6. štev,
V	Ljubljani, sobota 7. junija 1919.
I. leto
Uredništvo je v »Narodnem domu“, 1. nadstropje. Upravništvo na Marijinem trgu St. 8. — Telefon št. 44.
Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Izhaja vsako soboto.
»Narodni Socijalist“ velja t Ljubljani in po pošti: celo leto naprej . K 16'— četrt leta .... K 4 pol leta . . ,
K 8--
en mesec
K 1-50
Oglase se računa po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 v, za večkrat popust.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Tok časa.
. N* vodilnih mestih naše dotno-v*ne imamo še vedno vse preveč mogočnežev, ki so se zagledcli v svoj lastni jaz in pozabljajo, da se izvršuje krog nas socijalna revolucija, katere ne more in ne bo n hče preprečil. Vsepovsod imajo pred očmi le interes svoje osebe in vseh onih, ki se lahko
vrul1*0’.. da iiT,ai° nekaj pod palcem. Nihče jih ne mara in vse se jih doji,
vs<? Pa velika večina. Kot kralj na Betanjovi motre začetek in konec življenja krog sebe le skozi duri svojih jastnih hiš. Na zunaj so lep h in žlahtnih besedi za proletarca, a tam. "jer imajo moč in vpliv ter bi svoje esede tudi lahko udejstvili, pozabijo jra izrečene omlednosti in udarijo oiez premishka in usmiljenja tistega, Ki so ga ravnokar pomilovali. Popolnoma v redu se jim zdi, da živi eden v izob lju na stroške drug h, kateri 0rugi morajo trpeti pri težkem delu Oo zore do mraka naj večje pomanjkanje. Toda hinavščine ne pozna pojma o socijalni pravičnosti. Enkrat J® bilo tako, da so se dale zvoditi aeiavske mase z rodoliubarskimi gesli v boj za. častihlepne in kapitalistično razpoložene veljake, dočim je danes tetra slepomišenja enkrat za vselej konec. Množice, ki so pretrpele glavno pezo vojnih časov, bodisi v strelskih jarkih ali zaledju, so spoznale popolno nemožm st obstoječega družabnega rada. Vse si želi raje takojšno smrt, kakor pa še nadalje prenašati zapo-stavljenja in ubijanja. Krik izstrada-nega proletarskega naroda se danes razlega po domovini in hoče kruha in pravice dp življenja, ki daje možnost m nado za boljšo bodočnost.
Kadar govorimo o slovenskih ka Pjtalistih, dobimo v odgovor: saj jih ni- Toda mi dobro vemo, da sol Danes sicer še ne obvladajo našega produkcijskega trga, a jih je vse polno zadaj, ki komaj čakajo prilike, da izpodrinejo nemški in laški kapital. Viada odločno podpira njih stremlje-
JOS. ŠEST:
V	domovino ...
S pomladjo so se odprle v Rusiji duri, skozi katere se vračajo naši jetniki iz Sibirije, iz Taškenta, Turkestaua in drugih daljnih, daljnih krajev ... Od °bal Amurja, Oba, Jeniseja, od Mur-manskih prog, od obal Bajkala in pa od mej Sinov Solnca, se vračajo z veliko željo, z velikim hrepenenjem po rožnati domovini, po oni solnčui strani, katero so zapustili v jeklenih okovih S1ve cesarske mondure pri smehu in krohotu smrti — in pa pri blesku nemških in madžarskih bajonetov . . .
Sedaj se vračajo, kajti tudi do njih je po čudnih potih — po božjih potih prispel klic: Sami svoji smo! Svoji gospodarji! — Vračajo se! Nekateri po dveh, drugi po treh letih — z eno nogo ali eno roko . . . Srečal sam take, kateri so bili od začetka tam, med tujimi, med Kalmuki, med Kazaki, da celo med °uimi, ki molijo k severnemu jelenu. —
Daues se vračajo! Nekateri onemogli do mozga, do kosti, brez nade da najdejo domač krov še cel, brez hpov na življenje. — No, vračajo se
nja in čisto gotovo bo pri splošni industrizaciji naše doirovine prav kmalu delavstvo v položaju, računati v pretežni večini z domačim kapitalom. Če se sporedno z industrizaciio ne izvede tudi	popolna s^cijalizacija,
osiane delavstvo pri tistem kot je danes: brezpravno bo in i .koriščano. Kapitalist je kapitalist in mu je prav Tnalo do potreb sploš^osti in zahtev zaposlenega deiavstva. Kakor delavstvo z zadovoljstvom spremlja ukrepe proti tujemu kapitalu, tako z nezaupljivostjo zasleduje širjenje domačega kapitala in poleg tega združevanje kapitala v ernh rokah. To predvsem zato, ker še ni nikjer viditi resne volje, da se odločno obračuna z obstoječimi so-cijalrrmi krivicami in izravna razmerje med posedujočimi in neposedujočimi.
Tam, kjer so imele delavske organizacije v zadnjem času mezdna gi-oanja s slovenskimi podjetniki, v polnem obsegu potrjujejo naše prepričanje, da se nam nič dobrega ne obeta za bodočnost. Trdih in odločnih bojev je bilo treba, da smo od našega podjetnika dosegli vsaj najnujnejše zboljšanje mezd ali odpravo najbolj kričečih in socijalno krivičnih službenih ter delavnih razmer. Naš podjetnik se je tresel za vsak vinar, ki bi ga moral od svojega čezmernega dobička privoliti delavcu, ki mu množi kapital in mu je tudi s trudom svojih rok pripomogel do blagostanja ter uspevanja podjetja. Z domačim podjetnikom smo se morali boriti celo za postavno zagotov ljene pravice delavcev. Branili so se do zadnjega uvesti v svoje obrate osemurno delo. V drugem slučaju je zcpet slovenski podjetnik vrgel da-lavca na cesto, ko je postal vsled težkih telesnih poškodb pri delu invalid in ni mogel izvrševati v onem obsegu službe kot preje, ko je bil pri močeh in zdravju. Povsod smo naleteli na značilno brezsrčnost našega podjetni štva, ki je uvidevalo pri vsaki priliki ie svoj lastni dobiček, brez ozirov na pravice deiavstva. O čutu socijalne pravičnosti bi bilo zato pri domačem podjetništvu naravnost smešno govoriti.
Da tuji kapitalizem ne zaostaja za domačim, kadar se grabi denar in izkorišča našega človeka, je jasno.
Pri obstoječih razmerah je zato razumljiv odločen odpor tudi v naši domovini, vseh onih, ki žive od dela svojih rok, proti onim, ki razpolagajo s kapitalijami in danes odločujejo o socijalnih pogojih neposedujočih. Interesi teh razredov so nepremostljivi in je socijalen boj neizogiben. In naj se potem pri nas sestavljajo še tako lepi programi, ki označujejo nujnost izločitve razrednega boja, praktično življenje že samo pobija nesmisel kompromisa, kjer si stoji nasproti dvoje odločno si nasprotujočih na-ziranj izkoriščevalca in izicoriščanca. Da je konfl kt med obema razredoma vedno večji, je jasno. Obe nasprotujoči si stranki se organizirati v svojih organizacijah in zdi se, da odločilna bitka ni daleč. Zastaviti moramo pri tem vse sde, da se ne izvede iz tega konflikta diktatura enega ali drugega razreda, ker bi bila to nesreča za narod in komaj osvobojeno domovino. Vsako nasilstvo mora roditi odpor p*ej ali slej in bi bila razredna diktatura gotovo kot čin ekstremov, prav kmalu zrušena in onemogočena Posied ca bi bila reakcija, ki bi še težje vplivala na socijalne razmere kot današnji neznosni čas. Upropastili bi svojo domovino in vrgli izstradani narod v še yečjo socijalno nezmožnost živeti življenje, ki je vredno človeka. Zato bodimo v tem boju prevdarni in previdni. Verujmo v razvojno gotovost, da priborimo vse, kar hoče in mora dobiti proletarsko ljudstvo. Pri vsem bo eno še potrebno, da se tisti, ki jim je poverjeno vodstvo države in gledajo z omalovaževanjem in nerazumevanjem zahteve širokih mas, pravočasno zavejo svojih dolžnosti napram delavstvu. Pro-kletstvo bi padlo na taka državniška stališča in nihče ne bo zabranil potem zadnjega obupnega koraka ogoljufanega in prevaranega delavskega ljudstva, ki bo v svojem obsegu grozen in strašen in v svojem jedru pravičen in odločen sodnik.
