastim predloge, kaj da jo treba zdaj storiti s Turčijo. O teh angleških predlogih, ki se pa natanko še ne poznajo javno, vrši se dogovarjanje mej vladami in se čuje, da jih bodo odobrile, da se ohrani sporazumnost v evropskem koncertu. Skoraj gotovo je da bode evropsko brodovje blokiralo levantske luke. S tem bi se pa Turčiji žile podvezale.
Najnovejši telegram „Pol. Corr." pa o tem uže poroča: Britanska vlada je imela uže 8. okt. v rokah privoljenje vseh vlad, da se y Arhipelu vzame Turčiji kak objekt v zastavo ali poroštvo. Flota ima nalog v 48 urah pripravljen« biti na odbod na novo določeni kraj.
Shodu kneza Milana z bolgarskim knezom v Belgradu pripisuje se velika važnost. Ristič je imel najprej dolgo avdijencijo pri knezu Aleksandru, potem pa je pisal njegov organ „Istok": „ Zveza mej balkanskimi narodi in dižavami je prvi pogoj našega obstanka in naše bodočnosti. Istok je last iztočnih narodov." — Do take zveze bode prišlo ker — mora priti, kajti balkanske zadeve zahtevajo združenega delovanja mej Srbi in Bolgari. — Bolgarsk knez je sprejel 8. okt. tudi črnogorskega vojvodo Peko Pavloviča.
krogih bil je posebno čislan; vesele družbe so ga rade vabile, bil je namreč šaljiv in šegav, pa vse v kolotači vzgledne dostojnosti. V društvih je zanimivo tolmačil o Slovenstvu in Ilirstvu — vse očaravajoč. Pri-spevši v svoj rojstveni dom sklicaval je sorodnike, znance, ter nasnoval razne igre in zabave; posebno pa je ljubil petje in pozival dekleta lepo pevati znajoča, da si je zapisaval pevane pesni. Vraz posvetil se je od mladih nog z vso močjo in z vso dušo narodnoj stvari, ter pripravljal se na krasno svoje pozvan je, živeč za napredek slovenske književnosti. Fr. Koče-var prejel je od Matice hrvatske spise in blago s.ovensko Stankovo, da vse te izdelke izroči posestrimi Matici slovenskej. Umetno blago javlja prve pesnikove poskušnje, polne viso-kega in blagega uma; nekaj je pesnij drugih slovenskih pisateljev. Narodno blago obsega mnogo nad tisoče narodnih slovenskih pesnij,
Dopisi.
I* Kamnika 8. okt. [Izv. dop.] Znan je bralcem rSlovenskega Naroda* naš razpor z necimi oblastvi, ki hote našim frančiškanom šolo vzeti. Mi Hmo proti temu izreden rekurz naredili, kakor je uže bilo v novinah. — Zadnja seja okrajnega Šolskega sveta, ki bi bil imel kompetente priporočati za učiteljske službe namesto frančiškanov, nij nič resultata imela. Ker je namreč jeden ud tega sveta sam kom-petent torej nema glasa, drugače pa se narodni in protivni glasovi v tem zboru odvagu-jejo, zato so narodni udje šolskega sveta zapustili zborovalnico in svet tako nesklepčen storili, da nij mogel nič predlogov delati. — Tako je stvar obvisela in visi še. Zategadelj bodo frančiškani, s katerimi zrno zadovoljni, še dalje šolo imeli. Mej tem pa upamo, da bodo naSe prošnje in pritožbe na višjih mestih uslišane. Čemu pač deželi po nepotrebnem 2000 gld. več stroškov delati le samovolji jednega nemškutarskega individua za ljubo. (O tem smo dobili, ko je ta dopis uže stavljen bil, še drag obširnejSi dopis, ki ga v jednej prihodnjih številk objaviti hočemo. Ur.)
Iz Ptuja 8. okt. [Izv. dop.] Kakor vam je uže poročano, izvoljen je v Maribor-Ptujskem okraji dr. Schmiderer s 656 glasovi za državnega poslanca. Naš kandidat g. Bindlechner je dobil častno število od 259 glasov. Če pomislimo, . da smo mi prvikrat na volišče stopili, smo na to lepo število glasov slobodno ponosni. Dalje smo se pri totej priliki osvedočili, ka je naša stranka v teh mestih in trgih, kateri z Mariborom volijo, tako močna, da bode pri pri hod njej volitvi. ako nam vlada nij neprijazna, večino imela. Naša skrb bode torej morala biti, da v tolikih predkrajih tako večino dobimo, da Maribor paraliziramo. Najpravičneje pa bi bilo, da bi se volilni red tako predru-gačil, da ti podkraji ne bi več z Mariborom volili, ker Maribor ima sam toliko glasov, kakor deset predkrajev, kateri z Mariborom volijo, vkup, in da tedaj vsikdar Maribor odločuje. Vsi predkraji, kakor Ptuj, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Ormuž, vrlo Središče i. t. d. so tedaj le statisti.
Naše število bi bilo še precej večje, ali mi se še sami nij smo poznali, marsikateri narodnjak se za volitev nij nič brigal, in marsikateri še volit nij šel, ker je mislil, da se večine nij nadejati. Potem nam manjka agitatorjev. Nekateri nemškutarski proletarci so kakor besni letali od hrama do hrama in glase
Dalje v prilogi. ~^NI
potem precej narodnih povestij, ugank, iger, vraž itd., vse te dragocenosti leže v temnih predalih Matice slovenske.
