naš tednik LETO XLIII. Številka 29 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 19. julija 1991 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Ekskluzivni intervju NT s predsednikom slovenske vlade prof. Lojzetom Peterletom strani 4/5 SOLIDARNOSTNA AKCIJA „POMOČ SLOVENIJI“ ir DOSLEJ SO NASI BRALCI ZORALI NAD 500.000 ŠIL. 4 Narodni svet zaprosil pri avstrijski vladi za podvojitev. Denar bodo dobile prizadete družine. POMOČ SLOVENIJI - Solidarnostna akcija Narodnega sveta koroških Slovencev in Mohorjeve družbe (skupno z drugimi ustanovami), je naletela pri ljudeh na nepričakovano velik odmev: do danes se je zbralo na kontu št. 35009 nad pol milijona šilingov. Akcija seveda še ni zaključena. Prepričani smo, da je še precej naših bralk in bralcev, ki se šele bodo poslužili priložene vplačil-nice. Gospodarska škoda, ki jo je utrpela država Slovenija, znaša najmanj 35 milijard šilingov (podrobnejše informacije objavljamo na strani 3). Toda to ni vse: predvsem so nastradali ljudje. Številne družine, npr. v Dravogradu (kot lahko berete na strani 5), so si z velikimi napori ter s trdo pridela- nim zaslužkom zgradile dom, pa so jim ga vojaki beograjske armade upostošili. Z mitraljezi in granatami so prestreljali zidove — dragocenosti v hišah pa pokradli. Medtem je NSKS zaprosil pri avstrijski zvezni vladi, da naj bi podvojila vso vsoto, ki jo bodo naši bralci in bralke darovali Sloveniji. Denar, ki ste ga že in še boste darovali, bomo namenili prizadetim družinam! Prosimo vse koroške Slovenke in Slovence, pa tudi ostale sodeže-lane, da še pomagajo. Zato smo pri Zvezi-Bank odprli tudi posebni konto: POMOČ SLOVENIJI - SLOWENIENHILFE številka konta: 35009 ■ Zveza-Bank - BLZ 39100 Poslužite se priloženih položnic. Prisrčna hvala! — Akciji NSKS in Mohorjeve družbe so se pridružili tudi Naslednik, Zveza slovenskih zadrug, Dušnopastirski urad, Enotna lista, Nedelja, Krščanska kulturna zveza, Slovenski svetovni kongres, Katoliški delovni odbor in Katoliška mladina. OSREDNJI TAJNIK NSKS MARJAN PIPP O/'')/") mrtvih, 207 ranje-\J nih, med njimi tudi veliko število civilistov in nad 35 milijard šilingov škode na civilnih objektih, pod katero bo Slovenija trpela 10 let ali več, to je bilanca vojaške agresije JLA zoper Slovenijo. Nad 300 mrtvih pa so terjali spopadi na Hrvaškem. Nekaj dni — dokler je pač pokalo — je bila Slovenija v središču svetovne medijske pozornosti. Visoki državniki evropske dvajnasterice (EGS) in ZDA pa so odigrali zelo klavrno, nekateri celo hinavsko vlogo. Ameriški predsednik Bush je podal svoje stališče kar na golf igrišču, z loparjem v roki in športno kapico na glavi. To je ameriški odnos do vojne v središču Evrope. Napad na Slovenijo da je notra-njejugoslovanski konflikt, v katerega se ZDA ne bodo vmešavale. Pa čeprav so ZDA sopovzročile oz. opogumile JLA k napadu na Slovenijo, saj so složno s predstavniki EGS še tik pred razglasitvijo samostojne države Slovenije trdovratno vztrajale pri ohranitvi zvezne Jugoslavije in zatrjevale, da Slovenije nikoli ne bodo priznale, po vrhu pa so še zagotovile komunistič-no-centralističnemu režimu v Beogradu visoko posojilo. Kako naj bi bila reakcija ameriškega predsednika drugačna, saj Slovenija^ nima nafte, kot npr. Kuwait. Človekove pravice ter pravice vsakega naroda do samoodločbe, katere „iznajditelj“ so prav ZDA, so ameriškemu predsedniku deveta briga, rojenemu kapitalistu rovarijo po glavi edinole računi-ce s sodi nafte. Z osnovnim zgodovinskim in geografskim znanjem pa so imeli vrhovni ameriški politiki že vedno svoje težave. Tudi Bush jih ima, saj ne razlikuje med narodi v dosedanji Jugoslaviji, temveč vedno spet govori o „jugoslovanskem narodu“. V njegove roke slovenski narod, ki se je s 95 % odločil za samostojno državo, ne more in ne sme podati svoje usode. Na avstrijskih tleh je solidarnost s Slovenijo in Hrvaško zelo velika, tako na politični ravni kot tudi med ljudstvom. V nekaterih zveznih deželah, mdr. tudi na Koroškem, so zasedali deželni zbori in so po- zvali avstrijsko vlado, da nemudoma prizna Slovenijo in Hrvaško kot samostojni državi. Tudi zvezni parlament je dal vladi zeleno luč za priznanje Slovenije in Hrvaške „v pravem trenutku “. Posebno priznanje pa je treba izreči novemu vicekanclerju Buseku in zunanjemu ministru Mocku, ki sta z velikim angažmajem in političnim občutkom po diplomatski poti uspela (vsaj delno) preusmeriti tudi politiko EGS do Slovenije in Hrvaške. Ocenjujem, da je bilo to nujno zavzemanje pri EGS pomembnejše, kot bi bilo priznanje Slovenije samo po Avstriji, ne da bi si Avstrija prizadevala preusmeriti tudi stališče EGS, predvsem pa sosednjih držav. Avstrija je odprla Sloveniji po diplomatski poti opcijo, da bo lahko tudi po miroljubni poti priznana od širšega kroga držav. Avstrijski angažma v tem vprašanju pa ima svoje korenine brez dvoma v dobrih in rednih stikih med Avstrijo in Slovenijo, v dobri obveščenosti avstrijskih predstavnikov, za kar skrbi Slovensko predstavništvo na Dunaju, katerega vodi naš bivši poslanec Karel Smolle. Silno „previdno" in zadržano se slejkoprej vede EGS. Slovenija da je premajhna in zato prešibka za vzpostavitev samostojne države. Pikanterija ob robu: to je izjavil luksemburški zunanji minister (Luksemburg šteje le pičlo tretjino prebivalcev Slovenije!). Ob pogajanjih na Brionih, ki so privedla