Leto H. Peftnlna * SMS ® p«wia!lrnna. Ljubljana, torek 17. februarja 1920. 5W*a*DBBBP57‘‘. S3G351 Stev. 58» Cen« po politi m E3h Uto . B 50*— a pi teti . 1 25*— a Mirt Irta. H 13*-n 1 mm«. I m SBES8U)niiffi»bira Miw !b ipmrs Itopltafani ?Ba tt.1 Mi. fetefea Itn.»' Posamezna Številka 30 vin. * neodvisen DNEVNIK - Posamezna številka 30 vin* ^ ii -■ — Prva sefa parlamenta. LDU BoHgrad, 16. febru&rja. Včeraj se I* po trimesečnem presledku vršila seja **®98Beja narodnega predstavništva. Ne-pred 16. uro so se začele polniti t*i«rije z občinstvom, ki je bilo zelo radovedno, kako bo izpadla prva seja po dol-prestanku. Novinarske lože so bile pftlne, dočim so diplomatske lože zasedle ^aaike. Prvi je vstopil g. Proti č in sedel prvo klop desnice, za njim pa so vsto-posamezni člani parlamentarne zajed-Bilo je prisotnih manj vladnih, kakor opozicionaJnega bloka. Od črnogor-. kluba je prisostvovalo 6 članov, od ^-dalnih demokratov ni bilo nikogar, Od -iT ;publikancev je bil navzoč poslanec Zla-Vseh skupaj je bilo navzočih 39 poslan-Ob 6.45 je predsednik dr. Pavlovič ***Plil 69. sejo začasnega narodnega pred- stavništva. Tajnik Jovanovič čita zapisnik prejšnje seje, ki se odobri, vzame na znanje odsotnost poslancev Simeonoviča. in Sokiča radi bolezni. Predsednik ugotovi, da so v času, odkar je bilo prekinjeno par-lamentamo zborovanje, umrli poslanci dr. Pogačnik, Kosta Božič in Radovan Markovič, katerim parlament izkaže počaščenje s tem, da poslanci vstanejo. Tajnik prečita ostavko poslanca Koste Kitjundžiča. Ostavka se izreči verifikacijskemu odseku. Nato so se prečif-ilc nekatere interpolacije, Na koncu seje javi predsednik narodnega predstavništva, da j? vlada podal n ostavko, ki je bila sprejeta. Vsled te£a parlament v zmislu poslovnika ne more delovati. Ko bo nova vlada sestavljena, bo predsednik v sporazumu z novo vlado takoj sklical predstavništvo k novi seji. Žrtve. vvilson prot« Italiji. Velika osuplost v cnt«nii. ^ LDU Trst, 16. februarja. Sinočni »Pic-®«6« priobčuje dopis iz Londona, da je na londonski konferenci dne 13. t. •k izjavil, da se lahko svobodno razprav-8* O jadranskem vprašanju, on pa. da ••Utja pri pariškem kompromisu ali pri londonskem paktu. On pri tej priliki ni “•rival težkoč izvedbe londonskega do-Covora, toda je opozarjal, da bo dal Dalmaciji najširšo avtonomijo v vsakem ozi-Suvereniteta Italije bi bila reprezen-«toa le po italijanskem guvernerju, na ,Jodobcn način kakor v angleških koloni-] *k. Ta izjava je iznenadila Milleranda in Mojd Georgea, ki sta sklenila, da se o 1 ‘‘■i stvari pozneje razpravlja. Hkrati je t lo sklenjeno, da se mora to priobčiti ju-6'slovanskemu ministru za zunanje posle 0*» Irumbiču, ki ima vsa pooblaščenja za teSHev jadranskega vprašanja. Ponoči pa ®e j® zgodilo nekaj, kar je popolnoma iz-^emenilo položaj tega vprašanja. Vmes je ^®®ogel predsednik Wilson. Kakor dozna-iz dobro poučenih krogov, je Wil-brzojavil v Pariz, da ne more odobriti pariškega kompromisa, niti london-®*ega odgovora, temveč da vstraja pri ■ e*Bu da se ima v polnem obsegu izvršiti •briški načrt. Ako bi zavezniški mini-predsedniki tega ne sprejeli, zapu-ameriški zastopniki Pariz in prepuste Zaveznike svoji moči. Dopisnik nadaljuje, se je v dosedanjih pogajanjih glede jadranskega vprašanja zagrešila velika na-ki obstoji v tem, da se ni računalo * Ameriko. Potem, ko je prišla ta vest iz Amerike, je Nitti živahno nadaljeval razgovore z Lloyd Georgejem in Milleran-wm. katerih predmet je tvoril nastop Amerike. Ko so Nittija po konferenci fprašali ,ali je možno iti preko Amerike, 1® izjavil, da je to izključeno