Slovenska bila je Stanku preozka za slovstveno delovanje, njegov bistri in bujni duh potreboval je širjega kroga, kateri se mu je razvijal na slovanskem jugu, kjer je lepo in bogato narečje ilirsko — srbščina ali hrvat-ščina — krepko razcvitalo, obetajoče na čvrstej podlogi izvrstnih knjig, obilno zdravega in okusnega sadu; vrh tega dajale so temu prehodu povod Vrazove jezikoslovne študije, po katerih je hlepel na jedinost in podobnost slovanskih jezikov, ter odbijal vse, kar bi pre-samovoljno hodilo svojim zakotnim potern; skrajni navor temu uspešnemu koraku prožala je blazflna ideja — zjedinjenje vsega J u g o s I o v a n s t v a, t. j. združenje vseh južno-slovanskih plemen: slovenskega, hrvatskega in srbskega  v   jedno   skupino,   v jedno
Priloga „Slov
lovili, proletarski agitatorji, ki se ob manjkanji vsega izobraženja ne sramujejo pri oknu nazaj zlesti, ako so jih pri vratih ven vrgli. Naši volilci so večjidel v inteligenciji. Gotovo vsak drugi naših volilcev je bil ali dovršen vse-učiliščnik, ali vsaj gimnazijalno izšolan, in ti se ne morejo sramotilnih in nizkih sredstev posluževati, kakor naši nasprotniki, iz različnih elementov obstoječi. Odločnih nasprotnikov sedanje vlade nij veliko. Skoro vsi, tudi nem-škutarji želijo pomirjenja narodov. Brez male izjeme vsi pripoznajo vsem narodom enake pravice, ker imajo enaka bremena. Gospodarstvena vprašanja tako glasno na naša vrata trkajo, da jih tudi gluhi nemškutar slišati mora. Le malo število je tistih, kateri ljudstvo le ščujejo, kateri Nemcem lažejo, da je nemštvo, nemška šola i. t. d. v nevarnosti, da mi nemške šole hočemo celč slavizirati. In kdo so ti pri nas v PtujiV V prvej vrsti g. dr. B resni g, kateri se v svojej neizmernej častilakomnosti kot župan obdržati hoče, da si svoje mesto kot mestne hranilnice doktor, katero mu vsako leto kakih 6000 gold. nese, ohrani. On nij iz prepričanja „Nemec". Dr. Breznik je pri volitvah na mestne volilce pri-tiskaval s svojo avtoriteto kot župan, — mestni policaji so še ob polednajstej uri po mestu morali letati, in volilce iz delavnic k vo-litvi tirati; on je pritiskaval na volilce kot mestne hranilnice ravnatelj in saj veste, da „dciiar je vladar na svetu".
Ravno tako so delali načelniki tukajšnje založnice, marsikateri je šel s tresočimi nogami g. Šmidererja volit, k<ir drugače bi pri denarnem zavodu v zadrego prišel. To sta bila naj-glavnejša faktorja, katera sta za g. dr. Šmi dererja v Ptuji delala in tudi odločila.
Tema dvema denarnima zavodoma so pomagali nekateri kot statisti, kakor na primer gimnazije ravnatelj g. Fichna, kateri te službe nij dobil zarad učiteljskih zaslug, — ker teh nema — ampak kot znan nemšk agitator in ščuvatelj na slavjanski narod; potem druga ničla na tej gimnazij, gospod Cafasso. Naši glasi so bili častno pridobljeni, vsi iz prepričanja oddani, in če glase tehtamo, in štejemo, je naša ideja zmagala, in le nasil-stvo odločilo. Že nij konec vseh dnij !
Iz Maribora 8. okt. [Izv. dop.] V svojem članku po našej volitvi ste rekli, da pred 20 leti narodni Slovenci v teh mestih, ki leže blizu nemške meje ne bi bili niti 50 glasov dobili, a zdaj smo jih 259, torej da vendar naša stvar napreduje. Preveč ste rekli 50. Mi starejši se prav dobro domišljamo, da
Naroda" k št. 233., IO. oktobra 1880.
knjigo. Opustiti slovenščino za više občinstvo in zjediniti se v „ilirščiniu, glasila se je književna blagovest na jugu, na katero je z dušo in telesom prisezal Vraz, a mrzil P r e š i r e n.
Stanko nij posvetil svetlega peresa belih golobic parnaških Hrvatskoj zarad dobička, vsaj dosle še nij se zbogatil s pismenstvom nijeden jugoslovanski pisatelj, nego pri bratih Hrvatih našel je prostornejše polje za duševno delovanje in več žarkih src za narodno slovstvo, nego li onda v svojej slovenskej domovini. Da je svojemu silno kipečemu duhu privoščil višji polet, ne jemlji se mu za greh, jeli se bistrooke m u orlu sme oporekati, ako se trudi z navadne razine vzvišenim vzletom bližati zlatemu solneu? Cisti kan mu je bil, krajšim potom dovesti nas Slovence v vilinski raj sloge jugoslovanske.
