41. številka. Ljubljana, vtorek 19. februarja. XI. leto, 1878. SLOVENSKI lsh:>JH vnak dtt, (ifUllB i iUIl« t d;if'e po uiar.nieai, ter v©Jj^ po polt! prmoman %* a v s 11 o - o df o r h k o (letele r.* celo loto 1H ^rld., za poli.m - , Id,, ■a ć.'irt leta 4 *fhi. — Za F. p. bij aao b*tl i-ešiiianja na dosn *a oelo leto 13 «lii., na >tetr* leta .1 gld. 30 kr., r..i m mesec 1 gld. 1<) kr. Za pošiljinje na dom ao i HOtiiiit 10 kr. za mesec, 30 kx, sa froirt leta. — Z, a tujo d o i« le toliko -;oć, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo ućitolje na ljudskih ftolah in /a dijake velja znižana mta lo i:oer: Za Ljabijano aa četrt luta gld. 50 kr., po pošt: prej oma »i xa četrt leta 3 gld. — Za oznanila h. plaćcdo od čotiristopne potit-vnite 6 k/., t*e ae cmuttilo -jnkras tiuka, h kr., Če ne dvakrat in 4 kr. oe se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se i »ta nunklrnfi, — Rokopiii ao oe trajajo. — Uredništvo Jo v Ljubljani v Frane Kolmanovej hiši |*< 3 „gledaliSka. stolna". Opravništvo, na katero »vi 'e V.lasrorolijo nolulati r*»ro^nJ-*e r^b Izmaci je. »».n-ifiha, t»JL administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kulinanovej hiši. Telegrami „Slovenskomu Narodu11. London 18. febr, „Times", „I)aily JNevvs" in „Standard" v svojih člankih popisujejo pol o/je kot bolj mirno. „Daily Nevvs" so izvedelo, da hoče Rusija po končanji adrijanopoljskih dogovarjanj, katero se za v sredo pričakuje, precej Humelijo zapustiti. Carigrad 17. febr. Britanska tlota je denea v Gemlik prišla. Vsled spora-zumljenja Rusi nevtralne zone nijso prestopili . Peterburg" 17. februarja. Rusi na zahtevanje sultanovo ne bodo zaseli Gali polja. Carigrad 17. februarja. Britanska flota je zapustila princevske otoke in šla v Gemlik. Rusi so torej opustili svoj marš T Carigrad. Atene 17. februarja. Turška oklopna ladija, napadena od grške torpedne la-dije, bila je močno poškodovana. Vstaja na Kreti se povsod raširjuje. Rim 17. febr. Poskušnja onih ško fov, ki nijso za kompromis cerkve z državo, da bi dosegli jednotno glasovanje vseh neitalijanskih kardinalov, nij posrečila se, zlasti ker so bili avstrijski kardinali zoper to. Pripravlja se veliko romanje v Kini. London 16. februarja. Misli se v Carigradu sploh, da bode veliki knez z jednini delom ruske vojske, kot gost in prijatelj tur skega naroda, s privoljenjem sultanovim v Ca-grad prišel. Trnovo 15. februarja. Snovanje bolgarskih v oj niskih legij se nadaljuje. Kakor se je tukaj izračuuilo, zadostovali bodo dohodki bodoče kneževine Bolgarije, da bodo plačali administracijo in domačo armado 160.000 mož. Predaja tvrdnjav se je včeraj začela. Tvrdnjave se od Rusov za G mesecev z živežem obskrbujejo. London IG. februarja. „Times" poročajo iz Aten, da so vstaši na Kreti vzeli vet tur škik kul in proglasili zvezo z Grško. V Te-sulijo jo prišel Sulejman s svojo vojsko. Vojska. Angleški listi, včeraj še močno vojeviti, gledajo zdaj uže z drugimi očmi, situvacija se jim zdi bolj mirna. Angležka tlota se je odmeknila od Carigrada, da ne bi Ruse dražila. Britanski lev, ki je bil pripravljen na skok, premislil si je, videt, da nij varno. Eden angleških časnikov pričakuje pa uže po.; utr a njem sklepa miru v Adrijanopolji. To bi bilo hitro, uli mogoče je vse. 0 dozdanjih mirovnih pogojanjih Turkov in Rusov nič ne vemo, kako daleč so dozorela. Sicer se pa Rusija na vse pripravlja Iz Odese se piće v „P. C", da železnice pre važajo veliko število vojukov v Kišenev-Jaa Ladije se oborožujejo. Iz Bel grada isti vir poroča, da Srbi nij ho zadovoljni s tem, kako se miiovui uveti na-nje obirajo. Oni terjajo več. Metropolit je telegruiiral carju. Minister Ris ti č pojde v Adri janopolj k Ignatievu. Poročilo iz Aten, da je grška ladija na pala turško, kaže, da so Grki menda zopet boj začeli. Če no mirujejo na mokrem, tudi na suhem ne bodo. Razgled na vse razmere, kakor bo, oro zevanje tu in tam, množenje vojaštva in orožja, — vse to je otovro, da nikakor ne pripusti za trdno prepričanja, da se bode občni mir res vzdržal. Verjeten je mir, ali mogoča je tudi nova velikanska vojna, nijsnio še iz vse opasnosti. Prcstrašeiiost v Adrijanopolji predno so RiisL prišli tija. Z 18. jan. počensi, katerega dne so zadnji turški vojaki odšli iz Adrijanopolja, jo