in sicer z ozi-*°m na gospodarsko in finančno stanje *talije, Amerika ima napram zaveznikom 8q$ v rokah in njen odstop s konference hi vplival usodno na vse zaveznike. Amerik* molči, toda v odločilnih momentih Javlja, da se vsi uspehi mirovne konference uničijo, ako bi njenih besed tie uvajali. Zato naj se nihče ne udaja. iluzijam, ki jih more razgnati najmanjši veter. LDU Bettgrad, 16. februarja. Presbiro 2®w»wa iz Pariza: Nota, ki jo je predsednik Wilaon poslal francoski in angleški vladi, Povzročila občo osuplost. Italijanski listi kritizirajo brezobzirno to uporno zadržanje Predsednika Wilsona v korist Jugoslaviji in Sredo tako daleč, da izjavljajo svoje miš-lenje, po katerem Francija, Anglija in Ita-ne bi trebale ozirati se na to noto in *■ naj rešijo evropske probleme brez ozi-ra na severno-ameriške države. Ker pa so cyropski zavezniki skoro popolnoma odvis-m od Zedinjenih držav glede financ in do-3v, ti lisij manj napadajo severno-ameri-,® države, temveč le bolj osebno predsed-, a Wilsona ter si prizadevajo dokazati, a je Wilsonova osebna avtoriteta v nje- 0vi &žaxi enak* sičU, kes se a» m srečilo, da bi ameriški senat ratificiraj ver-saillesko mirovno pogodbo. Bilo bi nepravilno, ako bi generalizirali in rekli, da je tudi francosko časopisje enodtišno izreklo enako sodbo o predsedniku Wilsonu. Jasno je, da italijanski kritiki mrzijo predsednika Wilsona, ker vidijo, da se predsednik še vedno pokazuje kot branitelj principa pravice in da morajo zavezniške sile hote ali nehote s tem računati. Listi pojmijo, kakšne posledice bi nastale, ako bi se Zedinjene države eventualno umaknile z mirovne konfercnce. Lloyd George in Millerand sta se napram italijanskemu ministrskemu predsedniku Nitt.iju obvezala, da se sedanji pregovori v Londonu ne bodo prej prekinili, dokler ne bo rešeno jadransko vprašanje, bodisi z nasiljem, da sc sprejme londonski dogovor, ali pa da se sprejme od obeh strani kompromisni predlog. Nitti je sporočil Lloyd Georgeu in Millerandu, da bo dala Italija Dalmaciji avtonomijo, ako se sprejme londonski dogovor, tako da bi postala Dalmacija demokratska republika s takimi pravicami, kakor jih ima Kanada napram Angliji. S to obljubo namerava Italija preslepiti one osebnosti v Franciji in Angliji, ki še vedno smatrajo, da bi londonski dogovor ponienjal krivico za Jugoslavijo. Tako je bilo stanje pred intervencijo predsednika Wilsona. Ko pa je predsednik Wi!son nastopil z gorenjo zahtevo, je nastalo isto stanje, kakor je bilo koncem decembra 1919, ko so Francija, Anglija in Zedinjene države izročile noto italijanskemu ministru zunanjih stvari Scialoji. Veli se, da sta Millerand in L!oyd George odgovorila predsedniku Wilsom>, da bosta Eočakala njegovega odgovora, preden se o sklenila definitivna odločitev o držanju Francije in Anglije v jadranskem vprašanju. LDU Pariz, 16. februarja. Predsednik. Wilson je izjavil francoski in angleški vladi, da glede jadranskega vprašanja stoj) na stalšču, katerega so zavzele Anglija, Francija in Zedinjene države napram Italiji z noto od 9. decembra 1919. Ameriški poslanik v Parizu je izročil angleškemu in francoskemu poslaniku noto, ki sta jo prejela v Londonu dne 14, t. m. zjutraj *° v kateri pravi predsednik Wilson med drugim, da sta ti dve rešitvi jadranskega vprašanja v nasprotju z odločbami, ki jih i« sklenila mirovna konferenca in z njimi popolnoma soglašala. Ako bi se zavezniške sile na ta opomin ne ozirale, bi Amerik® ne bila več vezana. Zdi se, da stoji predsednik Wilson na tem stališču ne samo glede jadranskega in reškega vprašanja, marveč da se bo