do trimesečnega moratorija, je EGS „zagrozila" Beogradu, da bo v primeru novih napadov JLA in ponovnega prelivanja krvi utegnila takoj priznati Slovenijo in Hrvaško. Drugače povedano: EGS pogojuje priznanje Slovenije in Hrvaške s ponovno vojaško agresijo. V njihovi duhovni druščini se nahaja tudi avstrijski državni sekretar SPÖ, Jankowitsch, ki je ostro in nekvalificirano napadel Bu-seka in Mocka, češ da delata „slovensko politiko“ in premalo upoštevata srbske politike. Se pravi tiste komunistične totalitariste, ki so trosili srbskemu ljudstvu laži, češ da sta Avstrija in Italija napadli Jugoslavijo in jo je treba braniti proti tujim okupatorjem, ki trosijo laži, da so bili vojaki JLA v vojaških ujetnišnicah v Sloveniji mučeni in so živeli pod nečloveškimi pogoji, tiste vzdrževalce totalitarnega režima, ki Sloveniji še vedno grozijo s „popolnim uničenjem", in tiste generale, ki so zamenjali fronto od Hitlerjugend direktno v komunistično vodstvo JLA. Slovenci so se izkazali v teh težkih trenutkih kot izrazito zrel narod. Svoje utemeljene mržnje niso iznašali nad srbskim narodom, temveč izključno nad njihovim vojaškim vodstvom. U Ljubljani imam prijatelja, ki si deli pisarno v trgovskem podjetju s Srbom. V dneh vojaških napadov JLA na Slovenijo sta, kot po navadi, delala drug ob drugem, sta ob alarmu zračnega napada skupaj bežala v zaklonišče. V iraških razmerah eden od njiju ne bi preživel, v Sloveniji pa prevladujeta politična in človeška zrelost in toleranca. Narod, ki je tega zmožen, je tudi zrel za državno samobitnost. Naj zaključim s prepričanjem, ki ga je izrazil dunajski župan Zilk ob razglasitvi države Slovenije, 26. junija: „Die internationale Anerkennung kommt wie das Amen im Gebet.“ Protest Svetovnega slovenskega kongresa Podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa prof. L. Dolinar je naslovil na dunajsko ambasado ZDA protestno pismo, v katerem ostro napada vedenje ZDA v zvezi s Slovenijo in Hrvaško. „Ne moremo razumeti, da ravno tista zahodna demokracija, ki se ima za glavnega zagovornika demokracije in svobodoljubne miselnosti, zavzema stališče realnega socialista Markoviča,“ je zapisal Dolinar v imenu SSK. SSK apelira na ZDA, naj čimprej priznajo Slovenijo kot suvereno državo. Zahteve Mednarodnega odbora za svoboščine etnij Mednarodni odbor za svoboščino etnij CIKEL), ki ima svoj sedež v Nemčiji, zahteva od vseh pristojnih mednarodnih ustanov, mdr. od ES in OZN, da takoj in brez pridržkov priznajo mednarodno neodvisnost Slovenije in Hrvaške. Nadalje jih pozivajo, da ustavijo vsako gospodarsko pomoč Jugoslaviji, da zagrozijo vladi v Beogradu s prekinitvijo diplomatskih odnosov in odpošljejo — na prošnjo Hrvaške in Slovenije — oborožene enote, ki bi zagotavljale spoštovanje premirja in njune državne samostojnosti. KOALICIJA TEDNA Ne razumem razburjenja zaradi našega stališča, da se Avstrija uradno naj ne postavi na stran Slovenije. Tudi zvezni kancler Vranitzky je v tej zadevi na liniji Heimatdiensta. Josef Feldner, predsednik KHD Slovenci so zreli zn Snovno samobitnost NA POBUDO UNIVERZITETNIH PROFESORJEV H. D. POHLA IN 0. KRONSTEINERJA: AVSTRIJSKI ZNANSTVENIKI SOLIDARNI S SLOVENIJO Nad 50 avstrijskih znanstvenikov se je jasno solidariziralo s slovenskimi kolegi in obsodilo agresijo jugoslovanske armade proti Sloveniji. Svoj protest pa so naslovili tudi na Evropsko skupnost in Združene države Amerike, ki so prispevale k temu, da „so odgovorni v Beogradu postavili ohranitev enotne države nad pravico sa-moodločitve narodov v Jugoslaviji“. Pobudo za to solidarnostno akcijo sta dala univerzitetna profesorja Heinz Dieter Pohl in Otto Kronsteiner. V času med 26. in 28. junijem sta se v Ljubljani udeležila Miklavčičevega simpozija, katerega pa zaradi izbruha vojne proti Sloveniji ni bilo možno izvesti do kraja. Tako sta osebno doživela agresijo jugo-armade proti Sloveniji in se spontano odločila za to solidarnostno akcijo. Svojo solidarnostno izjavo, ki jo objavljamo v celoti, so avstrijski znanstveniki mdr. poslali dr. Mocku, dr. Buseku, dr. Zernattu, dr. Ambrozyju, dr. Haiderju, dr. Zilku, dr. Krainerju ter parlamentarnim klubom SPÖ, ÖVP, FPÖ 'n ZAL. Izjava se glasi: Erklärung österreichischer Wissenschaftler zur Lage in Slowenien Wir, die Unterfertigten, erklären, daß nur das slowenische Volk selbst (bzw. deren demokra-fisch gewählte Vertreter) darüber zu befinden hat, wie und in welchem staatsrechtlichen Rahmen sein Selbstbestimmungsrecht verwirklicht werden soll. In einem Plebiszit hat sich das slowenische Volk mit überwältigender Mehrheit für die Selbständigkeit ausgesprochen, und die slowenische Regierung hat sie vollzogen. V Wir sind der Meinung, daß die Weltöffentlichkeit, insbesondere EG und USA, diesen legitimen Wunsch des slowenischen Volkes zu respektieren haben und sich nicht in Verkennung der Tatsachen und durch Unkenntnis der historischen Zusammenhänge sowie aus falsch verstandener „Nichteinmischung in die inneren Angelegenheiten Jugoslawiens“ über ihn hinwegsetzen. Letzteres hat dazu beigetragen, daß die Verantwortlichen in Belgrad die Erhaltung des Gesamtstaates über das Selbstbestimmungsrecht seiner Völker setzten — eine Ansicht, der wir uns nicht anschließen können. Wir verurteilen das militärische Vorgehen Belgrads: eine Bundesregierung und eine „Volks“-Armee, die auf das Selbstbestimmungsrecht