(Konec prih.)
je dobil leta 1866 naš slovenski kandidat za deželni zbor mest Ptuj, Ormuž, Središče, Ljutomer samo 13, reci trinajst glasov. In zdaj pri zadnjej volitvi je bilo v zgornjih 4 mestih uže 141. Torej v tej polovici zdaj z Mariborom in druzimi združenimi kraji toliko prirastka! „Bo uže bolje!" V letu 1866 namreč, pod Bel-kredijevo vlado, organizirala se je bila narodna stranka na slovenskem Štajerskem pod vodstvom dr. Dominkuša in dr. Vošnjaka najprvo, in smo bili prvič v vseh kmetskih okrajih zmagali. V mestih nijsmo tačas niti sanj o zmagi imeli, vendar se je bil tačas dal preprositi narodnjak prof. Šuman, daje v Ptuji kandidiral proti Waserju, ki, to se ve da, tačas še nij bil nadsoduije predsednik. Nemec VVaser je bil voljen, slovenski kandidat je bil dobil — le 13 glasov. Torej do denes nain je priraslo 128 glasov. — V Mariboru smo letos najprvo volili. Prihodnjič bomo uže tudi več glasov skupaj spravili sosebno ča nam bode dobljeni nauk v agitaciji kaj zalegel.
Iz Radovljice 8. okt. [Izv. dop.] Dne 4. t. m. odprla se je pri nas čveteroraz-redna šola. Po slovesnej sv. maši šlo je več radovljiških gospodov s šolsko mladežjo v okusno okinčano šolsko poslopje. Okolo 9. ure pride tudi g. okrajni glavar kot zastopnik vlade tja. Potem se začne prava slovesnost. En deček podaril je gosp. okr. glavarju lep šopek z nagovorom v hvaležnost za njega trud, da se je napravila v Radovljici 4razredna šola, tudi jedna deklica je podala šopek gospodu župniku Josipu Bononiju za njegovo izvrstno delovanje, da se je šolsko poslopje tako v redu in v občno zadovoljnost do/idalo in primerno popravilo. Potem poprime besedo gosp. grof T h um, župan in krajnega Šolskega sveta predsednik, kateri se vsem korporacijam prijazno zahvaljuje, kar koli so pomogle v prid, da se je otvorila naša d raz red na šola.
Okrajni glavar opominja učitelje: Dolžnost vas veže, da Bi prizadevate, da se učenci in učenke mnogo dobrega nauče; v vaš ej moči je da si ta pomnoženi šolski zavod dobro ime ohrani. Spominja se presvitlega cesarja in njegovega godu, kateri se je ravno tist dan obhajal in zbrani učenci in gospodje so navdušeno trikratno „živio" zaklicali. Vse se je vršilo dobro v domačem slovenskem jeziku.
Z Dunaja 8. okt. [Izv. dop.] Ko se je avstrijski cesarjevič Rudolf mudil v Berlinu, prinesla je „Kdln. Zeitung" odlomek necega razgovora cesarjeviča z neko „odlično osobo". Po tem razgovoru se ima na Dunaji vshodno vprašanje za manj važno; Ruska in Avstrijska bi se morali porazumeti ter skleniti, da bi Rusija vzela Carigrad, a Avstrija da bi šla do Soluna.
Ta razgovor se je nekaterim zdel toliko važen, da se jih je poprijel strah. „Wiener Abendpost" je tem ljudem prinesla olajšavo ; temu listu se je naročilo, da „formalno razglasi", da cesarjevič Rudolf nikomur nU kaj jednacega povedal.
Dunajsko Časopisje je pred kratkim kvasilo, da imajo poljski poslanci skoro v Lvovu shod, da se pogovore o bodočej taktiki napram „usta-vovercem" in avtonomistom. Razglasili so tudi, da hoče poljski klub biti v menj prijaznih razmerah proti češkemu klubu in avtonomistom nego do sedaj. Na vsem tem, kakor poročajo poljski časniki, nij besedice resnice. Poljski poslanci ne bodo imeli pred državnim zborom shoda, razmere poljskega kluba do Češkega in do avtonomistov pa so v obče trdnejše in prijaznejše kakor to nij so bile nikdar. Odkar je
cesar potoval po Galiciji, so vsi Poljaci vneti za Taaffejevo politiko ter za avtonomističko stranko.
Ker je pri dunajskej trgovinskej zbornici jedno mesto državnega poslanca prazno, hoteli so nekateri kandidirati iz ministerstva „pro-gnanega" Cherteka. Sedaj, ko se je postavljal kandidat, pa se nikdo nij hotel za Cherteka poganjati se. Postavljeni so zato drugi kandi-datje. Ubogi Chertek ima torej povsod smolo.
P.
Domače stvari.
— (Za javno tombolo,) ki bode v Ljubljani denes popoludne ob treh, narejeni so uže odri na kongresnem trgu. Red za vlečenje številk in oddajo dobitkov je tisti, kakor lani. Občinstvo odbor opozoruje posebno na dobri namen ter vabi uljudno k nakupu kartel po 20 kr. kateri se dobodo po trafikah in raznih lokalih do opoludne, pri tribuni pa od 8. zjutraj do pričetka tombole. Godba novega v Ljubljano došlega polka bode od pol dveh do treh pred glediščem igrala. Polkovnik jo je odboru rad dovolil z ozirom na dobrodelni namen tombole.