predsednik Wi1son protivil tudi vsaki rešitvi maloazijskega vprašanja brez Amerike. LDU Beligrad, 16. februarja. !z 1 on' dona javljajo, da se na konferenci predsednikov še ni razpravljalo o jadranskem vprašanju. Naša poslanika Pašič in dr. Trumbič sta imela več sestankov s francoskimi in angleškimi državniki. Danes se končuje doba predpustnih norosti. Zaključek je žalosten. Ena žrtev sedi v ječi, ena na mrtvaškem odru — obe žrtvi podivjanih predpustnih razmer, v katerih živi naša mladina. Včeraj so na novo pripeljali več mladih fantov v ljubljansko ječo, njihovo žrtev pa v mrtvašnico k sv, Krištofu. To je zaključek letošnjega pred pusta. Ti dogodki bi morali vsej pošteni javnosti odpreti oči. Komur je dano količkaj plemenitega srca in ljubezni do mladine, bo vstal in nastopil proti razmeram, ki tirajo stotine naše mladine v pogubo, Mladina ni še nikdar v takem štrvi-1;j pohajala prostaških zabav, ki delajo reklamo za nje plakati na vseh ljubljanskih vogalih. Letos sc je udomačila med nami nesrečna misel, da dajmo mladini popolno svobodo v vseh rečeh. Mladina, oproščena sitnih predpisov, se je trumoma valila v lokale, kjer je igrala godba, kjer je raial v ognjevitem plesu mladi svet, kjer so se shajala mlada dekleta, kjer so se mladi fantje učili kavalirstva. Ogromne vsote denarja so žrtvovali po-hajalci plesov v svojo zabavo. Denar, tako lahkomiselno zavržen, je bil včasih zaslužen na lahek način. Vcrižnikom ni treba štediti. Dostikrat pa je denar bil težko zaslužen, prislradan ali izposojen. In miadina, ki meni, da mora posnemati velike, da postane velika, je tudi zapravljala, kakor se spodobi na plesih. Iz čega-vih žepov je šlo to? Za to sc ne praša. Mi pa prašarao: Je li to vzgojno? Jc li to zdravo in dobro za naš cvet? Rabi li naš narod ljudi, ki se udajajo le veseljačenju? Ali nam mar ni veliko bolj potreba ljudi velikega obzorja, močnih živcev in jakih src ter značajev? Ogromen val socialnega prevrata se nam bliža. Naša mladina pa raja, pleše in zapravlja denar, zdravje in značaj. Sredi največjega socialnega gibanja zadnjih vekov stojimo. In vendar jc tako malo smisla za vse to v vrstah naših mladih izobražencev. Odkrilo povemo, da brez notranjega preporoda ljudstva, katerega naj za-počne izobraženstvo najprvo pri sebi, vsa naša politična svoboda ni vredna piškavega oreha. Kaj naj počnemo z državo, katere ljudstvo pa jc moralno propadlo in ubito? Naša mladina se mora otresti navad propale meščanske družbe, ki jo jc opojil sebični kapitalizem z geslom: Uživaj!, da ložje izkorišča vse, ki so mu usužnjeni. Naj pomisli naša mladina, da njeno mesto ni v tej družbi. Naj pomisli naš fant, da je ta kapitalistična družba tista, ki s svojim sistemom srka življenske sokove lastnemu očetu-delavcu. da ubija življensko moč njegovi kmetski materi, da odjemlje kruha Djegovim malim bratcem doma. Več smisla za modeme socialne naloge naši mladini! Več umevanja, da njeno mesto je na strani ljudstva, ki trpi in gladujc ter s sovraštvom gleda, kaJco se bogataši tega sveta vesele in rede na stroške revežev! Današnje socialno stanje velikih množic našega naroda ne doipušea, dsa bi se naša mladina utapljala v veseličenju. Če se udajajo sH tisti, ki žive od krivične preobilice, je to umljivo. A umljivo je tudi, da si s tem pospešujejo svoj konec. Naša mladina pa » kV«=Smri !*$«,• <$ne TT. februarji«. MflO, Štev, r.?>i.