V	socijalnem boju se je strnilo vse delavsko ljudstvo v enotne vrste in je kot še nikdar preje, danes tudi odločeno za vsako ceno priboriti popolno izpolnitev svojih zahtev. Razločili so se duhovi in zato je nemogoče, da bi proletarci ostajali v kompromisnih strankah, ki zdiužujejo v svojih sredah vse, kar je upravičenega do glasovnic. Politična osamosvojitev je potrebna in se bode tudi izvedla. Podjetnik, kapitalist in delavec ne moreta za eno* m,zo. Pojmi o novem družabnem redu so si v nasprotju. Nesprejemljiva so prizadevanja posedujočih po absolutističnem nadvladju nad neposedujočimi. Hočerco socijalno pravičnost vsepovsod, od države kot celote, do najnižjega produkcijskega dela.
Odločitev.
» #
Dnevi mirovne konference v Parizu
so šteti. Naše meje na zemljevidih pariških kapitalistov so začrtane, usoda naših obmejnih bratov izročena krivici in nasilju. Danes ali jutri izročijo sebični mogotci zastopnikom naše države kos papirja, na katerem bodo jamčili, za nas nečitljivi podpisi Francoske, Angleške, Amerike, Italije in Japonske, da se morajo izpolniti njihovi sklepi in da jih mora priznati naša država. Vemo, da jih bo naša vlada priznala, toda slovensko ljudstvo, slovenski proletariat ne bo priznal nikdar teh sklepov! Nismo priznali avstrijskega suženjstva, katerega smo se znali znebiti, ne bomo priznali tudi novega suženjstva, kateremu so izročili zapadni kapitalisti stotisoč naših najboljših, naj-vemejših in najzavednejših bratov. .
Dolgo so barantali v Parizu za našo kožo, dokler se niso pogodili zanjo. Toda mi smo še tu in dokler smo, ne bo veljal noben račun, in naj e;a podpišejo vsi mogotci tega sveta. Žalostno je dejstvo, da zastopajo ogromno večino jugoslovanskega proletarijata v Parizu ljudje, ki jim ni mar za bodočnost in napredek jugoslovanskega in še posebej
vendar, ker domovina ostane tudi brez krova, domovina, in tja, k temu koščku zemlje hite. —
18. aprila t. 1. je prispel v Tar-nopol transport 2100 vjetnikov iz Rusije. Med njimi je bilo 340 Hrvatov, 24 Bošnjakov in 20 Slovencev. — Od vseh vjetnikov, ki so se vračali od 8. septembra 1918 iz Rusije, je bilo 15 odstotkov Jugoslovanov. — Govorimo o teh poslednjih.
Sredi zime so nekateri odpotovali, po dva tri mesece so se vozili v živinskih vozovih, na strehah, lokomotivi, na stopnjicah, kot vsi drugi — samo da gredo naprej... Naprej! Bližje k domu!
Na ruskih postajah stoje skoraj povsod ljudje z rdečim križem na roki in izprašujejo:
,Vi ste vojni vjetnik, tovariš 1 „Da! Vračam se domov!“
„Dobro! Pojdite z menoj!" Vasje mnogo ? — Hej, tovariš! Mnogo ?"
„Da, sto, dvesto — tisoč, še več!" „Zberite jih in pojdite za menoj. Dobili boste obed, kruha, čaj in sladkor. “ Oni, kateri vedo, da stane danes v Rusiji funt sladkorja 100—120 rubljev, funt kruha 15—25 rubljev, oni ve ceno tej skrbi.
Civilno prebivalstvo nima ničesar. |
„No, vi ste vojni jetnik, vi morate dobiti. Vi greste domov, a tu je za Vas tujina." —
„Srečno, tovariš — hvala za tvojo skrb!“
In zopet naprej — naprej do meje bivše širje domovine, ozke Avstrije — do ‘mej Galicije. — Do meje povsod okrepčila, včasih svčže perilo. — Čez mejo — no, tam ne bo slabo, tam smo že doma.
„V Galiciji bodo naši, tam je konec stradanja, zime."
Meja. — Dva elementa velikana stojita na meji Galicije. Na ruski strani je boljševizem — in tega pogašajo z granatami in rdečo krvjo.
Pa ne o tem.
Na meji — bajoneti. Ukrajinci, Nemci, izbrana gospoda z visokimi nalogami. V imenu miru, v znamenju pravice preiskujejo tiste, ki se vračajo in jim odvzamejo vse. Oropajo jih za one kopejke, katere so si ubogi ljudje odtrgali od ust, da jih ponesejo domov očetu, ki je izgubil dom vsled gorečega zmaja; sestri, nevesti, ženi, otrokom, češ: glejte i tam sem mislil na vas — odvzamejo jim celo obleko in jim dajo
cunje, kajti „vi vsi §te lumpi, boljše-viki, kar imate, ste itak vse ukradli!* To je prvi utis — sprejem za rdečo mejo ! —
Tarnopol. — Tam je zbirališče jetnikov, ki se vračajo. — Avrstrijski Nemci imajo tam svojo misijo, Ogri, Čehi, Italijani, Ukrajinci — svoje.
Na kolodvoru sprejemajo bajoneti; tam ne sprejemajo ljudi, katere goni želja po rodnem kraju, tam sprejemajo samo take, katerih se je bati, kateri imajo mogoče namen sejati ljuliko. —
V	zgodovinskih, po „črno-žoltem“ dehtečih četverostopih privedejo razočarane vojne ujetnike h „komandi“. Ob straneh bajoneti, surovi klici, psov-ke! —
Na „komandi“ odposlaniki Nemške Avstrije, Ogrske, Čehov itd. — Jugoslovanov ?! —
Nemci se brigajo za Nemce. Vsak dobi hleb kruha, vročo juho, — Ogri, za svoje, — kruh dobe, klobaso, krone, cigarete.
Svoji k svojim! —
„Und Sie, was sind Sie?“ „Slovenec!“
„Leider, nichts zu maehen!“
„Sie?“
slovenskega delavstva. Strašen bo za nas udarec, ki ga pričakujemo sicer pripravljeni, toda kljub vsej duševni odpovedi nas bo zadel tako neusmiljeno, da se bo zbudil zadnji delavec, ki je doslej veroval v pravičnost kapitalistov in njihovih sebičnih strank.
Slovenski proletarijat, ki je veduo veroval v narodrio zmago, ne bo obupal tudi nad tem zločinstvom, storjenim od ljudi, katerih bog je zlata mošnja. Naše narodno zavedno delavstvo se je skozi stoletja upiralo tujcu, dokler se ni končno uprlo z vso silo in ga premagalo. Naš proletarijat je razumel vedno svojo dolžnost napram narodu, zato bo tudi sedaj in v bodoče hodil po začrtani poti, ki ga bo pripeljala do njegovega cilja: osvoboditev celokupnega slovenskega proletarijata izpod tujega gospodiča.
Narodna zavednost, ljubezen do domače zemlje, na kateri je dovolj prostora za vse, ki hočejo delati, mora prevzeti vse naše delavstvo, naše urad-ništvo, sploh vse, ki so odvisni od plačila svojega dela. Sleherni duševni in ročni delavec naj se organizira v Nar. socijalni zvezi, kije edina jugoslovanska delavska organizacija na narodno-soci-jalnem programu! Vse dosedanje stranke, pa naj imajo še tako demokratična imena, nimajo v svojem programu skrbi za narodnega delavca.
Kaj pomaga delavcu, če se trenutno uresniči njegova težnja po ina-terijalnem blagostanju, če pa je odvisen od tujca, če nima pravice biti zaveden član svojega naroda, katerega blagostanje je odvisno v prvi vrsti od zavednega narodnega proletarijata? Le tedaj, če bo naše delavstvo združeno na narodni podlagi, bo moglo udpešno kljubovati kapitalističnemu nasilju, ki hoče s pomočjo pariških imperijalistov za vedno zasužnjiti naše najlepše kraje, kjer so dani vsi pogoji za napredek in dobrobit slovenskega delavstva. '
Za pravice državnih uslužbencev.
Sledečo spomenico je poslalo društvo drž. uslužbencev Dež. vladi za Slovenijo, vsem trem slov. pol, klubom v Nar. predstavništvu in finančnemu ravnateljstvu.