der Slowenen nur eine militärische Antwort weiß und eine serbische Führung, die ihre Hegemonie im „Bundes“-Staat unter Mißachtung der elementaren Men- schenrechte um jeden Preis aufrechterhalten will, sind u. E. nicht die richtigen Ansprechpartner. Die österreichische Bundesregierung wird aufgefordert, ihre Kontakte mit der slowenischen (und freilich auch kroatischen) Regierung zu vertiefen und alle Möglichkeiten zu prüfen, die zu einer diplomatischen Anerkennung im Sinne des Völkerrechtes führen können. Wir nehmen mit Befriedigung zur Kenntnis, daß von Österreich bereits mehrere Schritte gesetzt wurden und hoffen auf baldige Erfolge, v. a. aber darauf, daß das slowenische Volk ein dem heutigen völkerrechtlichen Standard entsprechendes Leben in Frieden und Freiheitführen wird können. Škode za dobrih 35 milijard šilingov Po prvih nepopolnih ocenah je imela Republika Slovenija 102,5 milijarde dinarjev vojne škode. Od tega je odpadlo na slovenske občine 8.55 milijonov škode. Iz nekaterih občin v tem trenutku še nimamo podatkov, deni-nno iz Dravograda. Znani bodo nekako do 20. julija. Kot že rečeno: občine in objekti republiškega pomena so skupaj utrpeli Za dobrih 100 milijard škode. Kot je povedala Sonja Ahčan, sekre-arka republiške komisije za oceno vojne škode, bo po njiho-V|n izračunih družbeni proizvod Padel za trideset odstotkov. Po ocenah strokovnjakov takšnega Padca republika Slovenija nika-0r ne bo mogla nadomestiti sama. Po podatkih, ki smo jih dobili od komisije, so imeli največ škode v občini Piran, in sicer 4,55 milijarde dinarjev (največ na področju turizma 4,4 milijarde dinarjev, obrti 93 milijonov, v industriji in gradbeništvu 42 milijonov, kmetijstvu 15 milijonov). Sledijo občine Brežice z 1,15 milijarde dinarjev (na področju kmetijstva 268 milijonov dinarjev, prometa 60 milijonov, obrti 69 milijonov, ostalo 738 milijonov), Ljubljana-Moste s 554 milijoni dinarjev (skoraj izključno na področju industrije in gradbeništva). Gornja Radgona s 356 milijonov dinarjev (največ na področju industrije in gradbeništva 252 milijonov), Radovljica 354 milijonov (največ na področju komunalnega gospodarstva, 140 milijonov, gozdarstva, 125 milijonov, in kmetijstva, 65 mi- lijonov dinarjev). V skupnem znesku vojne škode 8,55 milijarde dinarjev je največ škode bilo na področju turizma, 4,4 milijarde. Sledijo industrija in gradbeništvo, 1,53 milijarde, kmetijstvo 605 milijonov, občinski promet 500 milijonov, komunalno gospodarstvo 258, obrt 239, gozdarstvo 147 in stanovanjsko gospodarstvo 144 milijonov dinarjev. Ostale škode je bilo 739 milijonov. Največ škode na področju kmetijstva so imeli po dosedanjih podatkih v občinah Brežice (268 milijonov) in Nova gorica (210 milijonov), v turizmu Piran (4,4 milijarde), v gozdarstvu Radovljica (125 milijonov), v industriji in gradbeništvu Ljubljana-Moste (554 milijonov), v obrti Piran (93 milijonov). Tadej Bratok Zernatto: „Beguncev ni!“ Deželni glavar Zernatto je na tiskovni konferenci mdr. poročal o položaju na Koroškem v zvezi z jugoslovansko krizo. Dejal je, da se Slovenija dosorej ni odzvala ultimatu jugoslovanske vlade, da razpusti Teritorialno obrambo (TO) najkasneje do 18. julija tega leta. Znano je, da je avstrijsko Ministrstvo za obrambo zaradi vojne v Sloveniji poslalo vojaško stražo na mejo z Jugoslavijo. Zdaj, ko se je položaj v Sloveniji zaenkrat pomiril in ne divja več vojna, je dodatna vojaška straža postala odvečna in se zaradi tega zopet umika nazaj v vojašnice; ostaja pa večja pripravljenost na alarm, je pojasnil Zernatto. Glede beguncev je dež. gl. sporočil, da razen štirih ubežnikov iz Jugoslovanske ljudske armade, ki so deželo Koroško zaprosili za zatočišče, ni zabeležiti nobenih. Pristojna mesta na Koroškem pa so pripravljena na sprejem večjega vala beguncev, zatrjuje deželni glavar. SLOVENIJA 19. julija 1991 STRAN petek, 19. julija 1991 SLOVENIJA NT: Slovenskim varnostnim organom je pred več meseci uspelo odkriti načrt protiobveščevalne službe JLA, ki je poleg okupacije Slovenije predvideval tudi aretacijo slovenske vlade. Kajbi po taki aretaciji armada z Vami naredila? Prof. Peterle: Načrt, ki smo ga dobili v roke, se imenuje vaja „Bedem 91“ (okop). Ta vaja ima predpostavke, ki so v naši deželi znane že skoraj pol stoletja: sovražnik pride z zahoda oz. severa; prave, namreč socialistične sile, se mu uprejo in ga premagajo. Če bi armada hotela zasesti meje, bi lahko to naredila tudi S predsednikom slovenske vlade se je pogovarjal Janko Kulmesch na drugačen način, ker je na mejah oz. v obmejnih pasovih namreč že bila. Toda njen namen je bil hitro zavzeti mejne prehode, jih ohraniti odprtih samo osem, popolnoma kontrolirati pretok blaga in ljudi, nato prevzeti komunikacijske institucije ter na koncu zamenjati oblast. V skladu s tem je širila v svojih krogih dokumente o politični prihodnosti Jugoslavije, ki naj bi bila socialistična. Ta igra je bila čisto jasna, mi pa smo o tem dobili dokumente že zelo zgodaj. Kot se je nato izkazalo, je imela armada resen namen uresničiti ta načrt. Obveščeni smo, da v tem primeru tudi ne bi pomišljala z likvidacijo članov vlade. NT: Vprašanje Brionskih dogovorov, o katerih obstajajo različne interpretacije. Kakšna je dejanska vsebina teh dogovorov? Prof. Peterle: Na Brionih smo se odločili za deklaracijo, kakor je bila objavljena