\-jhi z THgmcrodajnejše strani ne« a;-.?.0i opozicija bo tekom dveh mese-v olivni red in načrt za usta- r • c odo takoj nato vršile nove in ^ V. :n<' volitve. Fod jarem kapitalizma hočejo spra-; ■ di in soc. vladodržci vse Šumake o c proizvede v naši državi. Zato •-d ■ socialist ivristan zajedno s Kra- ■ in židovskim kapitalistom Krant-rem j,; Dunaja novo privil igirano industri-cingbanko z velikanskim akcijskim kapi-tfrVm oci 1 miljarde kron. Udeležba pri akcijskem kapitalu je seveda odprta bankam in privatnim kapitalistom že v naprej, n« Pa dela, sitim in kane tskim zadrujjaan. In vendar bo delo izvrševal delavec, proizvode bo kupoval kmet. Zaradi tega bi morala ravno ta dva stanova imeti glavno ulogo in glavno besedo pri podjetju, ne pa banke in. privatni kapitalisti. Delavci, ne zapirajmo oči pred organiziranim židovskim in bančnim kapitalom, ampak ustavljajmo se pravočasno njegovemu železnemu objemu. \ + »Radničke Norine«, glasilo strtrijan- sAih komunistov v Beloraidu, izhajajo zadnji' čas dan za dnevom po cele strani pobeljene od cenzure. V zadnji nam došli številki od 11. februarja se ostro zaganjajo v cenzuVo ter objavljajo necenzurirano: »Vlada tor,s j na vse načine gazi prava, in izazi-va prav nimi gnjev delavskega naroda v naši zemlji’. Ona podaljšuje nasilje m izzivanja, S te, ti, kar dela, dokazuje, da hoče izzvati bcurl »o in nove nemire v deželi. Nujno je, da se t o zabeleži in podčrta. Danes zahtevamo (hl vlade, da se izjavi: ali posto-ji v naši deželi politična cenzura ali ne po-stoji.« Da je srbijansko glasilo osobito hudo na svobodoumnega socialista Kristana m Korača, je l-az-umljivo. »Borba« se imenuje koledar, ki ga je kormmisitčna '»stranka v Srbiji izdala za leto 1920. V nje, n so programatični, informativni in leposl pvni doneski različnih jugoslovanskih bolj. tevikov. Od vrednosti so le informativni čls rnkL Koledar prinaša slike Dimitrija Tucoviča, Dušana Popoviča, Roze Luksembergo Ve in Karla Liebknech-ta. Nam se zdi po trebno, da se voditelji krščansko-socialnega' gibanja točno upo-znavajo z duševnim in organizatoričnim gibanjem jugoslovanske boljševistične struje, ki narašča osobito med Srbi v Srbiji in Bosni, -f Kako pridemo iz. zmede. »Narodno Djelo* piše o vsesplošni zmedi, ki jo je na vseh področjih državne uprave povzročila odstopivša vlada, ki je ctilo državno politiko pretvorila v demagogija. Namesto državniškega znanja in strokovne sposobnosti je povsodi odločala strankarska strast. Uspehi takega početji se kažejo na vseh straneh, Ako hočemo priti jz sedanje zmede, mora politika zopet pttotati umetnost, sposobnost, vladati državo. Do veljave mora priti na celi črti strokovno znanje, izvedenost t. j, resno, temeljito, fsmotreno delo ne pa strankarsko kričaštvo Tu nam mora biti zgled Anglija. Tudi Franclja je bila zadnji čas prisiljena, kreniti na to pot ter'je Millerand na vsa glavna mesta postavil same izkušene strokovnjake Lep zgled resnega, napornega prizadevanja nam dajejo tudi Nemci, ki kljub obupnemu položaju niso izgubili glave in skušajo, rešiti svojo bodočnost s pomočjo najjtemel;jitejšega znanja in prizadevanja. Tega je treba tudi nam. Stalnost v upravi, naprednost v zakonodaji, času primerne uredbe v gospodarskem življenju se ne dajo doseči s cenimi frazami enodnevnega političnega boja, ampak samo z resnim strokovnim znanjem in prizadevanjem. Zato naj pridejo vsi javni posli v roke strokovnjakov in naj ostanejo v njihovih rokah trajno brez ozira na iz-presnembe v enodnevnem strankarskem aaeteau 4- Jugoslavija in judoslarija. »Narodna Politika« opozarja, kako je u*ša država razdeljena v dva tabora: v judoslavijo in Jugoslavijo. V prvem taboru so bogati kapitalisti, bankirji, izvozniki in uvozniki, trgovci, agenti, verižniki in vsi mogoči drugi špekulanti in izkoriščevalci, ki