oudi zavladala strašna zmešnjava. Čerkesi so jeli pleniti po prodajalnicah, Pulgari so šli na Turke, Grki so drli Žide. Vse mesto je bilo v orožji, vsaka hiša tvrdnjava. Guvernerjev namestnik Sassa Etlendi nij si kar nič mogel pomagati, nikdo se nanj nij oziral. Vsak je tedaj v stiski obrnil se do konzulov, kateri so imeli kacih 70 vojakov, ki so za stražo pri njih ostali bili. na razpolaganje. Konzuli eo poskušali na vse načine ohraniti mir in skrbeti za red v mestu. Straže so vodile upornike in plenitelje v zapor in oue so tuli varovale zalogo smodnika, katero bi bilo drugače razburjeno ljudstvo gotovo zažgalo in pognalo v trak. Največ posla je imel z ljudmi avstrijski konzul Saks, ki nij imel samo avstrijskih državljanov ščititi nego so mu bili tudi v pokroviteljstvo izročeni podaniki ruski in nemški. Četa Grkov z ženami in otroci vdere v konzulat .sko palačo, ženske onesveščene copajo po tleh, otroci kriče, da človeka v srce boli. Grški del mesta, pravijo, bode popolnem ople-njen. Jeden teši, drugi prigovarja in tolaži ter navdajo nesrečnike s pogumom kolikor je samo mogoče. Konzul sam gre tija. Čerkesi so baš pričeli ropati iz prodajalnice tabaka ter bližnje lekarnice — vse, kar se da nesti, gre z njimi. Kmalu razpode divjo druhuk „Gori, gori! Balikbazar gori!" glasi se po M&tek* 0 ruskem nantLem pesništvu. (Spisal Iv. Hribar) (Konec.) Naravno je, da se iz enako kratkega obrisa znameuitejših lastuostij narodnih pesnij, kakoršiiLga koli naroda — kakor je moj de-našuji — ne more nikakor spoznati njihova notranja pesniška vrednost; vendar pa je po nekoliko vsuj mogoče posneti pravec, ki pesništvo do Učnega naroda prepleta. Da nam bo pa mogoče narediti si popolnejši pojem o velikoruskej naroduej poeziji, moramo ozir vzeti tudi na ono vrsto narodnega pesništva, katera nam ima pokazati in katera tudi v resnici vedno pokaže domače družbinsko življenje in nus poduči, koliko je kje mej prostim narodom čez navadna opravila, ki so potrebna za vzdržanje človeško, za ohranitev telesa, — ostalo tudi še poetične ljubezni, one zarije, ki mladini oznanja dan polu najlepših nad, v starosti pa obuja lepe spomine h koncu se bližajočega dneva življenja. Kakor povsod je tudi pri Velikorusih v družbinskeui življenji glavni motor — ljubezen. In kako lepa, kako nježna ljubezen! Nikjer ne najdemo tiste plitvosti, katera se je marsikje in žalibog tudi pri nas v te vrste narodnih pesnih sem in tje udomačila, nikjer oue ueprirojeue seutimentalnosti, katera ima izvor v omelikužeuem narodovem življenji; ampak vsaka velikoruska zaljubljena pesen je tako naivno lepa, da jo moro tudi najbolje zagrizeni pobožnostnik slišati brez najmanjšega pohujšanja. Kako na krasen način premoti Ruskinja svojega starega očeta, ki je bil prišel ravno takrat na vrt, ko je ona svojega milega pri plotu pričakovala. Videč na strehi sedeti goloba, povprašuje ga, zakaj no pride na njeno okno, ker mu je zjutraj nanj nasula pšeničice in prosa. Pridi k oknu, ako hočeš, Tud' ko solnco zajdo, Nikdo to, golobček dragi, No spodi, no nuj de. Sivi pa golitb na strtbl Tega nij razumu1, Niti stari oče v vrtu: LjubSok je razume!. Nij golobSek bil prilotol, Da jii nieo zobljt\ Prišel, upanje, moj ljubček V usta me poljubit, V usta me poljubiti Z mano radovat se. Ali kuko lepo tolaži ljubček svojo drago, tožečo mu, da ne najde, ako gre z njim, nikjer več krasnega vrteča, z modrimi in lude-čimi cveticami, ne oCeta, ne matere, ne sestric, ne družic, odgovarjajoč jej: „Povsod boš, ljuba! naala -/opet vrtec, Plavioo porasto, kamor pogledaš, Rože razcvet«'t, kjer ho uiniješ; Tvoj oče bodo jasni mesec, ulicah. Vse biti tija. Majhcni požar v turškem predmestji je kmalu udušen. Požigali so municrjo. Z druge strani so čuti močni poki, katerih zadnji je tako silen, da se hiše potresejo in okna zašklepečejo. Šipe so se razletele v silno mnogo malih koščekov. Starega imenitnega serajla nij več, zaloga smodnika, katero je toli nekdo zažgal, vzdignila je vso zgrado in tirala kamenje v zrak. Kar je bilo gorljivega se je vnelo in vso noč je trajal grozni požar. Dne 20. januarja so se Rusi v predmestji Jildrimu prikazali. Konzuli so odposlali avstrijskega konzula Saksa k generalu Strukovu, kateri ga je prijazno sprejel ter mu rekel, da bodo Rusi