— (Tatvine) se v Ljubljani zadnji čas res množe. V četrtek opoludne sta bila tukajšnjemu mesarju in hišnemu posestniku gosp. Štruklju z njegovega dvorišča v Dolgih ulicah dva žaklja pšenice v vrednosti 12 gl. ukradena. — Drug dopisnik pa nam od tukaj piše: V noči od petka na soboto so tatje vlomili v klet prodajalca usnja g. Hr i b ar j a pred frančiškansko cerkvijo ter mu odnesli za 60 gold. blaga in zlato uro. — In v očigled tem vednim tatvinam v Ljubljani se nek listič naših nem-škutarjev še jezi nad onim mestnim odbornikom, ki je zahtevni po množenje mestne policije! Saj uže nij nobena reč v mestu varna!
— (Iz šale nesreča.) Poroča se nam od sv. Jurja pri Šmarji pod Ljubljano: Tukaj sta se dva brata, domača kmetska sinova pred žrelom goreče sušilne jame za šalo suvala in cukala sem ter tam. Nesreča hoče, da obadva v jamo padeta in se tako opečeta, da je jeden črez par ur mrtev bil, a druzega so v bolnico v Ljubljano prenesli. — Drug naš dopjs o ravno tej stvari pa malo drugače poroča stvar, namreč: Tarice so trle lan, malo od niih proč pa se je lan sušil na sušilnej jami. Sušač je bil hlapec, ki je pa sorodnik gospodarjev. Gospodar pride k hlapcu in ta mu reče: „Na, pojdi, zdaj boš pa ti en čas sušil." Gospodar mu odgovori, naj le sam Še suši, on da pride kasneje. V šali sta se pričela pričkati in hlapec reče gospodarju: „če ne ostaneš tu, pa te vržem na grmado", ter ga res prime in položi na lan. Ali sušilna lesa, na katerej se je lan sušil, bila je trhla, kolci so bili uže precej ožgani, prelomijo se in gospodar pade v jamo na žrjavico, pa potegne za soboj še svojega sorodnika, ki ga je hotel nazaj potegniti. Gospodarja in hlapca so brž iz ognja izvlekli, prvi je v silnih mukah živel še jedno uro, druzega so pa pripeljali vsega osmojeuega v ljubljansko bolnico.
— (V loteriji zadel.) Raznesla se je bila te dni po Ljubljani novica, da je tu-kajšen mlad privaten uradnik M. zadel loz. Ta vest pak se je kmalu na menj skrčila. Zadel je res pri vlečenji dunajskih lo«ov 1. t. m., a ne 200.000 temuč le 400 gld. Ker pa je imel le promeso, mora za 180 gold. kupiti loz, 80 gld. mora plačati 20%, davka, 2 gld. 50 kr. je uže tako za promeso dal, tako da se kou-
čem še ta dobitek skrči od 400 gld. na samih 137 gold.
— (Oficirji) novodošlega polka veliki knez Mihael so sinoči v kazini imeli soarejo, pri katerej so se poslovili od tovarišev tretjega bataljona, ki odide v Kamnik.
— (Obesila) se je pretečeni teden v kočevskem Koprivniku žena J. R., ki je bil ravno po opravkih v Zagrebu. Žena je bila v sedmem mesecu noseča in zapusti dva otroka. Uzrok samomora nij znan, najbrž duševna bolezen.
— (Ljubljanski dac.) Z 31. dec. 1.1. neha pogodba ljubljanskega daca in mitnine. Zatorej bode 3. novembra ob 10. zjutraj pri tukajšnjej finančnej direkciji dražba te najem-ščine za prihodnja tri leta. Izklicna svota je 226.880 gld. Desetino dti vsak oferent za kavcijo. Podrobnejši pogoji so v uradnem listu. Ne bi škodilo, ko bi se mogli dozdanjih j udo v iznebiti.
— (Najden mrtvec.) Vtorek 5. okt. zjutraj so kmetje iz Huj pri Kranji gredoč črez Kokrski most zagledali ležati pri potoku mrtvega mladega človeka. Izpoznali so, da je fant iz Primskovega doma in da je bil mli-narsk hlapec. Manjkalo mu je črevljev na rogah in uhanov v ušesih. V žepu pa je imel precej debel kamen. Sodi se, da je bil v tepeži z druzimi fanti ubit, a potlej je nekdo drug ubitega še oropal.
— (Družba sv. Mohora) razposlala je letošnje družbenske knjige: 1. Slovenski Goffine, HI. snopič, 2. Filoteja, 3. Občna zgodovina, VIL snopič, 4. Naše škodljive živali, L snopič, 5. Slovenske vcčernice, 35. zvezek, 6. Koledar za leto 1881. Vseh udov bilo je 25430, vseh dohodkov 26642 gld., vseh stroškov 26623 gld.
— (V mariborsko duhovšnico) sprejetih je 11 bogoslovcev v 1. leto: Črnen-šek Fr., Krajne Jož., Mohorko Fr., Matek Dav., Mikuš Bal., Mlakar Jan., Pustinek Jan., Stabuc Jam., Stoklas Matija, Fischer Andr. in Kostanjevec J.