vsi plavajo v izobilju, si polnijo trebuhe z vsemi dobrotami tega sveta in se oblačijo v svilo in bar-žun. V drugem taboru je jugoslovansko ljudstvo: Učno, raztrgano, bo«©, zgarano in izmozgano. In nikogar ni, ki bi si upal vzeti bič in razgnati judoslavijo, ki izpija kri m izpodjeda korenine Jugoslaviji. Bivša vlada se je obotavljala z davkom na vojne debičke, v tem je pe jud Obersohn, ki je v Z?grebu dvakrat »bankrotiral«, pokupil v Gradcu cel del mesta. Židovski oderuhi in 3jo kolodvore, mažejo in podkupujejo na 'vse strani. »Pojdite na razne akademske hi športne plese — nadaljuje list — pa bo-. !e videli, zakaj trpi poštena Jugoslavija. :deii boste na židovskih damah toalete, ki stanejo po 50.000 K. Na zabavi za ži-ocvsko ferialno kolonijo je bilo na židovskih damah samega nakita za najmanj pol milijarde kron, a na zabavi v korist židovske akademske menze so dajale židovske dame poljube po 1000 K. V Trgovskem domu, kamor hodijo jest Židje, stane vsaka t predpoldanska južina več sto kron. Ravno o pustnih dnevih se čuti razlika med bogato judoslavijo, pijano slasti, udobnosti, razkošja in šampanjca in lačno, bedno, raztrgano in oplenjeno Jugoslavijo. Zverinski izsesovalci sesajo kri našega ljudstva in države in ko se bodo nasesali, jo bodo vrgli proč kot ponošeno cunjo in jo popljuvali, Varujmo se usode mažarskega naroda in Mažarske!« Dnevni novice. Na potu ▼ Ameriko. Danes smo prejeli od treh oo. frančiškanov, ki so pred tednom odpotovali v Ameriko, sledeče pismo iz Pariza: 13. febr. Do Pariza smo došli srečno v četrtek dopoldne. Jutri, 14. febr., v soboto ob 9. uri se odpeljemo v Havre, zvečer ob 6, pa s parnikom »La Savoye« proti Ameriki, Tukaj je vsega, prav vsega v obilici. Bogastvo ogromno. Pozdravi P. Kornelij Petrič, — Nežigosan denar ujetnikov iz Itali je. Glasom dopisa finančnega ministrstva tukajšnja delegacija financ ni pooblaščena sama zamenjati nekolekovan in nežigosan avstrijski denar, ki ga prineso naši ujetniki sabo iz Italije, Zamenjavo mora v vsakem slučaju posebej dovoliti ministrstvo financ (generalni inšpektor) v Belem gradu, kamor je vlagati vse tozadevne prošnje. Prošnje morajo biti kole-kovane ter opremljene z uradnimi potrdili in dokazili o ujetništvu in o tem, da je bil denar res prinešen iz ujetništva. — Ponarejeni kolki na tisočakih. Ker krožijo v prometu tisočaki avstro-ogrske banke s ponarejenimi kolki, se občinstvo v lastnem interesu opozarja, da svoje tisočake Čim preje zamenja, in sicer v Ljubljani pri finančni deželni blagajni, izven Ljubljane pa pri svojem pristojnem davčnem uradu. Ponaredba je presenetbivo debro uspela, zato naj bo občinstvo s tem posvarjeno. — Delegacija ministrstva financ. — Rente iz Nemčije. Poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani sporoča; Na pončvno nujno posredovanje pri pristojnih nemških državnih oblastvih in na pogoste direkte intervencije v prid našim rentnim upravičencem pri posameznih socialno-za-varovainih zavodi Nemčije, se je končno posrečilo doseči povsem zadovoljiv uspeh. Nemški Reichsversicherungsamt« je s svojo okrožnico z dne 49- januarja 1920 pozval vse nemške delavske nezgodne zavarovalne zavode, naj izplačajo vsem rent-nikom jugoslovanskega državljanstva, ki so bili pred prevratom avstro-ogrski državljani, njih zaostale renfte in ukrenejo vse potrebno,' da se jim bodo iste za naprej redno nakazovale, »Deutsche Bank, Ren-tenkonlo« v Berlinu si je dala že izstaviti račun pri ljubljanskem čekovnem uradu in potem istega že nakazuje posameznim rentetikom njim pripadajoče zaostanke. Upati je, da v teku prihodnjih tednov