tekar prihodnjega dne vmarširali. Zadnja noč je bila najstrašneja. Na raznih krajih je gorelo. Straže nijso mogle ubraniti premnogih plenitev. Železnični nadzornik je prosil pomoči, kajti beguni bi bili postajo skoraj razdrli, ker nij bilo možno vsem tolikim željam ustrezati ter je primanjkovalo vozov. Grki in Židi so se vrgli v mošejo in so jeli pleniti. Konzuli so, koliko se je dalo, gledali vzdrževati javni red. Govorice, da so Rusi tu, pozdravljali so vsi z veseljem, a rekalo se je tudi, da Je prispela v mesto armada Čerkesov. V noči predno so Rusi vmarširali v Adrija-nopolj prispelo je krdelce konjikov notri, kateri so se baš pred avstrijskim konzulatom ustavili. Konzu'a nij bila doma, in uradniki, misleči, da je trop Čerkesov pred vratmi, prišli so ven se samokresi v rokah, — kar se nekdo oglasi: „Ne ustrelite me, ja/ sem general Stru-kov in sem prišel pohodit gospoda konzula." — Prihodnjega dne Še nij bilo nobenega Rusa videti v Adrijanopolji. Iz državnega zbora. Z Danaja 17. febr. [Izv. dop.] Ko bi naš ranjki V. G. Zupan še živel, lehko bi se zdaj veselil slišati, kako se v colnej debati skoraj vsi govorniki potegujejo v smislu njegovega starega gesla: za obrambo domačega dela. Celi teden se uze debatira in le malo je tacih govornikov, ki so se izrekli za neomejeno prosto uvaževanje (Freihandel). Skoraj vsi priznajo, da v takej državi, kakor je Avstrija, treba je skrbeti, da se neka obramba daje domačemu delu proti tujemu. Saj, razen Angleške, imajo vse druge dežele večje ali manjše cole na meji, celo Amerika, ki najvišje cole jemlje, ter s temi prihodki svoje državne dolgove plačuje. G. poslanec Nabergoj in ostali tržaški poslanci so sicer za avobodno trštvo, a to se razumeje z ozi-rom na Trst in okolico, kjer tudi zdaj nij cola za uvažane pridelke. Debata nam je razkrivala zopet tisto skelečo rano, na katerej hiramo v Avstriji, korupcijo in podkupljivost nekaterih največjih organov javnega mnenja in umazano zvezo s temi organi nekaterih ljudij, ki so s pomočjo teh časnikov si vedeli celo v državnem zboru kak sedež prislepariti. Tu vam je neki dr. Granitsch, leta 18G6 in pozneje reporter za „N fr. Pr.", zdaj državni poslanec, po naslovu advokat, a po delu še zmirom reporter gori imenovanega časnika. Spominjamo se še prav dobro, kako je isti Granitsch pod IIohenwar-tovim ministerstvom v niže-avstrijskem deželnem zboru se napenjal in ropotal proti vladnemu zastopniku. Če „N. fr. Pr." in njeni sodelavci tako strastno pišejo v katerem koli smislu, kakor je storila v poslednjem letu, za „Freihandel", potem vsak človek vpraša: zakaj pa, zakaj? Od kod novci, kdo plača? Odgovor smo slišali iz ust poslanca Skeneta, moža, katerega zarad njegove odkritosti mora vsak čislati. Skene je bral iz necega angleškega poročila, da so angleški fabrikanti, katerim je največ mari za prosto uvaževanje v Avstrijo, uže lani zložili 40 tisoč funtov šter-lingov (štiri sto tisoč goldinarjev) za agitacijo v Avstriji. Dalje je nemški „Farber-tag" v isti namen zložil 40 tisoč zlatih mark. V katere Žepe je prišel ta denar? — Ali nij sramotno za Avstrijo, da taki časniki, kate rim se sme brez ugovora očitati najgrša podkupljivost, še zmirom prvi glas imajo v Av striji in, da si mnogi vedo za vse to škandalozno obnašanje, vendar si ne upajo besede ziniti ter se bojazljivo uklanjajo revolverskina tem žurnalistom. Po Skenetovem govoru se je skušal dr. Granitsch opravičevati, pa občna nevolja proti njemu je bila tako velika, da dolgo nij mogel do besede priti, pa se je tudi končno prav slabo izgovarjal. Po končanej debati je državni zbor z 204 proti 56 glasom sklenil, da preide v specijalno debato. Proti glasoval je, in sicer iz po lične ga obzira, klub desnega centra, tedaj tudi vsi slovenski poslanci in nekaj poslancev Fortschrittskluba. Glavno, odločilno glasovanje fte le pride, kjer bo šlo za tako« zvane finančne cole na petrolej, kavo itd. Ščuvanje na vojsko v magjarskth novinah, celo vladnih, neCe nehati, temuč vedno bolj vojeviti so ti sini Ar-padovi in zabavljajo na nas Avstrijce, ki ne-čemo za njih v boj, prav surovo. Ne krateči velicega vpliva, katerega kaže ogerska polovica proti osodam obče naše monarhije, smo vendar popolnem prepričani, da bode oni vpliv sedaj preslab, ako bode zares