in ki je jasna. Pomembno je, da ta deklaracija zahteva umik armade v kasarne, in to ne samo v Sloveniji. Za nas je seveda posebej pomembno, da je v ta dogovor vključen tretji partner, namreč Evropska skup- nost, ki lahko kontrolira dogovore v Jugoslaviji, predvsem pa nadzira prekinitev ognja. Sedaj bo lahko v Jugoslaviji ta tretji partner ugotavljal, kaj je res in kaj ne. NT: Ali so se zastopniki Evropske skupnosti — v okviru Brionskih dogovorov — izrekli, da so pripravljeni priznati samostojnost Slovenije? Prof. Peterle: O tem na Brionih ni bilo govora, temveč že prej v Zagrebu. Tam je bilo domenjeno, da naj za tri mesece zamrznemo izvajanje deklaracije o neodvisnosti. Nihče pa ni zahteval, da naj se naši deklaraciji o neodvisnosti odpovemo. Implicite je bilo rečeno: če se po treh mesecih zadeve ne uredijo na drugačen način, potem je odprta pot za priznanje Slovenije. Nihče pa ni rekel, da nas bodo takoj po treh mesecih priznali. NT: Kaj v teh treh mesecih želi Slovenija napraviti, da se bo svojemu cilju vsaj približala? — Saj se cilju uresničene samostojnosti pod nobenim pogojem ne more odreči! Prof. Peterle: V teh treh mesecih imamo dela predvsem na treh poljih: prvič — priprava na dokončno samostojnost s tem, da pripravljamo program gospodarske obnove; drugič — urejanje odnosov z drugimi v Jugoslaviji (ne glede na to, kaj se bomo dogovorili glede bodočih povezav, je potrebno mdr. urediti tudi delitveno bilanco oz. delitev pravic in obveznosti iz sedanjega skupnega življenja); tretja zadeva pa je seveda diplomatsko politično delo na svetovnem odru. Čeprav smo v zadnjem času pridobili precej novih prijateljev, pa nas na zadnjem področju čaka še ogromno dela. NT: Kdo so ti novi politični prijatelji? Prof. Peterle: Marsikateri prijatelj se javno izreče, marsikateri pa ne želi tega javno povedati. Trenutno je najbolj pomembno, da so ZDA začele spreminjati svoje stališče. NT: Trenutno imate v Sloveniji opazovalce Evropske skupno- 99 LOJZE PETERLE: „ZA SLOVENIJO JE M M NAJPOMEMBNEJŠE CIMPREJ ZAPUSTITIIIGOSLOVANSKO BREZUMJE" 1 Kot se je nato izkazalo, je imela armada resen namen uresničiti ta načrt „Bedem 91“. Obveščeni smo, da v tem primeru tudi ne bi pomišljala z likvidacijo članov vlade. sti. Kaj konkretno naj opazujejo? Prof. Peterle: Njihova naloga je, da nadzorujejo prekinitev ognja in zamrzitev uresničevanja deklaracije o neodvisnosti ter da se zanimajo, kakor je z ujetniki. Nato računamo, da bo prišla tudi druga skupina v zvezi s pogovori, ki naj bi se začeli najkasneje 1. avgusta. NT: Kdo bo sestavljal drugo skupino? O katerih vprašanjih — na predlog Republike Slovenije — naj bi tekli ti pogovori? Prof. Peterle: Ti pogovori naj bi tekli o ureditvi odnosov v Jugoslaviji, kdo pa bo v skupini strokovnjakov, še ni jasno. NT: Ste z dosedanjim delom prvih opazovalcev ES zadovoljni? Prof. Peterle: Tega še ne morem reči, ker so šele začeli z delom. NT: Drugo poglavje — Hrvaška. Na avstrijski televiziji so poročali o morebitnem tajnem sporazumu med Tudžmanom in Miloševičem, ki naj bi vseboval skupno državo Srbov in Hrvatov, s tem, da bi si obe republiki „prijateljsko“ razdelili Bosno in Hercegovino. Kaj pravite k temu? Prof. Peterle: Gotovo to ni mogoče brez sporazuma z vsemi prizadetimi. Tu ne gre samo za interese Srbov in Hrvatov, temveč tudi Muslimanov. Če tega sporazuma ne bo, bo to nasled- nja vojna v Jugoslaviji. NT: In kaj je s Kosovom? Prof. Peterle: Računam, da bo tudi tam prišlo do spopadov, ker imajo ljudje vse manj pravic in ker je situacija glede pritiskov na Albance čedalje bolj eksplozivna. NT: Nezadovoljstvo Slovencev s političnim vodstvom Hrvaške ter predvsem z Mesičem je vedno večje. Je Hrvaška pustila Slovenijo na cedilu? Prof. Peterle: Če vzamemo sporazum, ki smo ga objavili v medijih in ki pravi, da si bomo v primeru napada armade pomagali drug drugemu, potem seveda to ni bilo izpolnjeno. Vidim pa tudi precej nezadovoljstva s tako politiko na Hrvaškem samem. Hrvaška politika zaenkrat igra na čas, a hkrati izgublja teritorij. Seveda pa se je potrebno zavedati, da je Hrvaška v drugačnera položaju kot Slovenija. NT: Kaj pravite o teoriji, da se bo jugoslovanski konflikt osredotočil na Srbe in Hrvate, Slovenijo pa bodo „izpustili“ v neodvisnost? Prof. Peterle: To je bila razlaga že nekaterih prej, pa se je izkazalo, da to ni tako, sicer nas ne bi napadli. NT: Že prej ste omenili, da so gospodarska in socialna vprašanja ena od poglavitnih, ki jih bo morala Slovenija v prihodnosti rešiti. Kako konkretno namerava vaša vlada v tem pogiO' 99 Vidim pa tudi precej nezadovoljstva s tako politiko na Hrvaškem samem. Hrvaška politika zaenkrat igra na čas, a hkrati izgublja teritorij. du ukrepati? Prof. Peterle: Sedaj se tri mesece nahajamo v nekakšni čakal-Hici, v kateri smo pač zamrznili uresničevanje naše deklaracije o neodvisnosti in s tem tudi nekatere zakone z gospodarskega Področja. Vendar je potrebno tečiti stvari, ki jih lahko naredimo brez deklaracije, in stvari, ki so vezane nanjo. Trenutno priprav-ijamo za proceduro v Skupščini tri zakone — zakon o privatizaciji, o denacionalizaciji ter o zadrugah. NT: Bo Skupščina te zakone sprejela soglasno? Prof. Peterle: Mislim, da so ti zakoni tako napisani, da bi jih Skupščina lahko sprejela brez večjih težav. Dajejo vsakemu nekaj — nekdanjim lastnikom, sedanjim