prejmejo svoje rente tudi vsi oni, ki jih doslej še niso. Poverjeništvo za socialno skrb bo kakor doslej, tudi v bodoče skrbelo, da &e bo nakazovanje nezgodnih rent iz inozemstva pravilno vršilo. Nanj naj se obrnejo vsi oni, ki bi svojih rent do konca meseca marca še ne prejeli, da bo moglo posredovati v njih prid, če se izkaže potreba. — Uboj. V Babni gorici so se 16. februarja zvečer pijani fantje z Barja stepli in v pretepu ubili svojega tovariša Alojzija Vokal. Le - tega so prepeljali k Sv, Krištofu, ostale pa vtaknili v ječo. — Tramvajska nesreča v Zagreba. V Zagrebu je vsled lastne nepazljivosti prišla pod tramvaj 20-letna trgovčeva žena Roza Ilič, Tramvaj ji je odrezal obe nogi in zlomil obe roki. Izdihnila je na mestu. — Mestno žago gradi zagrebška mestna občina v Bliznecu. Najbrže zgrade tudi vodno električno centralo, ki bo preskrbovala z električnim tokom žago in bližnja sela m dobrodelne zavode. — »Ali padajo kože kakor mana s neba,« je rekel predsednik kazenskega senata g. nadsvetnik Vedernjak Janezu Krču s Klanca, kateri je kupil od Jožefa Kerna kože, katere je ta ukradel svojemu mojstru Ivanu Zupanu v Kranja. Jožef Kem priznava, da je kradel kože. Ko pravi Krč, da ni vedel, če so kože ukradene, mu pravi g. predsednik: »Seveda, ta-le mladi fant je veletrgovec s kožami, ki je delal skoraj boljše »kšefte«, kakor njegov gospodar.« Drugi Kernov odjemalec je bil France Koželj, katerega vpraša g. predsednik: »Ali se Vam ni zdelo čudno, ker ste kože od tako mladega fanta kupili?« — »Saj sem jih kupoval tudi od Pollakovih fantov, ki so usnje »fasali.« — »A tako, Vas bomo še za to usnje prijeli. Vam je žal, ker se Vam je ta kupčija končala.« Sodišče je obsodilo Jožefa Kerna v 6 mesecev težke ječe, Janeza Krča v 1 mesec strogega zapora in Franca Koželja v 3 mesece ječe. Po razglašeni sodbi je rekel g. predsednik Jožetu Kernu: »Enkrat si že bil zaprt, ker si kože kradel, tista kazen bi ti morala biti kažipot, da ne smeš krasti, ako si že na katekizem pozabil.«^ Pustni krofi. Novo slovensko slovnico je spisal urednik »Napreja«, gospod Golouch. To originalno, učeno in zanimivo delo izide bržkone že danes. Slovnica bo imela še dragoceno zbirko najdostojnejših in naj-sinejših izrazov slovenskega besednega zaklada. * Vabilo na pustno veselico vseh p. t. ljubljanskih verižnikov, ki se vrši danes v vseh prostorih ljubljanskih kavarn »Slon«, »Zvezda«, »Ilirija«, »Prešeren« in drugod. Vstop je dovoljen le proti legitimaciji. Za legitimacijo služi izvoznica v Italijo ali Avstrijo ali pa odlok ljubljanske deželne sodnije, ki se mora glasiti najmanj na 14 dni zapora. Poleg tega je plačati vstopnino: 1000 lir za osebo. Ker je čisti dohodek namenjen za podporo ubogim verižnikom, ki danes sede v sobicah ljubljanskega Žabjeka, se preplačila hvaležno sprejemajo. Policija na veselico nima vstopa. * Državna posredovalnica za delo v Ljubljani naznanja, da išče službe: 13 po-, stancev in 2 ministra. Oba ministra sta posebno spretna, v bančnih in trgovskih poslih, medtem ko poslance priporočamo osobito izvozniškim tvrdkam, V kratkem bo na razpolago tudi I deželni predsednik, ki ima redko spretnost v razpuščanju in zapiranju. Redka prilika! Popraševanje veliko! Cenjene ponudbe se sprejemajo le še danes. * Regulacija Ljubljanice. Mestni inženir Prelovšek je iznašel nov način, kako v najkrajšem času regulirati Ljubljanico, Dela so že v teku. Do spomladi bo že polovica struge zasuta. Ostalo se izvrši tekom poletja. Tako ho Ljubljanica najbolje regulirana. * Odlikovanje po zaslugah. Ker je bil za časa avstrijskih persckucij zaprt, jc