poskusil v tem smislu na onem mestu, ki je najbolj odločilno, t. j. pri dvoru pridobiti si veljavo. Krona ne more v vojsko zoper Rusijo dovoliti. Avstro-Ogerska monarhija je r početku rusko turške vojske oficijalno proglasila svojo nevtraliteto ter tako izrekla, da hče rusko-turško krvoprolitje gledati samo z daleč, a ob jednem si je izrecno pridržala pravico, da, kolikor jej pristoji, vpliva na teritorijalne izpremembe, katere bi vsled rezultatov vojskinih utegnile biti potrebne. Onemu, ki je najvišjemu voditelju osod te monarhije v to nasvetoval, morali so ondaj vsi mogoči nasledki vojevanja biti pred očmi, on je tedaj moral tudi ono eventualiteto mej svojimi kombinacijami imeti, katera se je denes v resnici razvila in katera v budapestskih uredništvih prou/.ročuje tako čudno stresava nje. Ako jo oni državnik zatorej tudi v resnici mislil nanjo ter računal s to eventualiteto — katero prezreti je pri slabem razmerji sil vojujočih strank skoro popolnem nemogoče bilo — ter je kljubu temu oficijalno proglasil nevtraliteto avstro-ogerske monarhije, potem nij nobednega razumnega razloga najti mogoče, kateri bi mogel opravičiti preval naše monarhije iz dosedanjega stališča, niti nobednega, kateri bi takov preval utegnil prouzročiti. To zadnje haš taje oni listi, kateri nas z vso silo hte naščuvati za vojsko. Po njihovem krivem mnenji bi bili življenjski interesi monarhije uže po separatnih dogovorih Rusije s Turčijo, — kateri pa, kar poudarjamo, oficijalno nijso bili objavljeni —oškodovani. Zve/a treh cesarjev, v shodu našega z ruskim cesarjem na novo utrjena, nam je popolno poroštvo, da nij Rusija naših Interesov na nobeden način oškodovala, ter da jih bode tudi nadalje imela v čislih. Car Nikolaj je angleškemu poslaniku, kateri mu je rekel: „A vaše veličanstvo je pozabilo In tvoja mati toplo solnce, Tebi družic« bodo zvezdice, In jaz tvoj ljubi drug na veke." Zopet v drugej pesni pripoveduje nam ruska deva, kako nespametno je zaradi ka kove malenkosti spreti se z ljubčekom, ker mora potem po nepotrebnem trpeti nepoznane srčne bolečine in naposled vendar le vedno do tega pride, da se z njim zopet sprijazni. Ona Be je sprijaznila z njim zopet na veliki, svetli dan (velika nedelja), ko jej je zjutraj, stopiv-šej iz hiše, prišel nasproti ter na njen pozdrav „Hriatos voskers!" odgovoril „vo istinu!" in jo goreče poljubil na ustna. Ah vy njanjulkl i mamuški, Vy krasaviev, podružonki 1'ustj |) morknet nolnco kramioje S m.lym vvjek ja no razssorjiiHJa. Kakor pri nas, tako tudi mej Velikoru-skim prostim narodom možitev hčere smatrajo za navadno kupčijo, ki se ima mej očetom dekličinim in ženinovim skleniti. Čem bolja je kupčija, Čem večja namreč dota, za tem boljo imajo tudi ženitev in za tem srečnejši zakon. Ali Ruskinje so jako nježnih čutil, to nam spričuje velika množica krasnih pesnic, katere opevajo devičino gorje, ki ima po očetovej zapovedi in maternej volji vzeti si moža ne-Ijubljenega in morda zapustiti svojega najljub šega. Očeta svari hčerka sama: „No da vaj menja, batjoška, za muž No davaj, gosudar, ne za rovnju. — No injičisj na boljjojo bogatstvo, No gljadi na vyaokI horomyj No s boi omami žitj — s č.dovjckoin, No s bogatstvom ranjo ž tj — as sovjetom." Kako priprosto pa poetično popisuje narodna pesen prihod starega in mladega ženina. Starec pride od zahoda, zavit v sobolov kožuh, pred njim in za njim s snegom mede, in pelin ruste, koder se vozi; mladi ženin pa prihaja od izhoda na bujnem konjiču sedeč, oblečen v moder kuftan, pred njim gorak veter vleče, za njim se smeje letni dan in cvetice cveto koder jezdi. — Dasiravno pa se Ruskinja tako nerada moži z neljubljenim, vendar se — ako jej sreča nij bila mila in vse njene prošnje pri stariših nijso nič izdale — konečno vda ▼ svojo osodo in ostane verna neljubljenemu možu. „Ja. doBtanusja jinomu drug, I vjerna budu po amrt moju." Ruskemu narodu sveta je tudi vez, ki /jedi nju je ude posamezne rodbine mej soboj. Čsto naravno sicer; toda vredno, da tega omenim zavoljo tega, ker se nam v življenji tega naroda kaže vendar nekaj strogo individualnega, namreč okolnost, da se umirujoČ Rus spominja prej svojega očeta, svoje matere ter svojih bratov in sester, kakor svoje žene in otrok. Zato naroča svojemu konju, zvestemu