Uvrščenje srbskih državnih uslužbencev (uradnikov) se godi po mestih, ki jih zavzemajo; na raznih mestih razvrščeni uradniki pa uživajo različno plačo, ki stopnuje po klasah ali razredih. Najnižja razreda, t. j. V. in IV. klasa odgovarjata nekako našemu XI. Činov-nernu razredu, III. klasa pa bribližno našemu X. činovnemu razredu. Kot drastičen primer vzemimo plačo 111. klase in jo primerjajmo s prejemki naših oticijalov. Dočim znaša temeljna plača srbskega „oficijala“ 2526 dinarjev, t. j. premenjeno v naše krone po uradnem kurzu 6315 kron, znaša temeljna plača oficijala v X. činovnem razredu celih 2200 kron, torej komaj tretjino srbskega tovariša. Pač ima naš oficijal še
„Bosandc!“
Značilna gesta z rameni. —
In tako naprej! —
18. aprila 1.1. je bilo tam toliko in toliko Jugoslovanov — državljanov naše mlade države — ubogih, bolnih, lačnih in na pol oblečenih. —
„Mi ne dobimo ničesar ?“ so izpraševali; „tudi mi smo lačni! Vsi dobe, za vse skrbe, le samo mi . . . Rusi so nam dali in zakaj nočejo vedeti naši za nas ?u
ln prišli so iz Taškenta, od Amurja iz tajg in tundr — zato, da so za rdečo mejo spoznali, da o njih ne ve nihče, da nanje ne misli nihče. Morda i misli!
To je bilo v Tarnopolu! Kdor je bil galicijski fronti, ve, da je do Ljubljane, do Sarajeva, še daleč. —
Ve to tudi domovina?
Domovina se briga za to, Če so pri Uršulinkah nemške šmarnice in čc so pravilni nadpisi. — Boljše bi bilo, posvetiti malo več pažnje vračajočim se ujetnikom!
Nujno je to, da potrebujejo oni, ki se vračajo iz Rusije, na meji pomoči — oni potrebujejo dobre besede in pa kruba Rusija ima velike misli — no, kruha nima črez rdečo mejo. —
576 K stanovanjske doklade, katera pa ne prihaja v poštev, ker je za srbskega uradnika navadno preskrbljeno naturalno stanovanje.
Mnogo se je nedavno razpravljalo po časopisih o 100 o/0 draginjshi dokladi. Za srbsko državno uslužbenstvo se ni toliko pisalo, marveč izdala se je po zunauiosti prav nedolžna, ali tehtna mi-nisterijalna odredba, po kateri pritiče vsakemu uslužbencu nižje kategorije „doklada na skupoču" dnevno šest' dinarjev, srednje kategorije 12 dinarjev in višjim uradnikom celo 18 dinarjev dnevno.
Primerjajmo vse prejemke — s 100% draginjsko doklado vred —našega olicijala z onimi srbskega ,oficijala'!
Prejemki prvega znašajo; 200 K -J- 576 K -f- 3192 K — 5968 K; prejemki njegovega enakovreduega srbskega tovariša pa: 6315 K -j- 10950 K =
17.265 K. Naš državni uradnik X. či-novnega razreda ima torej 11.297 kron manj, kot enakovrstni njegov kolega za isto delo. Ni tudi izgovora, da uživa srbski uradnik te prejemke samo v Srbiji, kjer je neki draginja še večja kakor pri nas. Ministrstva so te uradnike namestila po vsej Jugoslaviji in tako smo doživeli in še vedno doživljamo, da je komaj odrasli srbski pisar pri naših uradih bolje plačan kakor osiveli nadsvetnik VI. činovnega razreda. In vendar živimo — kot se vedno povdarja — v enakopravni državi! Ali smo res Slovenci in Hrvati državljani druge in tretje vrste? Ako že proučevanje ureditve osebnih prejemkov in uradniškega vprašanja sploh zahteva tako dolgotrajnih študij, bi bilo predvsem pravično, da se tudi slovenskim in hrvatskim državnim uslužbencem vsaj za silo pomaga ter se jim vsi njihovi prejemki do končne ureditve izplačujejo v dinarjih po uradnem kurzu. Pa tudi v tem slučaju bi slovenski in hrvatski državni uslužbenci X. Činovnega razreda dobivali le 14.920 K, t. j. 2345 K manj, nego njih enakovrstni srbski kolega, radi česa se jim poleg tako „izdatno“ zvišane draginjske doklade mora takoj nakazati tudi enkratni trimesečni nabavni prispevek. Ta znaša za neocenjenega uradnika X. činovnega razreda letnih 1000 K in bi izplačan v dinarjih, znašal 2500 K. Sele tedaj bi se prejemki državnih uslužbencev kolikor toliko izenačili, ker bi v tem primeru srbski uradnik III. klase dobival
17.265 K, slovenski in hrvatski pa 17.420 K, torej malenkostni znesek 165 K na leto več, kateremu bi se pač vsak slovenski ali hrvatski uslužbenec, v svrlio izenačenja s svojimi srbskimi tovariši, rad odrekel.
Nič manj gorostasna je razlika pri višjih uradnikih. Uradnik VIII. činovnega razreda z dvema otrokoma ima n. pr. v Ljubljani 3600 K -j- 966 K -f- 7008 K = 11.574 K, torej za 5691 K manj nego srbski uradnik X. činovnega razreda. Njemu enakovrstni srbski uradnik, služeč z njim v istem uradu, pa uživajo 5052 -)- 7665 dinarjev (dnevnice), skupaj 12.717 din. t.j. 31.792 K 50 vin. Naš enakovrstni uradnik dobiva torej letno 20.218 K 50 v manj nego srbski. Tudi pri teh uradnikih bi se brez dolgega študiranja prejemki lahko izenačili, ako se jim prejemki, katerim se vsekakor naknadno morajo dodati tudi trimesečni nabavni prispevki v dosedanji izmeri (za dva otroka in soprogo) po 2240 K — izplačujejo v dinarjih.
V	tem primeru bi naš uradnik VIII. činovnega razreda dobil 34535 K torej za 2743 K več nego srbski, kateremu presežku bi ee pa istotako vsakdo rade vol j e odrekel.
Navedeni primeri tedaj jasno kažejo, da je položaj nevzdržljiv. Ta gorostasna razlika bije vsaki pravici v obraz, vsled česar je nujna odredba na mestu.
Zajedno opozarjamo merodajne či-nitelje še na sledeče — vsem demokratičnim načelom naravnost nasprotujoča dejstva, ki imajo za vse prizadete težke in neopravičljive materijalne in socijalne posledice.
Že v birokratski Avstriji se je pri nameščenju, oziroma premeščenju vedno oziralo na individualno prošnjo kompe-tenta. Ex offo — premestitve so bile običajno samo kazenskim potom na podlagi disciplinarne preiskave, sicer se
brez lastne prošnje ni nikogar stalno premeščalo. Pač pa so se na eventuelna nezasedena mesta v slučaju potrebe začasno delegirali substituti proti izplačilu zakonitih dnevščin in drugih pristojbin. Stalno službeno mesto pa je ostalo začasno premeščenemu vselej rezervirano in jo je substitut po ukinjenju potrebe zopet mogel zasesti. Kot kaže nebroj primerov, je sedanja praksa vse te običaje kratkomalo zavrgla. Brez vsakega povoda dobi ta ali oni državni uslužbenec siužbeni ukaz, da je stalno prestavljen tja in tja; pri tem se na družinske in premoženjske razmere dotič-nega ne jemlje nikak ozir. Razven pri učiteljstva (glej U. L. 70, 71, 75, 85, 88 in prejšnje štev.) je vse premestitve smatrati defenitivnim. Kakor veleva dekret, mora državni nastavljenec oditi na stalno določeno mesto brez dijet; kvečjemu se mu nakaže doklada za dvojno gospodinjstvo. Tu stalno nameščene slovenske državne uslužbence se prestavlja križem domovine, njihova mesta pa zasedejo srbski uradniki (slučaj glavni carinski urad v Ljubljani, U. L. št. 83), ki poleg plače v dinarjih prejemajo tudi v naši ožji domovini dnevnine. Proti tem krivicam in te vrste izvajanjem demokratičnih načel mora vse slovensko državno uslužbenstvo najbolj energično protestirati, zajedno pa onozarjati na nedogledne posledice, ki bodo v slučaju ponovnih podobnih primerov gotovo nastopile.
Da se v bodoče take vnebovpijoče krivice preprečijo — že storjene naj se nemudoma popravijo — predlaga združeno državno uslužbenstvo sledeče:
1. Plača in razne doklade naj se za vse državne uslužbence kraljestva SHS nemudoma izenačijo.
2. Vsa izpraznjena in nanovo ustanovljena službena mesta naj se v vsakem slučaju oddajajo le potom razpisa.
3. Mesto, za koje se ni oglasil noben prosilec, naj se začasno zasedejo po razpoložljivih uslužbencih proti izplačilu dijet ter drugih pristojbin. Taka mesta se naj v prvi vrsti zasedejo po uslužbencih, za katere je disciplinarna komisija izrekla kazensko premestitev.