upravljalcem, delavcem °z. sploh vsem državljanom. NT: v Sloveniji primanjkuje mdr. tudi kapitala; njeni držav-ijani nalagajo svoj denar v Precejšnji meri pri avstrijskih in dalijanskih bankah, na drugi strani pa si Slovenija želi čim-Več kapitala iz inozemstva. Kakšne ukrepe nameravate sprejeti, da se bodo te zadeve uredile v vašem smislu? Prof. Peterle: Za Slovenijo je najvažnejše, da se čimprej spravi iz tega jugoslovanskega gospodarskega in tudi drugačnega brezumja. To nam mdr. pravijo naši poslovni partnerji po svetu. Njihovo mnenje je: dokler bo pri nas vladal ta kaos, ne bodo pripravljeni investirati. Sicer pa bomo z našo novo zakonodajo izboljšali pogoje za vstop inozemskega kapitala. To novo zakonodajo bomo pripravili že do letošnje jeseni. Seveda računamo tudi na vrnitev pobeglega kapitala, ki ga ni malo tudi v Avstriji. NT: Kaj pa z inflacijo? Prof. Peterle: Zaenkrat smo še vezanima ta nesrečni inflacijski voz v Jugoslaviji. Vendar bomo te tri mesece izkoristili za to, da bomo lahko čimprej izdali lastno valuto. Mislim, da se bo to zgodilo v naslednjem polletju, ime valute pa je še tajnost. NT: Grozi tudi nevarnost množične brezposelnosti in s tem hudih socialnih konfliktov. Kako jih mislite preprečevati? Prof. Peterle: Socialne težave so bile na vidiku ne glede na vojno, ki je seveda dodala svoje. Reševali jih bomo v mejah možnega na pravičen način. NT: Sedaj še vprašanje o odnosih med Avstrijo in Slovenijo. Ravno te dni je avstrijski državni sekretar Jankowitsch kritiziral zunanjega ministra Mocka, ker je ta baje preveč naklonjen Sloveniji. Kaj pravite k Jankowitschevi kritiki? Prof. Peterle: Politiko zunanjega ministra Mocka ocenjujem kot zelo korektno, na načelni in praktični ravni. NT: Kot krščanski demokrat imate intenzivne odnose z evropsko krščansko demokracijo. Vas krščansko demokratske stranke v drugih evropskih državah dosledno podpirajo? Prof. Peterle: Prepričan sem, da je naša povezava s krščansko demokracijo v Evropi močno pripomogla k temu, da je pri nas prišlo do političnega preboja. Naša stranka se je vključila tudi v Evropsko zvezo krščanskih demokracij, in ravno tu je bilo v Evropskem parlamentu jedro tistih, ki so zahtevali spremembo politike do Jugoslavije. Potrebno pa je povedati, da so v zadnjem času k temu precej prispevali tudi socialisti. NT: In kako na splošno ocenjujete socialno demokracijo oz. njen odnos do samostojnosti Slovenije? Prof. Peterle: Socialna demokracija je na splošno bolj nagnjena k centralizmu. Ugotavljam tudi, da je marsikje socialna demokracija bolj nagnjena k nekdanjim komunistom kot na novo nastalim socialno demokratskim strankam. NT: Drži informacija, da se SDPS oz. bivša Zveza komunistov Slovenije poteguje za članstvo pri Socialistični internacionali? Prof. Peterle: Predpostav- ljam, da je SDPS vsaj ena od treh strank v Sloveniji, ki se trudijo za to članstvo. NT: Na koncu še to: gotovo ste seznanjeni z akcijo NSKS in Mohorjeve „Pomoč Sloveniji“ . . . Prof. Peterle: ... na Koroškem vedno srečamo izredno solidarnost, kadar se pri nas kaj neljubega zgodi , patudi v času volitev. Te solidarnosti sem izredno vesel in se iskreno zahvaljujem za vso podporo, ki jo je Slovenija dobila v teh težkih trenutkih. Rad bi zagotovil, da jo jemljemo s hvaležnostjo in da jo bomo na nekakšen način tudi vrnili. NT: Pa še to: dva koroška Slovenca, Karel Smolle in dr. Peter Millonig, delujeta kot predstavnika Slovenije. Ste z njunim delom zadovoljni? Prof. Peterle: Zelo resno jemljem tisto, kar označujemo kot skupni kulturni prostor. Zato mi ni tuje, da smo angažirali dva koroška Slovenca za naše diplomatske potrebe. Oba delujeta dobro in v teh zadnjih dneh sta bistveno prispevala k temu, da se je po svetu izvedelo, kako je v Sloveniji. Moram reči, da ni vsem v političnem vrhu Slovenije všeč, da imamo te ljudi v teh službah. Raje bi jim rekli Avstrijci kot pa Slovenci. Naš tednik: Hvala za pogovor. 99 ... na Koroškem vedno srečamo izredno solidarnost, kadar se pri nas kaj neljubega zgodi, pa tudi v času volitev. Te solidarnosti sem izredno vesel in se iskreno zahvaljujem za vso podporo . . . Zbiralna akcija POMOČ SLOVENIJI V tej in naslednjih številkah Našega tednika bomo objavili imena tistih, ki so in ki še bodo darovali na kto. 35009 (POMOČ SLOVENIJI) pri Zvezi-Bank. DAROVALI SO: Gorenje G.m.b.H., Maria Lautenschlager — Bistrica na Dravi, Zbirka pri maši v Bilčovsu, Lam-pichler — Šmarjeta v Rožu, Jože Partl — Bistricajjri Pliberku, Johana Zupan — Žvabek, Gabriela in Matthäus Lausegger — Slovenji Plajberk, Terezija Vaientinič — Beljak, Janko Merkač — Celovec, Maria Čik — Breška vas, Ludmila Ožgan — Ločilo, Družina Krištof — Grebinj, Jožef Ottowitz — Rute, Družina Smrtnik — Obirsko, Melhijor Ver-del — Borovlje, Mira Sadjak — Beljak, Maria Wutte — Galicija, Raiffeisenkasse Eberndorf, Peter Fesel — Dunaj, Wiener Städtische Wechselseitige Versicherungsanstalt — Celovec, D. Laurič — Dunaj, Matthäus Fritz — Na Dravi, Franz Wrolich — Rute, Družina Zippusch — Djekše, Marija Ogris — Podrožca, Anton Hruby-lvančič — Dunaj, Herman Mačnik — Vrba, Anastazija Mochar — Št. Primož, Maria Čimžar — Čahorče, Franz Doda — Čahorče, Alois Peternel — Celovec, Hubert Mikel — Dunaj, Klagenfurter Papier Ges.m.b.h., Franziska Pachernig — Sinča vas, G. Sange — Trg, Marija Šranc — Nonča vas, Maria Kont-schitsch — Vogrče, Anna