tovarišu v radosti in težavah, da se po njegovej smrti vrne v „svjatuju Rus", da se pokloni najprej njegovemu očetu in materi in potem še le sporoči mladej vdovi poslednjo uatočbo. In ko so ti izvedeli, da je umrl, kako različna je tudi žalost po njem. Avstrije", odgovoril dne 21. februarja 1853 1. le-te pomenljive besede, katere imajo na Du-naji gotovo še dobro v spominu: „Vedeti imate, da, o Rusiji govoreč, govorim tudi o Avstriji; kar enej godi to godi tudi drugej; naju obeli interesi, ki se tičejoTur Čije, so popolnem identični." Politični razgled. Not run Je «l«»ž«»Ic. V Ljubljani 18. februarja. Ker je nadvojvoda Albrecht z necimi dru-zimi generali bil na Dunaj poklican in ker priporoča zdaj uže nek oficijalen organ osvo jenje in MMeB'cefinvin**, — za- vladal je mej Magjari nov strah, ker oni se boje pomnoženja slovanskega elementa isto tako kakor naši nemškutarji. Ćviki „Pokrok" pravi: Na teh, katerim je ležeče na eksistenci države avstrijske, je zdaj naloga, da vse zabran ij o, kar bi moglo voditi do vojske z Rusijo ali v zvezi ali brez zveze z Anglijo. Rusija nij še voje-vala proti Avstriji ali je uže v oj evala za Avs t rij o. Viiuii)«* clržtiv«. Zdaj pišejo oficijozi, da je Rusija sprejela predlog o kangrettt, le na Dunaji ne. Zato je Avstrija predložila Baden-Baden. Sami ministri za vnanje zadeve velevlastij bodo segli so in — potrdili mir, kakor ga bode uglavila Rusija sama 8 Turčijo. Če si sovražniki Rusov in Slovanov sploh kaj več obetajo od tega kongresa, bodo se zmotili. Minski listi so silno razdraženi na Anglijo, in sicer dobro ocenjujejo teškoto de-našnjega položaja. „Ruski Mr" meni, da se stvari ne bodo mirno razmotale, temuč da nam vojno prineso. „Mosk. Vedoinosti" me nijo, da prinese konfereuca namesto miru vojno. „Nov. Vremja" pa pravi: „Ves svet gčuje na nas zdaj, ko bi imel mir v veljavo stopiti. Prelita draga ruska kri naj pade na glave mož, ki angleško politiko vodijo. Tudi „Golos" sodi, da namesto miru bodo Rusi imeli novo krvavo vojsko. Turški parlament je bil zato razpu-ščen, ker je hotel vedeti pogoje premirja, katere skrivati so pa ministri obljubili. V nngteikih arzenalih se hlastno hitro izdeluje orožje in v lukah se popravljajo vojne ladije. Zato se je število delavcev in delavskih ur pomnožilo. — Časopisi razpiha-vajo vojevit duh, a ob jednem priznavajo, da Anglija nema dovolj vojakov. Zato gledajo k nam in bi radi, da bi avstrijska vojska za njih v ogenj šla. Angleška vlada skuša tudi MMnnce in Švede v orijentalne stvari vplesti, litijska jih proti Nemčiji, kot zaveznici Rusije, obetajoč Dancem severni Schleswig. Vendar, kakor do-zdaj stvari stoje, nij verjeti, da bi angleška intriga kaj izdala. Vidi se pa, kako silno da leč bi se raztegnila evropska vojska, Če pride do nje. i't-tirM'ft.tki republikanski organi pri-digujejo Angliji in Avstriji mir, ker se iim zdi prepozno ruski program izpremeniti. Tudi nove „Debatsu pravijo, da zdaj, po dovršenem dejanji, „f*it accompli", nobena vojska več ne premore ruske volje. Zato želi Francoska močno konference in miru. .«•'#!«#*t i* ki kralj je 15. t. m. odprl zborovanje kortesov in predstavil jim svojo no-voporočeno soprogo kraliico. Pri tej priliki je obžaloval izgubo Pija IX. in izrekel upanie, da bode božja previdnost konklave razsvetlila na korist sloge mej cerkvijo in državo. * V tU m** se je konklave začel. Kakor listi poročajo, zapustil je papež Pij IX. svoje j žlnhti samo svojo dedovino le G0.000 frankov vredno. Drugo imenje je vse cerkvi zapustil. Govori se, da so neke vlade sv. kolegiju iz rekle svoje želje zarad volitve papeževe. Domače stvari. — (Dekan Brolih. f) V zadnjem našem listu je bila kratko poročana nagla smrt dekana Rroliha iz Šmarja pod Ljubljano. Naj denes pristavimo na spomin vrlemu možu še par besedi j. Brolih je bil eden najpametnejših mož, izvrsten domoljub in narodnjak, spoštovan in toleranten duhovnik. Pri volitvah se je vselej udeležil in za ljubljansko okolico večkrat kot prvomestnik volitev vodil. Tudi kot ud okrajnega sveta si je znal s taktno-stjo in izobraženim duhom splošno priznanje pridobiti. Umrl je vsled mrtuda. — (Umrl) je Ferdinand J. Schmidt, častni meščan ljubljanski, ustanovitelj zavoda za bolne trgovce. Pokojnik je bil kot jako učen naravoslovec v