bil sedaj odlikovan Z najvišjim redom poslance JDS in bivši uradnik žitnega zavoda na Dunaju, gospod dr. Brezigar. Blagi slavljenec se je ob tej priliki spomnil ljubljanskih revežev ter jim naklonil iz svojega 10 vreč moke. Osebna vest. Iz zanesljivega vira izvemo, da postane g. dr. Kramer, minister v pokoju, ravnatelj Jadranske banke. Dosedanji ravnatelj Jadranske banice g. Praprotnik postane poverjenik za socialno skrb, Ustanovitelj slovenske univerze v Ljubljani, ali »zbegana jugoslovanska duša«, gospod pravnik Anže Novak, obžaluje, oa je svojo dragoceno duševnost tratil za ta separatistični nestvor ter se misli podati na jug, kjer bo s pomočjo gosp. Antona Peska v Polom Palanki ustanovil pravo in pristno jugosloveasko univerzo za največje jugoslovenske duhove. Zunanjo politiko bo predaval na tem svetovnem zavodu g. Jcso Jurkorič, notranjo pa gospod Anže sam. * Dr. Žerjav razpušča. Dr. Žerjav jc danes razpustil eno najčastitljivejših ljubljanskih naprav: ljubljansko deželno in stolno meglo. Še danes izide tudi ukaz o splošnem raz—pustu Ljubljančanov samih, * Ministrska kriza. Ministrsko predsedstvo je bilo ponudeno gospodu Adolfa Ribnikarju, ki pa je to ponudbo odklonil z zatrdilom, da je telesno preveč utrujen od dosedanjega prenapornega delovanja. Za ljubljanskega župana bo izvoljen gospod Adolf Ribnikar, ko si utrdi zrahljano zdravje. Našemu poročevalcu je že izjavil, da se peča z velikim projektom, ki ga bo izvršil. Na vrhu Golovca postavi velikansko elektrarno, ki jo bodo gonila vretena na veter. Dobrotnik revežev. Načelnik slovenskega sokolstva, poslanec JDS in načelnik demobilizacijske komisije, g. dr. Pavel Pestotnik je po trudapolnem prizadevanju^ dobil iz Avstrije in Italije 30 vagonov fižola, ki ge bo danes po najnižjih cenah razdelil med ljubljanske reveže. Zadnja odredba dr. Žerjava. Dr. Žerjav je izdal naslednjo odredbo: Ukazujem, da se takoj podero štiri ljubljanske stare hiše: ljubljanski grad, rotovž, stari Žabjek in dr. Tavčar, * Nova vlada za Slovenijo. Po večdnevnih pogajanjih med strankami se je danes posrečilo sestaviti zanesljivo deželno vlado. Za predsednika je določen g. Anton Pesek, ki med vsemi strankami oživa splošno zaupanje. Poverjeno mu bo tudi nadzorstvo nad bankami. — Poverjenik za pravosodje postane g. Elija Predovič. — G. dr. Pestotnik prevzame novo osnovano poverjeništvo za kontrolo izvoznic, Kot sekcijski načelnik mu bo prideijen g. dr. Brezigar. — Imena ostalih osebnosti so še tajna. Nova stolica. Na ljubljanskem vseučilišču je ustanovljena stolica profesorja za tržno nadzorstvo. Profesorjem bo imenovan, kakor slišimo, g. Adolf Ribnikar, ki bi kot strokovnjak znal presoditi, kdaj je sadje zrelo po načelu: Če so peške črne, je dobro; čc so pa bele., v Ljubljanico ž njim; čc imajo limone bele peške, hajd ž njimi v Ljubljanico, ker so nezrele in zato škodljive. Mi bomo srečni, ako bomo mogli vzornemu rodoljubu in strokovnjaku ob tem imenovanju iskreno če- stitati. Univerza, bo vsekatko .m uugo pn* dobila. Živja! * Dnevna vest. Iz Celja sc brezži?nu brzojavlja: Iavrševalni .odbor JDS *e P°' svetuje n predlaga, ne bi li kanal o kinemu načelniku dr. Kukovcu podariti častno Strankarsko diplomo za njegov ve-ledušen sklep, da podari jagOElov,, držav* poleg % denarnega pncnmienja todi ’/» celega »vejega in svojih rireakafljtv nepremičnega imetja. Čujemo, da. sz tefflU predlogu protivi samo g. DoKc Ribnikar, ki predlaga za dr. Kukovca podelitev * Vodja slovenskih boSjsevikov 1« mesto dr. Lemeža postal gospod Anton Kristan. Ob tej priliki je g. Kristan podaril svojo lepo vilo trboveljskim ‘p**®?' garjem r znak večnega prijaieljstv* ® medsebojnega komunizma. Sam pa f* *e! stanovat v barake, ki jih je ravno te os> sezidal minister za delavska stanov*®!