— (Krembserjev cirkus.) Na tukajšnjem cesar Jožefovem trgu nekoliko dnij sem igra cirkus Krembserov. Konje ima jako elegantne ter dobro izučene, kar se v obče priznava. Krembser priredi pa denes popolu-dne po dokončanej tomboli ob 1 .,5 ure na živinskem trgu jahanje na stavo. V Ljubljani je to novo.
jeli. V sobi, katero si je bil v gostilni najel tujec, našla je policija jedno steklenico, zavoj z ženskim umazanim perilom in tisto pismo, katero je bil pismonoša tujcu prinesel, v katerem so bili pa samo koščki papirja, a nič denarja. Tujec se je zapisal v oznanilni go-stilnični list Heinrih Breslauer. A to gotovo nij njegovo pravo ime. — Zadnja poročila z Dunaja pravijo, da so morilca uže našli ali — mrtvega. V gostilni „hotel Union" se je sam s cijankalijem ostrupil. — Pravo ime, da mu je Vilhelm Burghardt in je doma iz Ka-šave, 31 let star, agent.
* (Sto in petindvajset let stara) ženka, po imenu Avdotinška, je živela v Harkovu na Ruskem. Zdrava in krepka je bila do zadnjega. Sama je hodila kupavat si jela na trg in kuhala si je sama. Nekoliko dnij je pa lotil se je zaspanec ter je pripovedovala, da se jej je sanjalo, da je bilo na onem svetu. Dne 19. septembra so jo pa našli na železniškem tiru mrtvo in nje truplo črez pol pretrgano. Sama se je vrgla tja, da se umori.
* (Nesrečna vožnja.) Minolo nedeljo popoludne se je peljal kravji prekupec Rader v svojem samcu iz Liesinga v Mauer. Pri njem sta se peljala tudi dva delavca Sperl in Schir-mer. Vračajoč se domov se svojima tovarišema je udaril Rader po konju, rekoč: Zdaj bosta videla, kako zna kravji prekupec voziti se! Konj se vsled tega splaši ter udere po ulici. Naenkrat voz trči na voglu neke ulice ob hišo s tako silo, da so bili vsi trije daleč proč vrženi z voza. Rader je kar obležal, zlomil si je zatiinik, Sperl je bil hudo ranjen na glavi in tudi Schirmer je bil nevarne rane dobil na glavi in na rokah. Konj, ki se je po zvruitvi voza še bolj prestrašil, divjal je dalje z vozičkom, ki se je popolnem stri in je naposled konj za soboj vlekel samo še vojnice. Ujel ga je nazadnje neki lijakar.
Dunajska borza 9. oktobra.
(Izvirno tele^-rafično poročilo.) Enotni drž. dolg v baukove.b .   .   70 gld. — Kti.it:'i drž. dolg v • '-1)111   ...   71 „75
Zlata rente.........85    „ 60
1860 drž. pos-dilo......129 „ _
Akcije narodno banko    .... 815 „ _
Kreditne akcijo.......274    „ —
London..........118    „ 50
Srebro..........— _
Napol...........9   m 427,
C. kr. cekini........5    „ 63
Državne marke.......58 „20
kr.
Razne vesti.
* (Spet jeden pismonoša umorjen.) Strašen umor se je dogodil zadnjo sredo na Dunaji. Zvečer je prišel neznan človek v „hotel garni" v Dominikaner Bastei, ter je zahteval sobo za prenočišče. Druzega dne mu prinese pismonoša s pošte pismo, katero je bil tujec gotovo sam nase odposlal, da bi denarnemu pismonoši, kadar pride, vzel druga denarna pisma. Tujec ponudi pismonoši Iliit manu kozarček slivovke. Pismonoša izmje po-nujano si pijačo, a ker mu je potem takoj slabo prihajalo, gre brž doli po stopnicah v sobo portirjevo, kjer precej omedli. Od tam so ga v bolnico prenesli, kjer je kmalu potem umrl. Raztelesili so ga in zdravniki so precej izrekli, da gaje tujec zastrupil s prusko kislino (blausiiure.) Tujec je hotel ostruplje-nega pismonošo, ki je imel več denarnih pi sem za 1500 gold. pri sebi, oropati. Ker je imel pismonoša še toliko moči, da nij precej v sobi tujčevej skupaj padel, temuč ker je šel doli k hišniku, zmešal se je lopovu račun. Šel je sicer za njim še celo k portirju, katerega je pismonoša prosil vode. Pa uže več nij dobil prilike tujec, da bi se bil polastil de narja, zato je raje ušel, prodno da so ga pri-
1 mrli ho t M«iI»IJ;kiil:
6. oktobra:  Henrik Pfcifer, deželnega oficijala sin, 3 u 08., Poljanski nasip št. 48, za katarom v čre vesti. — Jauoz Cermak, vrtar, 64 let, sv. Petra nasip št. 65, za jetiko.
V deželnoj bolnici:
3. oktobra: France Bribir, kajžarjev sin, 16 let.
4. oktobra: Marija Totnie, erevljarjova žena, 56 let.
6. oktobra: Matevž Vidmar, bivši kajžar, 67 let, za starostno slabostjo.
Tujci.
8. oktobra:
Pri Slonu: Fohman iz Trsta. — K-ipp iz Prage. — Sacher iz Dunaja, j— Dr. Bernpokvoka iz Maribora. — Weil iz Dunaja.
Pr: Malici i Ha\vel iz Ljubljano. — Sii••/, iz Nuvega mesta. — Sortenschein i« Dunaja. — Leit-in.tior iz tirnica. — Kal.au iz Tržiča. — K ilcrman, Bionk, Arlt iz Dunnja.
Pri wvntri)sitem cevarjlt Titi iz Trsta.
Javna zahvala.