širjih učenjaških krogih znan. — (Slovensko gledališče.) Denes je v tukajšnjem deželnem gledališči slovenska predstava. — (Koroške deželne volitve) so tudi razpisane in bodo: po kmetskih okrajih 22. po mestih in trgih 27. marca. Upamo, da so koroški Slovenci v Celovci in v okraji vendar uže kaj za agitacijo naredili, ali poročila o tem še nemarno nobenega. — (Vranska narodna čitalnica) napravi 24. t. m. drugo predpustno veselico s tombolo in plesom. Nadejajo se, da nas bode p. u. občinstvo, kakor vselej tudi pri tej veselici obilo obiskovalo, skrbel bode odbor za vreden sprejem in obilo razveseljevanje. _Odbor. Kazne veNti. * (Umor.) Ogerski honvedski lejtnant Franc T o t h je 12. t. m. ustrelil svojega rit-majstra, grofa Kmeriha Szaparvja, v njegovem stanovanji. Lejtnant je potem ubegnil, vendar so ga ujeli blizu Kis-Kiire. Ustrelil je pa Toth svojega predstojnika samo zato, ker ga je ta pred fronto oštel in uže prej grajal ga zarad neizpolnjevanja njega dolžnostij. * (Sedemdeset let v zakonu) uže živita zakonska Khrenfeld pri Neitri. Imata pa tudi 10 otrok, 44 vnukov in 39 pravnukoV. * (Iz zakonskega življenja.) Iz Varaždina poročajo: Župan iz Bednje je bil na potu iz Lepoglave v Bednje ustreljen iz pištole. Morilec je baje ljubljenec županove žene, s katero je u Že dalje časa imel razmero. On in žena sta prijeta in ne bosta v svobodi uživala sadu storjenega zločinstva. * (U m r 1) je te dni v Berlinu znani Slovanom in svobodi vseh narodov prijazni pisatelj Gustav JUsch, pošten in drugim narodom pravičen Nemec, redka prikazen v javnosti. * (Trikrat k smrti obsojen) je bil Jos. Srnec, kmet iz Lavčic na Moravskom, ker je hotel soseda ostrupiti. Prve dve razsodbi je višja sodni ja ovrgla, tretja, IG. febr. t. 1. izrečenu, bode menda obveljala. * (Svoja otroka in sebe je obesil) v ponedeljek v Berlinu nekdanji gostilničar K., kateri je pa zadnje čase v prav slabih razmerah živel. Zjutraj omenjenega dne, ko je se žena v prvej sobi ležala in spala, vzdignil je oča iz postelje štiri-mesečno dete ter je je v drugej sobi za srajčico ob pefi, druzega otroka o poldrugem letu pak je obesil v omari, a sebe naposled na kljuko pri vratih. Ko se je žena zbudila in je klicana pomoč prispela, bili so obešeui uže vsi trije mrtvi. * (Kakove narodnosti so bili dosedanji papeži?) Mej 2G2 papeži je bilo Italijanov 201, Grkov 19, Francozov 17, Sircev G, Nemcev 5, Afrikanov 3, Španjcev 3, Dalmatincev 3. jjz Angleške je bil 1, iz Por-tugalije 1, iz Krete 1, iz Ogleja 1, iz Galileje 1 in iz Utrehta 1. * (Osman-paša) Be v svojem ujetništvu v Harkovu dobro zabava. On govori francoski, pa tudi ruski. Nosi vedno uniformo in sabljo. * (Zoper smrtno kazen) se agitira zdaj tudi v Rio di Janeiro. Uzrok temu je, ker je neki umirajoči mož povedal, da je pred 25 leti neko družino umoril. A tačas so bili 4 drugi kot morilci obsojeni in obešeni. * (Primrznil) je po noči 4. t. m. sredi bodenskega jezera čolnič, v katerem, se je vozil steklar Ivan Gupelatz in nij mogel nesrečni veslar ni naprej ni nazaj priti, še le dru- „Knilna matuška plačet, kak rjoka Ijetsja, A rodna sestra plačet, kak ručej tečet, Moloda žena plačet, čto rosa padet, Krasno solnvško vzojdot, rosu vysušit.u Ko sem tako v kratkosti očrtal Veliko-rusko narodno pesništvo, moram zarad popolnosti spregovoriti tudi nekoliko besedij o Beloruskem, o katerem sem uže koj v začetku dejal, da se ima po bitstvu prištevati Veliko-ruskemu. Pri Belorusih žalibog ne nahajamo več onih lepih epičnih pesnij, niti sicer enake globokosti mislij, ko pri Velikorusih. Junaški epos bil je zadušen po nebla-gih političnih razmerah, katerim je bil beloruski odrastek ruskega naroda večjidel izpostavljen; namestu njega pa jo stopilo pope vanje prešestuega klativitežtva, ki gotovo nemi. domovine mej Slovani, kajti ne nahajamo ga pri nobenem slovanskem narodu, čegar poezija se je neodvisno od tujih vplivov razvila. Belo-ruBi so ga po mojem mnenji dobili s posredo vanjem Poljakov od Nemcev, ter ga potem po svoje predelali in razvili. Vendar je pa skoro vsem tem pesnim obseg, kakor našej narodnej „Student ob glavo dejan", samo, da so Belo-rusi tudi tako malo mojstri obliki in besedam, da nijso bili vstanu niti tako lepo igrajoče forme tem nelepim predmetom dati, kakor jo