Ha-schej — Dobrla vas, Ivanka Sturm — Mokrije, Jože Oitzl — Polana, Miriam in Sever — En-celna vas, Franc in Irene Kle-menjak — Led, Helene Vauče — Strpna vas, Mira Pehani — Celovec, Helena Wuttej — Št. Primož, Emil in Angela Stingler — Muškava, Družina Lepuschitz — Št. Janž, Jakob Wolte — Šmarjeta v Rožu, Neža Krajger — Globasnica, Josef Verdel — Galicija, Ljubka Oratsch — Škofiče, Marija Čeh — Banern — Predarlska, Matej Igerc — Suha, Viktorija Mečina — Bilčovs, Me-timpex Ges.m.bH. — Dunaj, Dr. med. Franc Wutti — Borovlje, Franc Wrodnigg — Kraig, Kärntner Landesversicherung — Celovec, Hans Traninger — Celovec, Abes Technic Trade Ges.m.b.H. — Celovec, Sonja Luka Borotschnig — Podkraj, Leopold Smrečnik — Globasnica, Kristina Stern — Železna Kapla, Terezija Štern — Železna Kapla, Marija Jančko — Obirsko, Župnijski urad Galicija — Treiba-cher Chemische Werke AG, Družina Popitsch — Graz, Josefine Perc — Lochau, Družina Malle — Rute, Angela Kulnig — Borovlje, Augustinus Čebul — Št. Lenart pri sedmih studencih, Ludwig Jank — Radiše, K. A. M. — Šmihel, Lovro Kašelj — Hodiše, Maria Kassl — Hodiše, Barbara Ogris — Humberk, Matthäus Mischkulnig — Branča vas, Martin Mischitz — Psinja vas, Maria Wiegele — Bistrica na Zilji, Elisabeth Kriegl — Zahomc, Maria Aichholzer — Beljak, Johanna in Maria Hrovath — Št. Lenart pri sedmih studencih, Družina Koman — Brnca, Metka Končič — Celovec, Franziska Mitsche — Št. Vid, August Pack — Bistrica v Rožu, Hanzej Tschelesnig — Bistrica v Rožu, Maria Krainz — Drveša vas, Margarethe Planteu — Dule — Miklavčevo, Maria Hutter — Globasnica, Franc Jančar — Slovenji Plajberk, Zavod šolskih sester — Št. Peter, Marija Zanki — Šmohor, Dr. med. univ. Michael Weber — Celovec, Emag Handel Eder OHG — Celovec, Župnijski urad Melviče/Mellweg, Reisebüro Thurner — Woifsberg, Mag. Horst/M. Rauter — Celovec, Emil Herzog — Eisentratten, Donau Versicherungs AG, Maria Žlinder — Velikovec, Martin Dies — Pliberk, Marta Riedl — Velikovec, Marija Dobernigg — Št. Jakob, Johann Kattnig — Velikovec, N. N. Št. Lipš. Kot smo že poročali, sta Narodni svet koroških Slovencev in Mohorjeva družba v okviru akcije Pomoč Sloveniji organizirala tudi prebivališča za tiste Slovence, ki se niso mogli vrniti v domovino. Pri tem so nas podprli tudi Milena Repar, Vetrinj; župnišče Gjobasnica, družina Fritz, Žirovnica, Franc Janežič, Leše, Franci Tomažič, Celovec, Čili Mischkulnig, Celovec, dr. Franc Merkač, Celovec. PRISRČNA HVALA STRAN -j petek, _________/ 19. julija 1991 RAZBITA STEKLAJID MITRALJEZOV PRELUKNJANE HŠE Jugoslovanska armada je vlamljala v hiše in kradla Že med vožnjo v Dravograd se sreča potnik z grozljivo scenarijo. Še na avstrijski strani je v enakomerni razdalji videti mogočne tankovske prepreke iz varjenih dvojnih profilov „T“, ki dajejo le nekoliko slutiti, kaj se je v zadnjih dneh odigravalo na slovenski strani. Dravograd, dober kilometer in pol oddaljen od avstrijske meje, je bil eden tistih krajev, ki ga je jugoslovanska vojska najmočneje napadala po kopnem in iz zraka. Od prejšnjega četrtka so se njene enote umaknile. A v zraku je še vedno vprašanje, ali je mir zagotovljen. Na prvi pogled je Dravograd videti kakor drugi kraji na tem območju. Nekaj prebivalcev teka po trgu, da bi si priskrbeli najnujnejše za konec tedna. Stari sedijo pred svojimi hišami in vdihavajo sveži hladni zrak. Moški se odpravljajo po svojih poslih. Vendar videz vara. Ljudje so obnovili red, kolikor je bilo to le mogoče. Vendar so ostali številni sledovi invazije vidni. Razbita stekla zaradi granat, ki so eksplodirale v bližini. Številne hiše nosijo znake strelnih salv iz mitraljezov. Hiša Branka Pečovnika , ki ga srečamo skoraj na izhodu iz kraja, še ni stara dve leti. In vendar bo moral lastnik na mnogih mestih ponovno zidati. Prav na prednji strani je granata preluknjala zid. Strešniki so preluknjani od mitraljiranja iz preletavajočih migov. Ko so hoteli vojaki v hišo, niso poskušali pri vratih, temveč so vstopali 'pri oknu v elektrikarsko delavnico kak meter in pol proč, nakar so vlomili še ena vrata, da so tako dospeli do stanovanjskih prostorov. Branku je 32 let in izvira, kakor jaz sam, iz generacije, za katero je bila vojna doslej zgolj beseda. Kaj je začutil, ko so vojaki vstopili, želim izvedeti. „Zbežali smo v klet, ko so zapokali streli.“ Več tudi po daljšem odmoru ne more povedati, mogoče tudi ne želi, da mu pred oči ne bi spet stopile strahote. Njegov sosed nam kaže, kako so vojaki zlomili vrata z drogom. V številnih hišah so se vojaki vrgli na živila kakor prestradane živali. In pri odhodu so vzeli s seboj, kar se jim je zdelo, da potrebujejo: te-levizijske aparate, radijske aparate, celo denar in nakit. „To ni nikakršna ljudska armada več,“ se pridušuje starec, „to so osvajalci." Drugi niso čakali armejcev. Takoj zatem, ko je bil po radiu najavljen marš enot iz kasarne v„Mariboru, so zbežali v gozd. -Že enkrat sem tako bežala," Poroča Viktorija Pesi. „Kot pet-Istna sem bežala pred fašisti." Vač tudi sama ne želi povedati. Ostaja tesnoben vtis vsega taya, kar so Dravograjčani morali prestati v teh dneh, če jim Prihajajo na misel take primerjave. Hiša Peslove jo je še po-oani odnesla. A tudi to le zato, kar vojaki niso več merili tako točno. Sosedje so vedeli povedati, da so si nekateri vojaki Prizadevali sestreliti satelitsko