V sveto dolžnost si štejemo javno ifl zahvaliti vsem onim rodoljubom Sunt-Vidskim iti drugim, ki so pripomogli, da so je slavnost blagoslovljenja naše čitalnične zastave tako veličastno in velikansko vršilo preteklo nedeljo. Zlasti pa se pred vsem srčno zahvaljujemo veleč. g. dr. Jos. Vošn j aku, ki je blagovolil prevzeti slavnostni govor. Slava in hvala mu ! — Zahvaljujemo ae nadalje g A. Odlazku, ki je tako krepko in ponosno pozdravljal došle goBte. — Hvala gospe Mariji Jamni ko vej iz Medvod, ki je bila kuma ali botra no ve j zastavi. Slava! kličemo vrlemu ljubljanskemu „Sokolu" in ljubljanskim čitalničnim pevcem za prekrasno in umetno petje! Živeli čitalnici liizoviška in Šišenska! Vso hvalo zasluži tuli ljubljanska mestna godba. Sploh srčna hvala vsem čestitim gostom, ki so nas b svojim pohodom počastili !
V Šent-Vidi nad Ljubljano 6. oktobra 1880. (.506) Odbor čitalnico.
Naznanilo.
Od cestnega odbora okolice ljubljanske se naznanja, da bo okrajna cesta od Studenec-Iga na Ljubljano zarad naprave novega mostu pri Kožuhu na močvirji
od 12. <l<» »O. oktobra zaprta za vožnjo.
And. Knez,
509) načelnik.
Št._441^
c. s: D.
(505—1)
Tržite cene
v ljubjam 9. oktobra t. 1 Pšenica hektoliter 8 gld. 94 kr.   -   rei 6 gld 50 kr.; — jeČtaen 4 gld. 34 kr.; — uvea 2 gld. 92 kr.;      ajda 5 g d. 3< kr.; — pronč 4 #ld. 87 kr.;
— koru/.a 6 g d. 10 kr.; — krompir 100 kilogramoi 9 gld. 50 kr.; — fižol hektoliter 8 gld, — kr.; maslu kilogram •- gld. 90 kr.; mast — gld. 74 kr.; — apel, frisou -  gld. 63 kr.; špeh povojen — gld. 72 kr.,
— jajce po 2'/t *r>» — mleka liter 8 kr.; —govednnu kiiogram 56 kr.; — toletnino 52 kr.; — svinjsku ujcso 54 kr.; — aeua 100 kilogramov 2 gld. 50 kr.,
— slame 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 6 gld. — kr.; — mehka 4 gld. 50 kr.
Učiteljske službe.
U ovom školskom kotam izpraznjeno bh sledeča učiteljska mjesta:
1. u Podgradu (ili. Castclnuoro) III. vrsti \ sa slovenskim
2. n Materiji III. vrsti / učnim jezikom-,
3. u Rukavcu III. vrsti \   sa hrvatskim
4. u Kastvii mjfslo |iodiifilflja III. vrsti / učnim jezikom;
zatim mjesta učiteljice III. vrsti i to:
1. 0 Kastvu  \   sa hrvatskim
2. u Lovrani / učnim jezikom;
3. u JelŠanah sa slovenskim učnim jezikom.
Uz Bposobnost hrvatskog za mjesto učiteljice u Lovrani zahtjeva so tak od jer i znanje talijanskog jezika, a za Kastav i Rukavac želilo bi se poznavanje zadnjeg pomenutog jo ika.
Sa ovima službami adruženi su dohodci ustanovljeni zera. zak. za Istru 3. novembra 1874, br. 30, odnosno 10. decembra 1878.
Natjecatelji i natjecateljice za pomenuta mjesta imadu sa dokaznieami poduperto svojo molbenice, ako su jurve u službi, tragom predpostavljoue si oblasti, upravno najdalj« do I. novembra ». g. ovome c. kr. kotarsko školskomo vjeeu odaslati.
C. kr. kotarsko školsko vjeće,
Voloska, dnč 7. oktobra 1880.
Lepe In po ceni
klobuke in čepke,
kakor tudi
kožuhovino ~mm
prodaja
v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu glediSčnih nlic. (433—5)
Njive
vulgo Korouove d ide so takoj v najem. Kdor
hoče kaj v najem vzeti, uai se oglasi pri h i š n e j gospodinji na Poljanah št. 26 nova.    (493—3)
Slovenske knjige.
Pri uredništvu ^Slovenskega Naroda" se dobe in na pismeno željo tudi proti poštnemu povzetju pošiljajo naročevalcem sledeče bIo-venske knjige:
1. „Uoktor Zohei%tt, originalen slo-veusk roman od J. Jurčiča.   Cena 60 kr.
2. „ Kal ifb ruske povesti*' od Bret llarte-a.   Cena 50 kr.
3. „Tugomer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena GO kr.
4. „Na Žeriujafi", izviren roman. Spisal Janko Kronik. Cena 60 kr.
5. Župnik TVakefteldski". Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld.
6. „MeJ dvema stoloma", izviren roman.   Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr.
7. ,,Cvet iti Sad", izviren loman. Spisal J. Jurčič. Cena 80 kr.
Optični zavod 3SL RBZIETGER
v li i o i»i (.mi.
Posebnosti za one, ki dobro ne vidijo in trebajo očal.
Očala se dade samo potem, ko se je natanko in čisto znanstveno poskusil in premeril vid, a se uspeli jemči. Naročnikom z dežele se radovoljno posije v ta namen spisana moja knjižica, po katerej potem lehko naroče zaželjeno.