vidimo pri omenjenej našej narodnoj. — Nemški vpljiv nahajamo pri Belorusih tudi v onih kratkih štiri vrstičnih strofih, ki so bolj igrača besedij, ko izvor mislij. Belorusko narodno pesništvo namreč vse mrgoli teh po nemških „G'stanzelnih" posnetih kitic, mej tem ko jih v ostalem velikoru^kem narodnem pesništvu nikakor ne nahajamo. Najbolj karakteristična črta v beloruskem rodnem pesništvu je še sovraštvo do panov, ki so jih Poljakom prodali. Poljaka samega na sebi ne črti Belorus, pač pa pana, kajti, kukor ga je mogel prodati Poljakom, tako ga utegne tudi še hujšemu sovralniku, vsaj ga smatra za svojega sužnjega, torej za svoje po sestvo. Jako elegično se torej glase vzdihi: Oj koli b\ koli Moskali priSH, Moskali prišli. Naši srodnvjo Vjery odnyje. Videli smo toraj, da se je, razun beloruskega, vse ostalo velikorusko narodno pesništvo razvilo na čisto domačih tleh brez najmanjše primeri kacega tujega vpljiva. Ako toraj primerimo te narodne poezije, ki so nastale iz prvotnih duševnih sil, tedaj iz srca in mišljenja naroda samega — in so polne navdušenja za slavne dobo domaČe zgodovine, polne ljubezni do domovine in carja, polne globocih mislij in nježnih vodil, ako jih primerimo, pravim, z barbarstvom in nesposobnostjo za kulturo, ki se od zapadne Evropo llusiji vedno očita, ali ne bodemo s Puškinom vred vprašali: „Zafijem šumite \y uaroduvjo vit i i i, Začjeni anatomoj gro..ito \y Rossiji?" (Nadaljevanje o maloruskem narodnem pesništvu sledi pozneje enkrat.) tega dne okolo 0. dopoludne je prišla pomoć in je bilo treba s poleni razbiti led, predno 80 čolnic spravili do brega. Umrli v IJutolJtnii I od 7. do 15, fobr. 1*S78: Ivan T.avrin, hišnega gospodarja sin, 4 I. 8 DD,, ▼ konjiišnih ulicah št. 4, »h dit'teritis. — Uedviga Gregorec, pekinškega mojstra otrok, 4 in., na sv. Petra cesti št. 47, sa vodeno glavo. — laika Semee, prostak 17. polka, SSI., v vojaške} bolnei, /a jetiko. — Pavel Stainpful, prosjak, bO I., v bolnici, ta kapjo — Manja Primec. prosjak, tili L, mrtev najden. — Marija SirlO, khpaija otrok, 9 dnij, na karlovskej cesti st. IH, za zlatenico. — Marija Uregorec, ti.'S I. ©aobojnica, na poljanskej cesti št. 70, za otrpnenj- m pljuč. — Franjo Sumrak, delavec, 24 I., v holmci, ca vnetjem pljuč. Marija NeljAn, hišna gospodinja, 76 )., cerkvenih ulicah št. if>, »a starostjo. — Manj a Šiiiikej, delavčev Otrok, 16 dinj, D» emon-flkfj cesti št. 10, za božjastjo — Bajko »egatin isvoščeka otrok, 0 m., v gradišči št. 14, za pljučno vodenico. — Gustav 1'indiir, delavčt-v otrok, 1 I. 4 m., na tržaškej cesti št. 89, za božjastjo. — Marka Grkštf, OftOboJmk, >r)tJ I., v bolnici, za [etiko. — Marija Škof, krojačema soproga, Sili 1 , v bolnici, za možjaiisko vodenico. — Ivan Ahec, Mobojn k, 73 I., v bolnici, za marazmom. — Jamo) Mišjak, starinar, C6 1., na starem trgu št 20, za sušico. — Marija Kaiser, sopr ga pasarskciuu mojstru, *»- J 1., pred •kurijo št. 20, za otrpnonjem pljuč. — Ana Bukovec, kuharica, .'$<> I., v kravjej didini št. 14, za s.čno vodenico, — Khzabeta Koliuan, urarjeva soproga, 77 I., na sv. Petra cesti štev. ilS, za kapjo — Pavel Brcakvar, hišni gubpodar, 80 L, v gradsških ulicah it. 2, za starostjo. Dunajska borza 18. februarja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. delg v bankovcih . <:3 gld. 70 Enotni drž. dolg v srebru , . 67 „ — Zlata renta........74 „ 95 1860 drž. posojilo..... 112 „ — Akcije narodne banke .... 797 „ — Kreditne akcijo...... 232 „ — London......... 118 „ 15 Napol.......... 9 „ 44 C- kr. cekini....., . 5 „ 57 Srebro......... 104 „ 35 Državno marko...... 68 , 20 kr. Razglas. Podpisano županstvo preklicuje s tem raz glas od 14. in 21. decembra 1. 