anteno z njene hiše s streli iz tenka. Huje pa je s hišo Antona anzija. Tu so armejci slutili, Potem ko so dobili ustrezno sporočilo, postojanko teritorialna obrambe. Vsa stekla v ku-ninji in izbi so razbita, streha je Podobna rešetu, vežo pa je razdejala granata. Na vrtu se snidemo z Antonom in nekaj nje- govimi prijatelji iz sosedstva. Vsi so istega mnenja: škoda na poslopjih je velikanska, a jo je mogoče popraviti. Hujše so duševne poškodbe, ki jih je povzročil nastop armade. „Komu naj sedaj še zaupamo?" se vprašuje Anton. „S tem je ustvarjeno sovraštvo, ki ga doslej ni bilo," pravi Jože Korničnik. In kaj bo, če bo armada še enkrat krenila v napad — skušam izvedeti. Branko je za silo uredikklet, Viktorija bi šla spet v gozd, Jože pa bi se prijavil k teritorialni obrambi. Marsikaj v trgu dela vtis nesmiselnega uničenja. Vključitev tako močnih enot oborožitve, kakor je letalstvo, samo utrjuje sum, da so hoteli prebivalstvo predvsem prestrašiti, da bi tako ohranili stare strukture oblasti. Kaže pa, da sta beograjska vlada in vojaško vodstvo z nesmiselno vojaško akcijo dosegla prav nasprotno: še močnejšo zahtevo po neodvisni Sloveniji. Sedaj predvsem tudi iz potrebe po varnosti. Kdor namreč že sedaj pošilja nad prebivalstvo tanke in letala, ta je zmožen vsega, da bi zatrl druge proteste prebivalstva. Besedilo: Thomas Walther Slike: Fera SLOVENIJA PISMO IZ SLOVENIJE Mesič — slamnati možic Od Mesiča je Evropa pričakovala, če drugega ne, da bo s pametno politiko umiril zvezno armado; a se je očitno uštela, ali pa se dela nevedno. Mesič namreč ni gospodar armade, dasiravno bi po ustavi to moral biti, temveč je stvar prav obratna. Vojaški vrh z jastrebi na čelu mu diktira, kako in kaj. Kljub svojim nekdanjim donečim prohrvaškim in prodemokratičnim besedam ter proklamacijam se je ujel v lastno zanko in postal zapornik olivnozelene druščine. Mesič je le še slamnati možic, ki ne ve, ne kod ne kam in se ga niti vrabci več ne bojijo. Tudi vse svoje nekdanje podporne izjave Sloveniji je v hipu pozabil. Ta čas preostanku Jugoslavije de facto in de iure že vlada vojska. Nikomur na teh balkanskih koordinatah ni več dano, da bi obvladal armado. Po vsej verjetnosti gre za sprostitev poslednjih armadnih sil za dokončen udarec po Hrvaški in prav Mesič, njega dne največji in najbolj priljubljeni Hrvat, se je preko noči spreobrnil iz Pavla v Savla, s Tudžmanovo pomočjo seveda. To obilno izkorišča opozicija v Zagrebu, četniki in armada pa so že začeli državljansko vojno v Slavoniji in Baniji. Z zemlje so brisane hrvaške vasi, vsak dan je na desetine mrtvih ter ranjenih, Mesič pa .. . bedno in klavrno, da bolj ne bi moglo biti. Vojaška policija straši po Sloveniji V Sloveniji so stvari bistveno drugačne. Odkar so jo naduti srbski generali dobili po nosu, so se vsaj na videz prihulili. Slovenija, kot da je čez noč postala oaza miru na Balkanu. Vsaj na prvi pogled. A pod že skoraj hladnim pepelom še kar naprej tli. Pripadniki vojaške policije in nekateri oficirji okupatorske vojske so vzeli zakon v svoje roke. Gre za primere, ko na svojo pest iščejo prebegle vojake iz Slovenije, ne glede ali so za to pooblaščeni. Pri tem so zelo nasilni in brutalni, saj vdirajo v zasebna stanovanja, jih pregledujejo in iščejo, kot pravijo, vojaške dezerterje. Vrhu tega nekaterim slovenskim družinam, katerih vojaki služijo v jugoslovanski armadi, ali naj bi od tam pobegnili, grozijo po telefonu v slabi slovenščini. Pa ne gre le za to. Vzporedno z delovanjem vojaške policije in njene tajne obveščevalne službe KOS, se v Sloveniji razvnema druga, nič manj okrutna vojna — propagandna vojna in psihično zastraševanje. Skratka, fizična vojna se je spremenila v specialno vojno z drugimi sredstvi. Primer: starši iz Ivančne Gorice so bili minuli četrtek nemalo presenečeni, ko je pri njih doma zazvonil telefon. Neznanec, ki se je predstavil za sinovega prijatelja, je povprašal po njem. Povedal je, da kliče iz vojašnice, kjer je služil njihov sin. Začudena mati je neznancu povedala, da sina ni doma ter da je pri vojakih, in da se ji je javil po telefonu pred dobro uro. Sedaj si zamislite psihični šok nesrečnih staršev, ko „zvedo“, da njihovega sina preprosto ni. Po uradni verziji iz vojašnice naj bi pobegnil, domov se je javil prav tako iz vojašnice pred eno uro — postavlja se vprašanje, kje v resnici je. Dogajajo se torej primeri, ko slovenski vojaki enostavno izginejo. Pošastno in srhljivo obenem. Gre za znane metode izza časov brkatega kaplarja, ki jih je poimenoval z izrazom „ Nacht-und Nebelerlaß“, in nekaj takega se sedaj dogaja pri nas. A stvari le niso tako brezupne. Tudi slovenska policija in Brejčeva Varnostno informativna služba sta se ostro zagrizli s podtalnimi vojaškimi obveščevalci in beležita vse več uspehov. Tudi tej kači bomo zdrobili glavo! Zanesljivo! Tadej Bratok Rož — Podjuna — Zilja 8 19. julija 1991 Poletni koncert v Zitari vasi Žitrajsko kulturno društvo SRD „Trta“ je minulo nedeljo vabilo vse ljubitelje narodne glasbe na poletni koncert v Zitaro vas. Mirko Ogris, predsednik Trte, je prav lepo pozdravil številne domače in tuje goste ter nastopajoče. Cerkveni zbor iz Žitare vasi vodi Jbzej Starc. Večerni kulturni spored je bil dokaj obširen, saj je nastopilo kar pet zborov — MoPZ Trta in žitrajski cerkveni zbor pod vodstvom Jozeja Starca, šentlipški cerkveni