4. Vse dosedaj izvršene premestitve je smatrati le začasnim; prizadetim je naknandno izplačati pod 3. označene zneske.
5. Pri oddaji mest se je ozirati na individualne potrebe prosilčeve.
6. Vse pod prejšnjim režimom vsled oddaje službenih mest nemškim uradnikom materijelno oškodovane, dobro kvalificirane slovenske državne nameščence je rehabilitirati, in sicer na ta način, da izven vrste nemudoma napredujejo v taki izmeri, kot bi se to zgodilo v primeru, ako bi jim nemški uradniki ne bili odjedli mest. Seveda bo pri tem vpoštevati vse pogoje, ki so za rehabilitacijo dani.
7. Vsem od prejšnje države prevzetim državnim nameščencem je izstaviti dekrete.
Pripominjamo, da se hoče za dobrobit osvobojene domovine preizkušeno, vneto in marljivo slovensko državno uslužbenstvo radevolje odzvati event. potrebni začasni premestitvi z ozirom na državne in narodne potrebe proti varovanju svojega stalnega službenega mesta in izplačilu tozadevnih pristojbin. Premeščenja izven ožje domovine pa naj bodo le prostovoljna.
V Srbiji sami je tako velikansko pomanjkanje uradnikov vseh vrst, da njih število niti približno ne zadošča krajevnim potrebam. Navzlic temu pa se nameščajo v Sloveniji, kjer so jim krajevne in službene razmere docela neznane. Umevno je, da je vsled tega tudi njih uporabnost manj vredna.
Glasom „U. 1.“ št. 83 (službene no-vine št. 33 in 34) so v Slovenijo premeščeni srbski uradniki takoj napredovali za eden ali celo dva službena razreda, dočim se slovenski nameščenci v istem službenem činu premeščajo širom Slovenije.
Posledica takega postopanja je, da ne trpi samo redna služba, temveč se vrhtega obremenjuje po nepotrebnem tudi državni zaklad.
V	Ljubljani, 20. maja 1919.
Socijalna politika.
Penzijonisti. Sem še aktiven uradnik, a z žalostjo gledam v pri-hodnjost, ko me bodo moči zapustile in bo treba iti v pokoj. Opazujem namreč reveže penzijoniste, s kako majhno pendjo morajo živeti. Država jih je izkoriščala celih štirideset let in
S	ko so stopili v pokoj, so jim že itak pičlo odmerjene dohodke pristrigli na vseh koncih in krajih tak-, da sedaj jedva životarijo. To je skrajno krivično in za državo nečastno. Tako postopajo kvečjem kaka privatna, oderuška podjetja, a država bi morala biti nad takimi čini vzvišena. Vsakdo, ki gre v pokoj zasluži vendar, da more na stara leta živeti vsaj tako »udobno", kakor je živel kot aktivni delavec. Nikakor ne gre, da se ga prikrajša na prejemkih la postavi na cesto z dohodki, s katerimi ne more ne živeti ne umreli. Vsak upokojenec, ki je odslužil vsa svoja leta, bi moral irneti prav iste dohodke, ki jih je imel kot aktivni uslužbenec. T"di takozvana aktivitelna doklada mu mora ostati polna. Bržkone pa so to doklado zato imenovali „aktivi-tetno“, da se mu jo, stopivšemu v pokoj, lahko pristriže, češ, saj nisi več ,,aktiven'*. Ali je postal neaktiven človek manj potreben kot aktivni, ali potrebuje manj hrane, manj obleke, manjše stanovanje, manj zdravniške in druge pomoči? Sedaj, ko se deluje na preuredbi uradniških plač, naj se to upošteva in naša Jugoslavija kot demokratična država naj &e otrese n3pak in slabosti, ki so dičiie ssašo staro Avstrijo! Povečajo naj se tudi penzije vdovam, zlasti onim, ki vži-vajo penzijo nižjih razredov.
Tipografska koionžja. Zagrebški črkostavci so ustanovili poseben odbor za zgradbo tipografske kolonije, ki bo obstojala iz vd v predmestja. Neka zagrebška banka bo p ev/.ela financiranje te zgracbe. V 20—25 letih naj bi bil popiačan dolg potom amortizacije. Tudi zagrebško časnikarsko društvo se bo pridružilo temu odboru. V Ljubljani pa je menda premalo podjetnosti in socijalne smisli, da bi se mogli uresničiti podobni načrti.
Protialkoholni oddelek pri poverjeništvu za socijalno skrb je ustanovila deželna vlada za Slovenijo.
Sprejemni pogoji za državno zdravilišče na pljučih obolelih v Topoljšici. 15. jun>ja t. 1. se otvori v Topoijšici pri Šoštanju zdravil šče za pričetne slučaje pljučne tuberkoloze.
V	to zdravilišče se sprejemsjo tuberkulozni otroci od 6. do 15 leta in ženske, predvsem matere, do 50. lela in to v prvi vrsti bolniki z domovinsko pravico v Sloveniji. O sprejemu odloča kuratorij za upiavo zdravi.išča s sedežem v Ljubljani (poverjeništvo za socijalno skrb -,tvo) na podlagi prošnje, ki mora biti opremljena z zdravniškim spričevalom o stanju in natančnem poteku bolezni. (Za revne honorira zdravniška spričevala kuratorij, posebni formularji za zdravn ska spričevala se bodo razposlala vsem gg. zdravnikom). Kuratorij odgovarja prosilcu pismeno glede sprejema, natančen datum pa naznanja zdraviliščni zdravnik bolniku. Bolnik ne sme zamuditi predpisanega roka, ker trpi sicer sam nastalo škodo.
Zdravljenje v sanatoriju traja približno 10—12 tednov, vendar se pa-cijenta lahko že preje odpusti, insi:er:
1.	Če pacijent preje ozdravi, 2. če slučaj sploh ne spada v zdravilišče, 3. ako bolnk zahteva odpustitev, 4. če se disciplinarno pregreši. V zdravilišču obstoja enotna dijeta. Oskrbovalni stroški za plačila zmožne znašajo dnevno K 30' —; za posebno sobo in ločeno postrežbo pa K. -iO —. Sprem-jevalke otrok, ki se pa sprejemajo le 13. Kratek Čas in od slučaja do slučaja, to je v omejenem števiiu, plačajo dnevno oskrbovalntno K 25-—
Med oskobovalne stroške spadajo tudi vsi zdravniški pripomočki in zdravila (Ron gen, zdravljenje s tuberkuli-nom itd.)
Polni plačniki naj pošljejo svoje prošnje direktno kuratoriiu; "oni, iti imajo pravico do dajatev iz bolniškili blagajn, naj vlože svoje prošnje potom oni ps, ki so plačila le delno zmcžni ali pa sploh nezmožni, naj pošljejo svoie prošnje potom občine, kjer prebivajo {n j:aj dokažejo na podlagi lista o premoženjskih razmerah, da ne morejo plačevati polnih ali celo nobenih oskrbovalnih stroškov.
Vsak bolnik mora prinesti seboj obleko in vsaj dvojno telesno perilo ta vse toaletne potrebščine. Vožnjo po železnici do postaje Šoštanj in nazaj plača bolnik sam. Za prevoz od postaje Sošianj do 3 km 'oddaljene Topolšice in nazaj preskrbi upraviteljstvo zdravilišče. Ono daj2 tudi vsa nadaljna podrobnejša pojasnila.
Zdravilišča in delavstvo. Le toviSča in ž njimi združena zdravilišča so bi!a dosedaj odprta le bogatašem. Ubogi uradniški in delavski sloji si niso mogli privoščiti naravn h dobrot, ker niso mogli plačati visokih pristojbin, in so se morali uzadovoljiti z letoviščem na kmet h. Dolžnost moderne demokratične države mora biti, da preskrbi potom zakonodaje posebne ugodnosti za bolne in počitka potrebne delavce v državnih in zasebnih zdraviliščih. Imamo ministrstvo za socisatno 8krb In ne bo težko ustreči tej socijalnl potrebi delavstva, če bodo v ministrstvu ljudje, ki imajo srce za blagor dei&vskh slojev.
—	Osnutek reforme zakona o delavskem bolniškem šn nezgodnem zavarovanju ki ga je izdalo ministrstvo za socijalne politiko v Belgradu, je dala Zveza bolniških bla-gajen prevesti na slovenski jezik in izide prihodnje dni v natisku. Knjiga bo obsegala do 100 strani in bo veljala 20 K s poštnino vred, na kar se opozarjajo zlasti bolniške blagajne, strokovne organizacije, uradi, zdravniki in v»i, ki se bavijo s socijalnimi vprašanji. Naročila je naslovjati. Zveza bolniških blagajen v Ljabljaui, Turjaški trg. št. 4/1.