1877 zaradi razpisa službe občinskega tajnika. Županstvo v Materiji, dne 15. febr. 1878. (54) Štev. 1075. Razpis (45-3) vrtnarske službe na dezelnej vino- in sadjerejskej šoli v Slapu poleg Vipave. Na deželnej vino- in sadjerejskej šoli v Slapu poleg Vipave je oddati služba vrtnarskega pomagači za praktični poduk učencev, za opravljanje dela v sadnem, v zelen|adnem in v botauično-poniologičuem vrtu in čebelarstvu. Prošnjiki za to službo, z letno plaču 250 gold, prostim btanovali^čein, ter, ako morda treba, z brezplačnim užitkom zelenjave, naj dokažejo, da so neoženjeni, da so čvrstega zdravja, lepega vedenja, slovenskega jezika SHOtai in da so v sadje-, ztlenjado- in čebelo reji prav dohro, in če mogoče, tudi v cvttlico-reji izurjeni. Prošnje z navedenimi dokazi naj se flo lionca februarji« t. I. te mogoče osobno izroče vodstvu deželne vino in Badjerejske šole v Slapu. , 01 deželnega oiora kranjskega. V Ljubljani, dne 12. februarja 1878. Komis, ki jo izurjen v VM'li pustili prodnjalmee mešanega bi siga ter unieje oskib jevati trn like, bi rad svojo tedanjo služIm Ispretncnll. Ponudb« v ta namen naj se ii.u ivvoujo pošiljati pod naslovom: E. T. S., poste i-e.stantf, v Višiijo goru. t48—3) '«£■1 bolnim moč in zdravje brez Lek in brei stroškov p& izvrstni Havalasciara o tam 80 lot mi« je aij koleni, ki bi Jo se bila aidr* rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraaoeuib Jttrucih bres medicin in stroškov; tura "i vse bolem f inlodcu, na živcih, dalje prane, i na jetrah; ilei f naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre linvijenjo, zaprtje, p rek lajanje, nespanje, slabosti, slan lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, ailenje krvi v glavo Šuinonje v ušesih, slabosti in blevanje pri noseči 1 otoinoit, diabet, trganje, ahujsanjo, bledičioo in pr« ilajeuje; posebno so priporoča ta dojenee in je boljt nego dojniČino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriot -I »dravilnib, hrex vsake modieine, moj urinu spr ovala profesorja Dr. VFurzorja, g. F. V. Reneka, pra-iga profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, dra trdnega svetnika Dr. Angelitema, l>r. Shorelandt, l . Oampbeila, prot. Dr. Dedč, Dr. Urš, gronnje Castlo-a Markira de Hroban a tunogo druzih imenitnih lob, se ra/.p 'iijava .o mesečnem užitku V.»h tečne in okusne L« i-euo iiHiio, kot i.ajboijsi pripora ček, ter ostanem Vas i dani Gabri el Tesohner, itlnštt^olj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Hrčhan. Ne apel, 17. aprila IH62. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrab bilo je uoje stanje hujuiinja in bolečin . sako vrulo sedem et sem strašno. Nij som mogli, niti čitati niti pisati, resle so bo vhu čutnice na čelom životu, slabo pre-tavljenje, vedno nespunje, ter sem trpela vedno na a/.Uraženji čutnic, katero me je sum ter tja prega-ijalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, iu pri eni bila sem melanholična najvišje stopinje. MUio^i Uravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine 6lajšali V polnoj obupnosti poskusila seui Vašo tiuvalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, za-uvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največje Uvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v tanje, i;a morom mojo društveno pozicijo zopet uži-ati. iJovolite gospod, lagOtOV jenja mojo prisrčno ivaloinoati in popo.uega spoštovanja. Markize de Brčban. St 65.715. Gospodični do Moutlotiis na nepro-javljenji, ni-h panji in hu j sanj i. St. 75.877. Flor. Kdllerja, c. kr. vojašk. oskrb-,ka, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji hišnika, omotici in tiščanji v prsili. Bevalesciere je i krat tečuojaa, nego :iumo, ter 4» pri odrasčeuih ui otrocih prihrani boarat voo ua kjui, ko pri zdravilih, V jsmiiasuii ^ocioab po poi fnuta 1 gold. 60 kr., unt a ft\dd 50 kr., i funut goid. 50 krn 6 fnu->m 10 gold., Ifl funtov 90 ftold., 24 matov 36 gold. Hovalesuier^-HisoMteu v ou^ioah in Hovalosoiero-.hocoiatče v prahu a a tni 1 giu. -V.) ^r., £aa j . ar., 4tf tna * ftt. G.).xr., v prahu aa X20 tits L > gjU .-od^jo: Dn iiarry k Cocup. na Wa^.iji. W *J-^auatguoMo it. tukor v vseh mestih pri i.»o >ii ■j.rtrj.a ui Bpeoonjsaih tr^o/uia. -m ii raapoftfjs dn-jtkj*. hifia na vso kraje o .j poiuiiii .j:v&*hiij*h *u iovitttjitu V JLJuicMjiAui iud 4tfkl*tt*>. — Mmlijaritki fjiattit: — Hfttuinska nvvfstn. — Siijauteška rivaj-««'U«. — «i«»r;/«i i stav4'c. — i\«»»n *lu|>iiytrt>u v l'ui-1/.u ivr vso «>l»«'i itci|e, Ui jili 11-< l»n |tri porndih, iu si«er v iiarat m-j velikosli. Odprt vsak dan od i), ure z jutra do 10. ure z večera. ""^M, Vstop %£CP kr . katalog ?^<> kr. — ELdor kupi katalog dobi karto za posebni kabinet. Vstop imajo jedino odrafiuonci. — VMult |>«rt4»ic jo dam. iglici j ur;*usclier. Iedat«Ij in urednik Josip Jurčič. LaBtnina in tihk .Narodne tisi »rue\ (