Pri meni jo velika zaloga gledišćnlh in potnih perspektivov najnovejše konstrukcije, diljevidi, daljegledl, mikroskopi vsake vrste, vremeniki, toplomeri, tehtnice za vino, mošt, žganje ter vinski cvet, dalje za kis, mlekc, Ing in petrolej. Laterna magica, lamposkopi, ste-reoskopi in slike, parostroji, lokomotivi, camera obscura.
Orodje za risanje in šeatila (cirklji), risalna peresa vsake vrste, vodne tehtnice, vrvice in kotni mimiki, kompasi 1.1 solnčne ure, mer-niki, merniki na traku, zrcala M "britje in druge v to stroko spadajoče reči.
Dobro in brzo popravljam optično, flzikalifcno ter matematično orodje. (420—«)
I
Severno - nemški Lloyd
(Not duVntseber Lloyd)
v avstrijskej državi koncesijontrana
parobrodna družba.
Direktna redna postna parobrodna vožnja mej
Bremenom in Ameriko.
Poleg najnižje oene prevožnji in najiolldnejiega ravnanja 8 potniki, priporom se zh natančnejša pojasnila uradno potrjeno
Grlavno zastopstvo severno-nemštega Lloyfla za Kranjsko
it. RaiiKiiiger ,
(;J9   Ji») spetlitetir juž. železnice,
na dunajskej cesti, št. 13 nova, v Ljubljani. it&~ Sprejmo se zanesljivi u<»-<>iiti za okraje na Kranjskem, "•fij
Št. 5445.
Razpis
(500—2)
4 deželnih .štipendij za deželno vino- in sad jerejsko  šolo  na  Slapu poleg Vipave.
Za prihodnje šolsko leto na deželnej vino-in sadjerejskej šoli na Slapu z dveletnim tečajem, katero se prične dne 15. novembra 1880, bo izpraznene 4 deželne ustanove po 120 gld.
Pravico do teh štipendij imajo kranjskih kmetovalcev sinovi, kateri morajo biti vsaj IG let stari, trdnega zdravja, čvrstega telesa in lepega vedenja, ki so z dobrim vspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. — Štipendije se ne izplačujejo na roko, ampak učenci imajo za to V zavodu hrano, stanovnlišče in poduk.
Pro4njiki naj lastnoročno slovenski pisane prošnje do
«lne »O. oktobra 1S90, uko mogoče osobno izroče vodstvu imenovane Sele iia Slapu. Prošnjam je treba priložiti rojstni list, spričevalo waj o dovršenej ljudskej šoli, o lepem vedenji, o čvrstem telesu in trdnem zdravji.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne G. oktobra 1880.
Hiša
v EJ ubijani — v mestu — posebno pripravna za goHtiluo, je za 15.0oo gld. na prodaj. Le polovica kupa se precej plača. Več o tem pove administracija „Slovenskoga Naroda". (494—3)
Traku I jo ~W
(105—8)      (plosnato glisto) prežene
Praterstrasse 42, tudi pismeno.
W Cirkus Kremlser l G.
na cesar Josipovem trgu
denes nedeljo dne 10. oktobra
ve veliki predstavi
prva ob 5. uri popoludne,
druga
glavna predstava
ob 7. uri zvečer.
Prvi nastop gospoda ALEKSANDRA.
£3»
3$OWWoDs»X«a«K?sC;
Zajčje kože S
v ponedeljek dne 11. oktobra
velika predstava
ob 7. uri zvečer.
Uljuilr o vabi k predstavi
A. Krcuioser.,
(508) vodja.
Umetne zobe in zobovja
(zobovja z zračnim pritiskom)
prireja po najnovejšem umetnem načinu, ne da bi odstranjeval zobne korenine, brez vsake bolečine, votle zobe pa ■ dobro tvurino trajno plombira. Zobne operacije brez bolečin izvršuje z omotljenjem z gazom za smejanje (410—19)
zobni zdravnik A. PAICHEL
poleg llru<locli<-«ii mostu. 1. nadstropje.
Ordinuje od 9.—12. in od 2.—5. ure. " •
Enajsta redna
lavna skupščina
kranjske obrtske družbe
v       flan o k I o lira iMNfl oh 4L uri popoludne
v direkcijskem bureau družbe.
Dnevni red:
a) Poročilo o uspehu službenega leta 1879/80.
b) Poročilo pregled o valnoga odseka.
Gospodje delničarji, ki hočejo glasovati, prosijo se v smisla § 10 statutov, naj svoje delnice vsaj do dne" 25. oktobra t. 1. v lože v družbenej blagajnici ter vzemo legitimacijske karte.
Kranjska obrtska družba.
hc kupuje ceno
obleke za gospode, dečke in otroke? M. ITEITMANN-u.
Je največja zbirka
ženske robe? "^ns
(447—7) pri
M. NEUMANN-u,
v" I-J11I3I jaiii, slonove ulioes li. (ž»t. 11.
ERNEST JEUNIKER, Ljubljana.
Odpretje kupčije.