Politične vesti.
Osvobojenj« Koroške se nadaljuje. Naše čete so zasedle Borovlje, Labnd in osvojile zopet predor v Pod-rožčici. Osvobojeni koroški bratje pozdravljajo povsod svoje odrešitelje. Nemški vojaki so grozovito gospodarili, posebno so divjali v Borovljah in La-budu. Nadalje smo zavzeli Št. Pavel in St. Jurij. Nemškega vojaStva se je polastilo veliko razburjenje. Nemci so prosili za premirje in poslali v Kranj svoje poslance. Jugoslovanski pogoji za ustavitev sovražnosti se bodo izročili nemški delegaciji, kakor hitro priznajo Nemci naše pravice na Koroškem. Ncmci se umikajo v neredu. Osvobodili smo tndi Velikovec, Št, Andrej in druge kraje severno od. Velikovca. Nemško oblasti so zapustile Celovec, katerega nameravajo predati jugoslovauakim četam brez odpora. V mirovni pogodbi za Nemško Avstrijo se nam s pridržkom priznava Celovec, toda najbrž le tedaj, če si ga osvojimo vojaško. Beljak in Ziljska dolina pa sta zn nas gotovo izgubljena. Toda vse to nas ne sme motiti v našem prepričanju o pravičnosti naših zahtev. Preje ali pozneje dobimo vse, česar nam daoes pariški gospodje nočejo priznati. Tudi Italija bo sprevidela, da se je zmotila v svojih imperialističnih ciljih. Volja naroda bo znala uveljaviti naše narodne iu gospodarske pravicc.
Reka — svobodna država. Na >odlagi dogovora med našo iti itali-ansko mirovno delegacijo bo mirovna conferenca, kakor poročajo francoski n Italijanski listi, proglasila Reko z gospodarskim zaledjem za samostojno državo. K Reki bi spadal Sušak, del vzhodne Istre in otok Krk. Samostojnost reške dižave naj bi bila tri leta, potem pa odloči plc-blscit o nadaijni pripadnosti tega ozemlja. Ta čs% pa bosta imeli Nemška Avstrija in Madžarska pravico svobodne uporabe na železnicah in v reški luki. V tej državi naj bi vladal direktorij iz dveh Italijanov, enega Jugosiovana, enega Mad žara in enega reškega meščana, ki je lahko tudi Kitajec 1 Na ta način ne bo imela Jugoslavija niti koščka naše Utre.
Italija dobi seveda otoka Čret in Lošinj, ki sta najvažnejši strategieni točki v severni Adriji. Če se to zgodi, tedaj smemo edinole upati, da bo plebiscit po treh letih za nas ugoden.
Protest malih narodov. Pred izročitvijo ir.iro ne pogodbe nemšfco-avstriiskim delegatom, je romunski zastopnik v in:enu malih narodov odločno zahteval, da se spoznajo tudi male države z vsebino mirovne po godbe z Nemško Avstrijo. Temu pro-tesiu sta morala to pot ugoditi celo L!yod George5 in Clemenceau, ki drugače nimata nobsnega spoštovanja do mal h narodov. Preveliko zaupanje v pravičnost imperijalistov je krivo, da mali narodi niso že takoj v začetku odločno zahtevali svojih pravic na m-rovni konferenci. Tudi naša delegacija ie zakrivila pri tem težek po-pogrešek.
Delo narodnega predstavništva je zelo pomanjkljivo. Na podlagi zastarelega poslovnika so na dnevnem redu vedno razne verifikacije, interpe-tacije, izjave itd. Pozitivnega dela ni veliko, ker uganjajo zastopniki po avstrijskem receptu strankarsko politiko. Ali res ni mogoče, da bi se zedinili „poslanci" brez ljudske volje in začeli delati za blagor države in naroda? Ali naj obvelja tudi pri nas načelo, da zadostuje bii poslanec in živeti na državne stroške, čeprav se ne stori ničesar?
Francoski imperijalizem in nemške: krave. Nemčija more izročiti Franciji tudi 140.000 krav, ki gotovo niso zakrivile svetovne Vojne. Francoski tiger-Clemenceau je pustil premaganim Nemcem samo pivo, da se lahico to'ažijo v svoji nesreči. Tudi na nemške vele je pozabil, samo debele molzne krave mu dišijo. Mar misli, da bodo nemške krave dojile lancoske otroke, katerih tako primanjkuje v Franciji? Gorje svetu, če bi obveljala načela pariške mirovne konference 1
Angleška priznala našo državo V Belgrad je prišlo uradno ob-vesilo, da je angleška vlada priznala kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Jugoslovanski konzulat na otoku Ktfu se osnuje v najkrajšem času.
Poljska vlada je sklenila, da zapleni vsa tuja imetja.
Poiožaj na Slovaškem je še vedno nejasen. Madžarske beljševiško tolpe ogrožajo red in mir. čehoslovaška vlada je odredila vse potrebno za vojaško varstvo Slovaške.
Pri volitvah na Poznanjskem niso dobiti socijalni demokrati nobenega glasu.
Med Poljaki in Ukrajinci se
vršijo še vedno ljuti boji.
Zavzetje Petrograda po finskih in estonskik četah se potrjuje.
Kmečka vstaja na Madžarskem. Okoli tri tisoč oboroženih kmetov v okolici Eisenburga se je organiziralo proti madžarskim boljševikom.
Ministrski svet je odredil demo bilizacijo tretjtga poziva i s vseh vojnih obvezancev, ki so stari nad 45 let.
Proti vojnemu dobičkarju Jurju Džamonii in proti navijalcu cen dr. Rih. Krautu je govoril soc. dem poslanec Anton Kristan v Narodnem predstavništvu. Očital jima je nepoštenost in druge take lepe reči. Kaj pa „Vojna zveza" v Ljubljani? Seveda, g ehe drugih je lažje krit zirali!
Državljanske pravice v Jugoslaviji se podelujejo tujcem le tedaj, če dokažejo, da prebivajo že najmanj 50 let v naši državi.
Lep 8io\enski advokat je dr. Benkovič. Vlada postavlja sekvestre nemškim veleposestvom in tovarnam, dr. Benkovič se pa na vse pretege trudi, da bi izposloval priseljenim grofom in kapitalistom še naprej ugodnosti največjega izkoriščanja slovenskih revežev. Vse je že obletal, samo da bi vlada preklicala sekvesture Auerspergovih gozdov. Ravuotako se z največjo vnemo zavzema za bavarskega mogotca Win-kleja v Sevnici, da bi viada razveljavila sekvesturo nad tovarno za kopita. Za svoj „trud“ je dobil dr. Benkovič od Winkleja dosedaj izdatno odškodnino 2000 kron. Kaj so dr. Benkoviču drž.
interesi, samo da služi lepe denarce! Potem se bo še osmelil stopiti pred Slovence in govoriti o teptanem in izkoriščanem narodu. Razgaljena je njegova hinavščina in obsodil se je sam z judeževimi sreberniki! Radovedni smo, kaj poreče k vsem tem SLS, katere vnet pristaš je dr. Benkovič!
V	Zvezi industrijske*/ z» slovensko ozemlje ne izbirajo nobenih sredstev, samo da branijo koristi kapitalizma. Pri tem so jim posebno nemški kapitalisti pri srcit, katere hočejo na vsak način obvarovati vsake škode. Tovarnar za kopita Winkie v Sevnici ima ozke stike s soeijalno demokracijo. Zveza industrialcev mu je zato popolnoma resno svetovala, da se naj obrne do sooijalnih demokratov, ki ran lahko izposlujejo odpravo sekvesture nad njegovo tovarno. Tako se nemški kapital oprijemlje internacijonale, da mn pomaga ob smrtni uri rešiti, kar se le še da. Vlado že danes opozarjamo, da se ne bo pustila premotiti po rdečih interpelacijah in da bo izpeljala do konca najodločneje vso potrebne ukrepe, da ukroti bavarskega Wmkloja. Najboljše bo, če se ga požene preko meje, če tudi bodo socijalni demokrati v objemu z Zvezo iudustrijaicev točili britke solze.