* Korač na Kodeljevem poleg prisilne delavnice. * Patrijotičen čin. Gosp, Milan P1®h urednik »Domovine« in bivši urednik**'®' tra«, je brzojavno naznanil česana K*P® v Švico, da odlaga vseh pet odlika**®* ki si jih je prislužil s hrabrim in «ta*®* vitnim bojevanjem za avstrijsko A*® vino. Med jugoslovanskimi dobrovoljri j* ta vest vzbudila veliko odusevljenje. , * Ministrski popravek. Penzijanir*®* minister g. Anton Kristan nam »Sklicujoč se na § 19. tiskovnega zak®*®» zahtevam, da sprejmete v zakonite« *** ku Vašega lista na istem mestu in z jati*® črkami sledeči popravek: 1, Ni res, moje lokomotive vozijo, res pa je, da «0* je lokomotive ne vozijo. J. Ni res, A ® bile lokomotive našmirane, r« pa j*» sem bil jaz našmiran. 3. Ni res, da » hiW lokomotive polomljene, res po je* d* r polomljena moja politika.« Lfubllanske novk* Ij Umrl je dne 16. t. m. zjutraj t Jožef Logar, uslužbenec Jugoslovan**^ tiskarne. Pogreb danes popoldne iz nekdanje topničarske vojašnice v Trnove« • Sv. Križu. Večni mir in pokoj! Ij Poziv vsem služkinjam. Na pred*^ ječo enketo se poživljajo vse služkinj« ® Ljubljani, organizirane in neorganiziran^ da se zgla6e od vštevši 18., 19., 20. aH-2“ t. m. v prostorih »Krekove prosvete« * Alojzijevišču, pritličje, levo, od 8. do 1®* ure dopoldne in popoldne od 3. do 5. Ker je m interesu služkinj, se poživljajo to® potom, da se zanesljivo odzovejo vse h**® izjeme, — Tajništvo »Zvez* služkinj«. Ij Društvo državnih uslužbencev k*®" Ijestva SHS za slovensko ozemlje v Lj*®* Ijani priredi v četrtek 19. t. m. bb pol 20; v veliki dvorani Mestnega doma j*®? shod javnih nameščencev. Dnevni J«® Ukinjenje izplačila višjih draginjskih o®* klad in položaj javnih nameščencev, V* bimo vse tovariše ir tovarišice, da •* shoda v kar najimpozantnejšem štev«® udeleže, — Odbor. , Ij »Prosim milostne sodbe.« pr*®* Ivan Stanko, ko se konča pred kas*** skim senatom deželne sodnije v Lj*®* ljani razprava proti njemu, ker je kr*-del: »Pa še kaj povrh,« odvrne prv®* mestnik nadsvetnik Vedernjak. Stank® je bil obsojen v id meseca težke j®®6* Stanko je bil obsojen že v Novem me®tu 25. avgusta preti 1. na 6 mesecev telk® ječe Ij Sirovina. M. G. je neusmilj*®0 pretepaval konje. Nekega, ki ga je -P®* svaril, je udaril po tilniku. M. G. s® moral pred sodnijo zagovarjati. Ij Kaznovani pek. Na central®®1® uradu proti verižništvu so obsodili T 1 teden zapora Štefana, špolarja* je prodajal 27. januarja t. I. 35 dkg »®* žak hlebček belega kruha po 4 kron® lj Slaba spričevala, Od staršev pobegnila dva šolarja: eden hodi ® j razred meščanske, drugi v IV. ražf®0 ljudske šole. Bala sta se kazni radi bih spričeval. Ij Pri prodan ukradenih reči aretk®®' Policijski detektiv Rebec je naletel lb m. v stari kranti pri Mariji Bratoš na riba Neumeiatra, kateri je ponujal Ševi v prodajo za smešno nizko ceno 12“ . dve prevleki za pernice. Gospod Reb«c ' povabil Neumeistra s seboj na policij*^ ravnateljstvo, da pove, kje je dobil bl®^ nekaj časa se je Neumeister zvijal, 112 ,j. pa povedal, da ju je ukradel svoji gosp0^ nji Mariji Dežman. Neumeister pride PfC sodnijo. lj Neupravičen bankir. Na centram«^ verižniškem uradu so obsodili na 200 kr<^ globe mehanika Josipa Fedela iz Pulja* * je ustavil pred neko menjalnico stran ' ki je nameravala zamenjati lire in ji j® \r<, nujal za liro 7 kron. Ravnatelj merj®,Dl' jc zapazil, kaj dela njegov konkurent mb je naznanil centralnemu verižniš