Uljudno a tem naznanjam, da hudem z dnem 5. okla« uru t. i. na tukajšnjem prostoru, (luna Jaka rt*Mtn nt. IO luna. siiiru tt, čisto na novo in najbolje izbrano
kupčijo z galanterijskim, Nurnbcrg-skim in kratkim blagom
otvori), ter si dozvoljujem prositi za mnogobmjen obisk in zagotavljam, da so hočem vedno po moči svojtu truditi, da zadovoljim v vsakem oziru Bvojim p. n. naročnikom.
Sč spoštovanjem
Ernest Jeuniker.
V Ljubljani, meseca oktobra 1HS0.
(484—3)
Dunajska cesta št. 10 nova, stara (i, k ..Mariji
lajraj!'
Važno za gospe!
Ćast imam, cenjeno gospodo ob Hvojej vrnitvi z Dunaja, uljudno vabiti, da obišče mojo z vsemi novimi rečmi najbolje oskrbljeno
zalogo modnega blaga za gospe
ter bo dozvoljujem posebno opozorovati na čudovito veliko izber
modnih klobukov za otroke, deklice i gospe
ter na mojo odlično zalogo
dežnih plašče? la otroke, deklico i gospe,
jake, jakete, paleto i dolmane.
Sč spoštovanjem
A. J. Visclier,
(503—1) LJubljana, Preilrnov tra;.
H. Hauptmann, m
v semeniukem poslopji, v Ljubljani,
priporoča po nizkej ceni najboljše
oljnate in suhe barve, firneže in lake.
ter najlepšo
<?opiee (pentlje) za slikarje in zidarje.
(464-8)
Gostilna jri Virantn" (Slerm arte),
na, ©T7-. Jakopa tTflpVU
Podpisani ho slav. občinstvu v Ljubljani ter s kmetov ter cest i te m u duhovenstvu zahvaljuje za mnogobrojno obiskavanjo črez poletje na gostilniškem vrtu ter obljublja, da bode črez zimo isto tako skrbno trudil se svojim p. n. gostom
v notranjih gostilničnih prostorih
ustrezati, knkor dosli-j.
Tono TI 1 k u lini Ć,
(f)07—1) gostilnar „pri Virantu".
r
i
i*« i
v
Ana Šinkovec,
v Ljubljani na mestnem trgu št. 10,
priporoča po najnižjej coni sledečo reči vsake poljubne slrokosti, barve, velikosti in kakovosti, katere ima /mirom najnovejšo v zalogi: ovratnike za gospode, manšete, kravate, trakove, franže,'čipke IŠpice >, crepin-ovesala, baržun, gaze, svilo, atlas, plis, moul, žlvotnike ženske, ris, organte, blago za podstavljanjo, perilo za, gospe, krila iz klobučevine. Najnovejše volnene rute, komašne, nogovice, rokovice, volno, cvirn, gumbe itd. Trakovi za vence su narede po želji. — Vuanjc narouho izvršujo hitro in zagotavlja so skrbna postrežba. (4iMi — i
i
i
j
se j
ii
Borzno kupovanje in prodajanje
<I i'>,5i ^nili £>a/pim-ov ter družin naložnih in spekulacijskih vrednosti]. Isid.or Ij. Schornetein
Hankgesehaft
Wien, I., Wlpplingeratrasse Nr. 43, H, Stook
(viB-a vis der lUirse). (443—11) Na vsa v to stroko spadajoča vprašanja daje bo rado in hitro odgovor.
&lycerinino milo, tekoče,
nedosegljivo v tem,  da se dobi meliku, tanka, bela koža, 1 skleni ca -I <) kr.
Glycerin-Cr6me,
!
poBebno vspešno, ako ustnico ali koža na rokah poka,   1 sklenica 30 kr.
&lycerin-Sargov,
najfinejši, 1 sklenica 10 kr
Toilette-Honig-Grlycer.-Seife,
Sargovo, 1 kos 30 kr.
Daiiien-Ponder,
z dišavo, bel in rudečkast, v zavojih po 10 kr., 1 škatla 40 kr.
Anaterinova ustna voda,
izdeluje G. 1'iccoli, 1 sklenica GO kr.
Anaterinova stupa za zobe,
izdeluje G, L'iccoli, 1 sklenica 40 kr. Prodaje in razpošilja proti poštnemu povzetju
g. piccoli,
lekar „prl uuKelti", (490—1)
-v Xjj-a.l3lja.XLi, na. d.-io.rs.aoslcej cesti.
lastnik c. kr. privilegija za zboišanje šivalnih strojev.
Slavna zaloga šivalnih strojev
v Gradci, Sackstrasse št. 20.
C. kr. avstrijsko in kr. ogersko trgovinsko ministerstvo 3? je dalo gospodu Jov. Javu za zboljšanje šivalnih strojev
izključen privilegij.
To
šivalnega stroj njegu šivalni stroj nij dražji
i zboljšanje se vidi v tem, ker šivalni stroj ne dela. kadar se cvirn navija za ladijco. Zato ne treba dela odložiti od a, kadar se cvirn navija. Navijanje je lebko, šivalni stroj pri tem nič ne trpi.  Zboljšanje je tako priprosto, do zbog
t n i i    t i i l    i ! > ■ ■. ';i
Slike in <*<-li i I m i Ki zaKtoiij.
rogoji za vplačevanje: pri sprejemu šivalnega stroja 10 gld., mesečno potem 5 gld., če se takoj plača, odpusti se 6°/0. (610—1) Vprašanja naj se z zgorenjim naslovom frankujejo.
i/.datelj in urednik Makso A muh':.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".