Žalostne poskdice nemškeg* imperljalizma se kažejo v mirovnih pogojih Nemčiji. Vodja neodvisnih soci-jalistov je te dni v svojem govoru v I Berlinu povdarjal, da pogoji niso pretirani, nego so pravični, čeravno naravnost grozni za Nemčijo. Belgija iu severna Francoska sta grozno opustošenj in uničeni, kar sj nikakor ne da opravičiti z vojnimi zahtevami. Nemci so zasedene dežele popolnoma oplenili, odpeljali živino, pohištvo, sploh vse, kar sc je dalo prenesti in odpeljati. Iu to škodo mora poravnati nemški narod, ki ni znal ali ni hotel brzdati svojih podivjanih generalov. Imperialistična nemška politika, ki je vodila vojno do skrajnosti, je dovedla narod v siromaštvo in propad.
Mirovna pogodba za Nemško Avstrijo in naše severne meje.
Končno so izročili v St Germainu mirovno pogodbo nemško-avstrijskim delegatom. V pogodoi so naše severne meje v najvažnejših točkah in le s pridržkom začrtane. Kakšne bodo naše končnoveljavne meje proti Nemški Avstriji, je odvisno od naše vojaške operac je na Koro&kem in kolikortoliko oii italijanskih spletk. Poleg naših zapadnih mej, ki izpadejo za nas zelo neugodno, je določitev naše meje z Nemško Avstrijo velike važnosti za bližnjo bodočnost.
Kot zgodovinski ostanek nekdanje habsburške monarhije se bo raztegala Nemška Avstiija:
1. Proti Švici in kneževini Lichtenstein os rane meja neizpre-menjena.
2. Proti Italiji: Od Reschen-Scheideka do Dreiherrenspitze ostane meja ista, kakor so jo bili določili ob sklepu premirja, potem pa poteka drugače nego ob sklepanju premirja določena meja v sodnem okraju Sdlian med vasema Winnbach inlrnbach čez Dravo, tako da bi kraji Innichen, Sexten in Vier-schach pripadii Italiji; zatem tvori mejo razvodje med Dravo po eni, s sexteskim potokom, Piavo in Tilmentom po drugi strani do Ostrnika na Koroškem, potem pa razvodje med Žilico in Zilo; južno cd Vrat steče meja preko Zil ce do gore Peč (severne od kranjskih Rateč).
3. S pridržkom, ki v tem ope-ratu ni jasno označen, se nadaljna meja dokča tako-le:
Od vrha Peči na vzhod po koroški deželni meji do Kepe, potem proti severu do točke severovzhodno od Beljaka, nekako ob Zgornjih Vo-gličah v občini Kostanje, uato vzhoduo od meje med Šentvldskiui in ce lovškim okrajem približno ob Zabu-k .vju v občini Ponfeld, potem ob tej meji proti vzhodu do Steinbruchkogla, nato proti severovzhodu do Krke, kjer se meia vehkovškega sodnega okraja loči od te reke, zatem meja
velikovškega sodnega okraja v severovzhodni smeri do Veitkogla, potem v južuovzhcdni smer: do Kasparsteina pri Sv. Martinu v občini Ruda, nato v vzhodni smeri preko Labodnice severno od Labuda do Košenjaka v občini Kimperk.
4.	Proti srbo-hrvatsko-sioven-
ski državi: Od Košenjaka na vzhod ob Sr. Urbanu v občini Pernice, preko štajerske deželne moje, potem razvodje med Dravo iu Sekavo, nato ino;a med mariborskim iu Upniškim okrajem, ob tej meji do tje, kjer se ta meja pri Spl)jak dotika Mure,	zatem	ob Muri	navzdol	do
točke,	ki se	ima določiti pri	Se-
gavcak zahodno cd Radgone, nadalje v severovzhodni smeri med vasmi Obrajua lu Dietzen po eni, Fridahof in Farovce po drugi straui do avstro-ogrsko meje med avstrijsko občino Pfilten in ogrsko občino Karolyfa (Karlova vas), potem v severni smeri ob avstro-ogrski	meji	do točke	pri sv.	Ani
(občina Aigeu, sodni okraj Fflhriug), ki bo se še le pozneje določila in ki naj bo troriia stikališčo trojne meje:	med	Avstrijo,	Ogrsko	in
Jugoslavijo.
Nadalje so določene meje proti Cehoslovaški in Madžarski.
Najvažnejša trgovsko- politična določila v mirovni pogodbi so sledeča : Avstrija mora enostransko dajati prednosti, in sicer najprej za pet iet, potem pa, ako to sklene svet zve/e narodov, tudi za daljčo dooo. Izvzete iz teh .prednosti so moreoitne carinike prednosti med Avstrijo ter Ogrsko in Ce-hoslovaško, in sicer za pet let. Prednosti v pomorskem dovozu obveljajo sorazmerno s carinami tri leta. L. 1914 določene carine se tekom šest mestcev ne smejo zvišati. Pogodbene carine za sadje, sočivje, olivno olje, jajca prašiče in prašične izdelke se tekom treh let ne smejo zvišati. Vsaka izmed sovražnih sil bo tekom šestiu mesecev Avstriji sporočila, katere izmed prejšnjih pogodb imajo obveljati tudi še nidalje. Te kakor judi ostale določbo o trgovskih odnošajih in o državnih pogodbah se skladajo z določbami mirovnih pogojev, izročenih Nemčiji. Potemiasem mora Avstrija dajati prednosti tudi narodnostnim državam, nastalim na ozemlju nekdanje monarhije. Premoženjski davek ne trne zadevati pripadnikov aliiramh in asociiranih držav. Določila o železnicah, vodnih potih in pristaniščih se v obče skladnjo z nemškimi mirovnimi pogoji. Določeno je, da mora Avstiija dajati enostranske prednosti in da je dolžna dopuščati, da ententne države na njenem ozemlju grade železnice. Posebej se omenjata, železniška proga čez Predel in ona čez Reschen, h ka-rima mora Avstrija prispevati. Avstrija dobi prosi dohod k Adriji. V splošnih izrazih govori osnutek o svobodi tranzita k Adriji in od nje ter v pristanišča bivše monarhije. Cehoslovakom dovoljuje osnutek, da smejo lastne vlake voditi po progah Požun (Bratislava)— Reka ter Budjejovice—Linz — Trst. Prav tako ne snujo Cehoslovaki pieko avstrijskega ozemlja speljati pošlne in brzojavite proge. — Bistvena določila glede vojnih ujetnikov in civilnih internirancev so tale: Vojni ujetniki in civilni interniranci se bodo, ko pogudoa obvelja, čimprej vrnili v domovino. Troške za odpravo v domovino bo morala plačati Avstrija. PodroLnoaii, kako se ima ; izvršiti njihov povratek v domovino, bo do-Lčila iz zastopnikov Avstrije tervde-Itženih dižav sestavljena komisija. Donkov poslani bodo vojni vjetniki oz. interniranci, ki jim je bila naložena disciplinarna kazen, sodno'kaznovani pa se morejo pridržati. Povračilu izdatkov za vzdrževanje se odpovesta obe strani.
Organizirajte se v N. S. Z.!
V	organizaciji je moč!
\
t
Tedenske vesti.
— Veleizdajalec pred vojaškim sediščem. 3 t. m. se je v*žila prt d ljubljanskim vojaškim sediščem razprava proti bivšemu naredniku M<nku Radoioviču iz Pul;a. Obtožen je bil veleizdaje, pobune, poneverbe, tatvine, za-.ajanja k nepokorščini in pijanosti. So urn dvor je upošteval Olajševalne okolncsti in obsodil Ra-dolovič.3 na d>e leti težke ječo.
— O tragediji srbskega naroda je pVedaval v ljubljanskem opernem gledališču srbski pisatelj Branislav Nušič. Govoril je o velikih mukah srbskega naroda, ki je končno v uje-dinjeiijn s Slovenci in Hrvati dosegel svojo popolno svobodo.
— Amerikmtski Slovenci so nabrali *a putrtbne Slovence v domovini 371 2a')ojey živeža, obleke, obuvala iid.
— 1000 tožb za ločite/ zakona čaka ra lešitev v Belgradu.
— Telefon čez morje. Francoski listi poročajo, da se bo moglo že prihodnje leto telefonirati iz Evrope v Ameriko.
— Vulkanski izbruh na otoku Java je uničil 20 vasi. Nad 15.000 ljudi je mrtvih. Škoda je velikanska.
— Bivša ne: ška cesarica je zbolela na umu. Neprestano toži o preganjanju in se boji, da je ne umorijo.
— Črne kože se močno širijo v Zagrebu.
— Italijanski vojni arzenal v Pulju Ministrstvo italijanske vojne mornarice je sklenilo, da se prenese vojni arsenal iz Benetk v Pulj. Poslopje vojnega arsenala v Benetkah bo sedaj ic v uporabo za trgovska mornarico.