zbor pod vodstvom Janeza Petjaka, Plazniška dekleta, ki jih vodi Irena Brežjak, in zbor MGV Sittersdorf pod vodstvom Walterja Lacha, kjer sodeluje tudi žitrajski župan Lepitschnig. Za dodatno poživitev koncerta je nastopila folklorna skupina društva Trta, ki se je gostom v veselje zavrtela v „Prekmurskih spletih“. Pavel Stern je skrbel za povezavo med nastopajočimi in citiral odlomke iz zgodovine koroških Slovencev ter Žitare vasi. Za zares plemenito dejanje pa se je odločil prireditelj, ko je izkupiček prireditve (8000,— šil.) podaril za pomoč v vojni vihri prizadetim v Sloveniji. ČESTITAMO Na Reki pri Št. Jakobu v Rožu je praznovala rojstni dan in god Amalija Pečnik. Za dvojni praznik vse najboljše, predvsem pa trdnega zdravja in božjega blagoslova! * Prav tako dvojni praznik slavi Marija Gojer iz Lovank. Tudi njej iskrene čestitke in še na mnoga leta! Hermi Singer iz Loč obhaja osebni praznik. Ob tem slavju vse najboljše in mnogo zdravja! V Nonči vasi je praznoval dvojni praznik Fritz Šranc. Iskrene čestitke ter obilo zdravja in sreče tudi v prihodnje! V Selah sta obhajala osebna praznika Rozi Kelih in Hanzi Oraže. Obema vse najboljše, predvsem pa zdravja in osebnega zadovoljstva! V Borovjah pri Pliberku je slavil dvojni praznik Aleks Kos. Ob tem lepem življenjskem prazniku vse najboljše in še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! V Encelni vasi je praznovala 70-letnico življenja Ana Piskernik. Za visoki jubilej vse najboljše, zlasti mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva! Društvo upokojencev iz Št. Jakoba čestita za osebna praznika Mici Mak s Tal in Zori Ferm iz Št. Jakoba. Obema slavljencema vse najboljše ter še na mnoga leta! V Bilčovsu slavijo osebne praznike Irmi Standmann, Urh Kassl, Martin Ogris, Mirko Lausegger in Jernej Einspieler. Pevke in pevci MePZ „Bilka“ ter cerkvenega zbora iskreno čestitajo! Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. V Selah je praznovala osebni praznik Marija Mlečnik. Obilo zdravja in sreče tudi v prihodnje! 27. pomlad je v Podrojah pri Globasnici slavil Bernard Sadovnik. Iskrene čestitke ter mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva mu želijo dobri prijatelji! Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT. V Brezjah pri Mohličah obhaja osebni praznik Pavel Zablatnik. Iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga leta! 85. rojstni dan obhaja Miha Povoden iz Mohlič. Za visoki življenjski praznik vse najboljše, zlasti mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva! • Loče Svojo solidarnost s Slovenijo so izkazali tudi tamburaši SRD „Jepa-Baško jezero“ in ansambel Rubin. Pred nedavnim so pri Pušniku v Ločah priredili koncert, vstopnino pa v celoti namenili vojnim žrtvam v Sloveniji. Častno pokroviteljstvo za ta koncert je prevzela deželna poslanka Melitta Trunk. Prejšnjo nedeljo pa so bili tamburaši iz Loč (vodi jih Erika Wrolich) v Devinu pri Trstu, kamor jih je povabil tamkajšnji podžupan Brecelj. V Devinu so priredili pokušnjo in nagrajevanje domačih vin. Prireditve se je udeležilo 3000 ljudi, enourni kulturni spored pa so oblikovali naši tamburaši iz Loč. Novice s sončnih Radiš Preteklo nedeljo je fara Radiše spet priredila svoj tradicionalni farni izlet — tokrat v Št. Pavel v Labotski dolini. Tam so imeli Radi-šani svojo nedeljsko mašo, ki jo je daroval župnik Ludvik Jank, s pesmijo pa olepšali radiški cerkveni pevci. Nato so si udeleženci ogledali deželno razstavo. Popoldne so se izletniki, katerih je bilo nad 60, vračali preko Humca oz. Božjega groba pri Pliberku. Na Humcu so imeli popoldansko pobožnost. Po njej so se podali v Čepiče, kjer so se ustavili v gostišču Juenna in zaključili „uradno“ farno romanje ob družabnem pogovoru in žlahtni kapljici. Izlet je — kljub ne bogve kako prijaznemu vremenu — zelo lepo uspel, za kar velja vse priznanje glavni organizatorki oz. predsednici radiškega farnega sveta Magdaleni Lam- pichler. 15. avgusta t. I. pa bo na sporedu društveni izlet. Tokrat bo pot društvenike vodila v Železno Kaplo, kjer si bodo mdr. ogledali Obirske jame. Kako aktivno in uspešno deluje radiško prosvetno društvo, se je pokazalo tudi v nedeljo pred farnim izletom. Na zaključni prireditvi, ki jo imajo na Radišah ob koncu kulturne sezone, so se predstavile vse društvene skupine: otroški in mladinski zbor (vodita: Tatjana Tolmajer in Heidi Lampichler), MePZ SPD „Radiše“ (vodi Stanko Wrulich), učenci domače Glasbene šole (vodi Janko Tolmajer), Radiški fantje (vodi Nužej Lampichler), radiške telovadkinje (vodi Marija Woschitz), Milan Hribernik (avstrijski in svetovni prvak v karateju) ter Jan Šiman (avstrijski juniorski prvak v karateju). Že iz števila skupin, ki delujejo v okviru radiškega društva, je razvidno, da sodijo Radišani med najbolj delavne prosvetarje na Koroškem. južnem V ponedeljek prejšnjega tedna pa so se — na pobudo Maje Haderlap — srečali pri Tomažu Ogrisu v Tucah slovenski kulturni ustvarjalci z namestnikom deželnega glavarja Petrom Ambrozyjem in deželnima poslancema Melitto Trunk in Petrom Kaiserjem. Cilj srečanja je bil, da bi naši kulturni ustvarjalci v direktnem pogovoru s pristojnimi deželnimi politiki SPÖ predstavili svoje težnje in potrebe. Podobna srečanja naj bi se nadaljevala. POMOČ SLOVENIJI Zveza-Bank številka konta: 35009 blz 39100 Rož — Podjuna — Zilja V sl(j