— Poroku v zrakoplovu. VVashingtona poročajo, da sta se 1.1. m. poročila v zrakoplovu poročnik Rob. Mad in gdč. Margareta Dumen. Poročni obred se je vršil v zraku. Tudi priče »o bile navzoče v zrakoplovih.
— Državna posredovalnica za delo. O 26. do 31. maja 1919 je iskalo delo 246 moških in 62 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iswali 177 moških in 46 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 112. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo“ je od 1. januarja 1919 do 31. maja 1919 iskalo delo 73-)3 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 5518 delavcev. Posredovanj seje izvršilo v tem času lt85. Delo iščejo pisarniško moči (253), trg. sotrudniki, kontoristi, knjigovodje moški in ženske, služkinje, kuharice, uradne sluge (174), polj. in tov. delavke, mehaniki, elektrotehniki, stroj, in navad, ključavničarji, natakarji, natakarice, mesarji, peki, mlinarji, hišniki, pazniki, železo-strugarji, kovači, ekonomi, oskrbniki, predli, delavke, krojači, šivilje, dimnikarji itd. V delo se sprejmejo težaki, hlapci, služkinje, kuharice, tov. delavci in delavke, zidarji, mizarji, žagarji, konj. hlapci, tesarji, čevlj. pomočniki, vajenci, pisar, moči, železolivarji, stroj, kovači, kolarji, črkostavci, koviu stiugači itd.
Narodno socijalna Zveza.
Bitig^jnlke podružnice NSZ. prosimo, da točno pošiljajo obračune o članarini, kakor 'tudi sezname članov in izvide o izplačanih podporah. Red mora biti.
Uradni prostori NSZ so v Narodnem domu v Ljubljani. 1. nadstropje desno. Uradne ure od 9 do 12 in od 15 do 19. Tam se vplačuje članarina in dobe vsa pojasnila,, ki jih želi dobili članstvo.
Vse podružnice NSZ nujno poživljamo, da se z najvačjo vnemo zavzamejo za razširjanje „Nar. Soeijalista". Pridobite kolikor mogoče veliko naročnikov. Naročnino pošljite takoj, ko jo poberete, naravnost na upravo „Nar. Socijalista" v Ljubljani, Marijin trg 8.
Sevnica. Za pondeljek dne 2. jun. je oddelek deželne vlade za trgovino in obrt sklical sestanek v Sevnici, katerega se je udeležilo zastopstvo organiziranega delavstva Narodno socijalne zveze in Mocijalno demokratične strokovne organizacije. Namen sestanka jo bil, da se poravnajo dozdevne diference med obema organizacijami! in izvrši nemoten obrat Winklerjeve tovarne za kopita. Za NSZ
se je udeležil sestanka tajnik Ivan Tavčar in za socijalne demokrate Zore. Vlado je zastopal dr. B o r s t n i k in sekvesturo VVmkitrjeve tovarne Kr lile j. Sestanek je jauno pokazal, da so vse pritožbe soeijalmh demokratov popolnoma neutemeljene in niti govora ne more biti, da se mogoče soe.-demokr. delavce vsled političnega prepričanja preganja. Ravno nasprotno bo res. Kar se mezdnih in drugih službenih zahtev tiče, je NSZ že sama napravila vse korake, da se položaj delavstva zboljša. NSZ se je za delavstvo tovarne za kopita potegovala že takrat, ko se soeijalui demoKratje za sevniško delavstvo še zmenili niso. Šeie Wmkierjev priganjač baron Grudschreiber je opozoril socijalne demokrate na sevniško delavstvo. To pa ne z namenom, da pomaga delavstvu, ampak da zanese med delavstvo razdor in prepire, da bi Wiukler lažje še zanaprej zapostavljal svoje delavstvo. Zato tovarniško delavstvo noče imeti nobenega opravka s socijalnimi demokrati in je navzlic velikemu pritisku iu de-magoški agitaciji ostalo v večini zvesto NSZ. Soeijalui demokrat Zore se nikakor ni mogei spoprijazniti s tem, da nima večine med delavstvom tovarne za kopita. Zahteval je, da se izvrši vpričo vladnega zastopnika poimensko glasovanje vsega tovarniškega delavstva, ki se naj prosto izjavi, kateri organizaciji da se prišteva. NSZ je dobila na to pri glasovanju še enkrat toliko glasov kot soc. demokratje. Gotovo lep uspeh, ki jasno kaže, kam bo privedlo soc. demokrate očitno bratstvo z nemškimi pritepenci. Na podlagi glasovanja dobi zato NSZ dva zastopnika in soc. demokratje enega zastopnika v sosvetu, ki bo prideljen sekvestru za reševanje in odločanje o delavskih zadevah. Zastopnik NSZ jo tudi odločno zahteval, da se delavcem takoj prieno izplačevati povišane mezde, kot jih je delavstvu NSZ že pred časom zagotovil Winkler, ki je pa potem svojo obljubo zatajil. Zahtevi zastopnika NSZ se je v polnem obsegu ugodilo in je še isti dan popoldne dobilo delavstvo zagotovilo, da dobi že od 2. junija dalje povišane plače. Plače bodo odmerjene po kategorijah delavstva, in sicer po K 18’—, K 15'—, K 12 50 in K 10-— na dan. Pri akordnem delu se primeroma več zasluži. Delavstvo razdeli po kategorijah sosvet. NSZ je tako izvojevala za delavstvo znatno zvišane plače in pokazala, da se uspešno in odločno poteguje za delavske zahteve in pravice. Socijalni demokratje naj se kar naprej z Nemci ia nemčurji objemajo, se bodo vsaj slovenskemu delavstvu preje odprle oči.
D rekterij užitatnskega zakupa
poživlja u^lužbenstvo, da že vendar enkiat reši ul go Naroano socijalse Zveze, ki prosi zboljšanje službenega razmerja in za zvišanje pač. Bj;ez vsa-kega dvoma je danes uzitninsko usluž-benstvo izmed vseh nasiavljtncev naj slabše plačano. Shšimo, da je ravnatelj
—	baje ?e upokojeni — Peter Giaseili zaprl vlogo Narodno socijalne Zveze z zahtevami uslužbencev v svojo miz-nico ia misli, da je s tem cela zadeva rešena (er usluzbenstvo zadovoljno. Toda gosp d Grastlli, upravičene zahteve uslužbencev se ne rešujejo tako in s tem, da imate vlogo žametasto v svoji miznici, uslužbensstvoše ni zadovoljno, še manj sito! Zato trdno pričakujemo, da bodete želje uslužbenstva predložili seji direktorija užitainskega za kupa, ki je sklicana za drugi teden.
Delavci mestne elektrarne in plinarne so potom Narodno-socij;drie Zveze ulož li na občinski svet ljubljanski vlogo, da se jim primerno zvišajo plače in uredi ostalo službeno razmerje, ki kaže prav mnoge pomanjkljivosti. Pričakujemo, da bo mestni občinski svet v polnem obsega upošteval zahteve delavstva ter se kar najbolj zavzei za mestno delavstvo, Ki trpi danesnajvečjepomanjkanje.Prošnja pa naj £c nikar ne odlaga iz dnevnega reda občinske seje, ker delavstvo mestne elektrarne in plinarne obsolutno ni pripravljeno še nadalje živeti od samih obljub!
Ribnica. Kakor smo že v zadnji številki poročali, je opekarniško delavstvo, ki je vse organizirano v Nar. soc. Zvezi, predložilo podjetništvu za-
hteve, ki merijo na to, da se mora brezpogojno uvesti 8 urno deio in izboljšati plače. Delavstvo pn 10 iu pol amemdeiu uosedaj ni zasluži.o toliko, da bi se navzlic svoji pridnosti in težkih opravilih moglo preživljat!. Začetkoma je opckaraiško deiavstvu naletelo pn podjetništvu na odpor in se njinovim zahtevam nikakor ni hotelo ugedui. Narodno socijalna Zveza je teKom štnin dni sklicala tri shode, kjer so se ponovno sprejele resolucije, da delavstvo brezpogojno vzstraja na svojin zahtevah. Vjied odpora podjemisov je bilo delavstvo tudi primoiano, poseči po skrajnem sredstvu, da poda s svojimi zahtevami najodiočnejši povda-its. in je pričelo one 2. junija ob 6. ur: zjutraj s stavko. In to je zaleglo! Po tudnevni stavki je podjetništvo v gta.nein sprejelo zahteve delavstva, zvišaio plače in uvedlo 8 urno delo. Zadnja pogajanja so se vršila dne 4. junija oo t7. un v Ribnici, katesih se je uueležilo na eni ttani zastopstvo v Nar. soc. Zvezi organiziranega ribniškega delavstva s sodelovanjem Zve-zinega predsednica Juvana in n t drugi sirarn zastopstvo podjetnikov ribniške opekarne. Po triurnem zborovanju se je dosegel sporazum, ki temelji v glavnem na .sledečem: Plače opekarniškega delavstva so: V 1. kategoriji 22 K, v
11.	kategoriji 18 K in v li!. kateg. 14 K za 8 urno delo. Čezurno delo se plača v I. kategoriji K 3 —, v II. kategoriji K 2 50 in v 111. kategoriji K 180 za uro. Povišek plače velja ed 5. junija dalje.
V	vsi-h spornih vprašanjih, tičočih se delavnega razmerja med opekarno in delavstvom, posreduje zaupništvo, v katero so bili na sestanku izvoljeni sledeči tovariši: Pucelj Lan, Besiedetič Josip in Pirih Andrej. Tovarniškemu delovodju se prideii edtn izmed zmo-žnejših delavcev, ki se naj uvede v posle tovarniškega vodstva. Delavstvo je sklenilo, da bo delalo v tovarni od 7—12. ure in od 13—16. ure. Poleg navedenih pogojev so bile sprejete tudi zahteve glede dveh delavcev z ozirom na njih neutemeljeno odpust-tev. Tako je Nat- soc. Zveza izvojevala zapostavljenemu ribniškemu delavstvu primem j zbo^nje službenega razmerja !
Dopisi.
Surovosti na južni železn cl
Neverjetno je, kako surovo se vedejo zlasti nekateri revizorji na progah južne železnice. /V kratkem (am sem se vozil dvakrat tez Šajersko in obakrat sem slišal nekega starega revizorja s kratko, že os velo brsdo
—	spominja me ta brada vedno na brado nemškega Viljema, kakor se jo vidi zdaj na njegovi sliki na zidu Jugoslovanske tiskarne — kako Je vpd nad ljudmi. E ikrat je na prav nemško-barbarski način kričal nad ubogim hr. abkim vojakom, drugikrat je začei vpiti, komaj da je vsrop 1 v kupe, da morajo vsi imeti vozne listke pripravljene. V nemžki Avstriji so bili ti gospodje zelo vljudni, zato se res zdi, da hočejo s svojim odurnim ve denjem ljudi le razkačiti nad našo Jugoslavijo. Ne vemo tudi, aii je bilo potrebno, da so v petek 30. maja poneči vrgli v Litiji iz vlaka malega fantiča, čigar zunanjost je že kazala uboštvo, ker je menda imel le polovično kartico do Ljubljane, a je bil že nad 10 let star. Gospoda komisarja južne železnice poznamo kot pravičnega in pravico ljubečega nuna. Obračamo sz nanj, naj vsaj poizkusi vpeljati drugačne razmeie. Ali bo zoper rdečo ip.ternacijonaio uspel, seveda ne vemo.
Šesturni delavnik in pisarniško os bje drž. železnice. Na spomenico, katero smo siavi\i glede 6 urnega delavnika še da danes nismo dobili odgovora. Gotovo je to pri nas nemogoče. Zakaj se je pa pri drugih uradih in pri ravnateljstvu to lahko uvedlo? V prometnih uradih se to seveda ne da uvesti, a vse kaj dru-zega so kurilnišici in sekcijski uradi
6	umi delavnik je vpeljan v vseh javnih urad h. Delo bi pri tem nič ne trpelo. Obratno I S podvojeno marljivostjo bi opravljalo uslužbenstvo
svoje posle. Prosimo torej gospode činitelje, da se tudi pri nas xo upošteva.
Z ljubljanske pošte pišejo: Pred nedavnim časom so bile v Časopisju notice, ki so se pečale s čudnimi manipulacijami s sladkorjem, namenjenim poštnim uslužbencem. Vsa zadc a je bila v zvezi z bolnim hišnikom Mihevcem, ki je danes žslibog že pokopan. Poštno ravnateljstvo se še do danes ni zmenilo za vse očitke in nihče ne kaže volje, da se uvede preiskava in pomedeš krivci. Mislimo,, da ni poštnega ravnateljstva samo naloga, da stika med nižjimi uslužbenci za boljševiki, ampak podreza tudi v ona gnezda, kjer se boljševizem vzgaja. Prav priporočali bi ravnateljstvu, da'se nekoliko bolj zanima za dobro znanega uemeurja, ki ga ima v svoji neposredni bi ž ni. M goče bo ta tiček najbolj prizadet v zadevi s sladkorjem. Ko se enkrat to dožene, naj se še preiščejo manipulacije z raznim blagom, ki je bilo v vojnem času namenjeno ubogim poštnim uslužbencem, kakor s Čevlji, premogom itd. Vse to In še marsikaj drugega se bi moralo dognati, ker* izkazati se mora, kje so krivci, da je usiužbenstvo pri vsaki priliki zapostavljeno in prikrajšano.
Medvode. V naših tovž-rnah gospodujejo še vedno Nemci. V papirnici so samo tiemški uradniki k^kor ravnatelj Mohrbacher, uradniki Gra*-dsschnigg, Marn i. dr. Vsi ti imajo krasna velika stanovanja, dočirn irimajjo rragi ljudje prostora, da bi se odpočili pod domačo streho. Na Dunaju in v Gradcu so Nemci neusmiljeno pognali ii3še ljudi, mi pa lepo redimo naprej svoje sovražnike.
Gornja Bistrica. Z grajščin-skimi deia.ci grofa Attemsa v Siov. B strici postopala grajska valpeta Emil Weigel in gozdar Ni-uhold skrajno brezobzirno in nesramno. Delavstvo je na milost in ne milost izročeno njihovi dobri ali slabi volji in mora vsaki dan preslišati zmerjanja kot, če vam ni prav, pa stran pojdite. Delavstvo mora delati cd 7. ure pa do 18. ure in ^dob* za svoje delo komaj po 10 kron mezde. Otijubljenih je bilo sicer 12 kron na dan, a se delavstvu sedaj pri izplačevanju odtrguje po dve kroni. Delavstvo nujno poživlja vlado, da napravi konec, neznosnim razmeram in one r>og>či pri-vandranemu g ofa Attemsu, da bi še zanaprej Izkoriščal naše delavstvo. Attems a j gre tja, od kjer je prišel; dtiavstvo pa i.aj dobi p-ače, da bo m.glo pošieno preživljati sebe in svo^e družine. Vsaj mislimo si, da je enkrat za vselej konec tlaki nemškemu grofu.
Trbovlje. Tu pri nas je še
vedno vse nemško in nemški tarsko! Če si primoran hodili po naših ,kan-celijahu z bodisi še tako kratko prošnjo, moraš imet! tolmača s seboj. Ker si Slovenec se tvoja piošnja niti r.e upošteva; nem>kuiavski sodrugl pa vse dosežejo, česar jim požeti srce. Imamo tu sodruge, kasere pošiljajo naši Nemci v Celje in drugam na tajna zborovanja, za kar dobi na roko vselej 200 K. Čestokrat opravi svoje agitacij ko deio v poldnevu tako, d< je zapravil po največ z vožnjo vred K 30—, preostalih K 170 — mož lepo spravi. To so agitatorji iz naših delavskih vrst. Kolnco so si gospodje iz različnih tukajšnjih „kan-celij* v nemško agitacijske svrhe prilastili nak-ga, s krvavimi žulji prislu-ženega denarja, je prikrito našim očem. Vendar vemo, da zaslepljeni delt cl brez premisleka mečejo vsaki t. esec ckioglo K 5'— rdečkarjetn v bit gaj no, kote* a je v izključno neiii-fiksh, orisom \ neenškutarskih rokah. Ndš slove;isd delavec iz te blagajne se nikdar ni imel niti za vinar koristi. Poznamo sl.ičaj, ko se je nek delavec na roki ponesrečil ter bil par tednov v bolniškem stanju. Ali mislite, da je ta revež dobil kaj podpore, čeravno plačuje že nekaj let članarino? Nasprotno! Doplačati je moral za vsaki dan po 20 v kot primanjkljaj za zdravnika, katerega je z največjo silo dobil. Ako je delavec odpuščen, ali če
prostovoljno izstopi, ne dobi nikake odpravnine, ničesar druzega kot to, kar je do dneva izstopa zaslužil na svojih „šihtah“ in naj je služil tudi 10 let. Kam torej gre ves denar, ki ga donašajo člani nemškutarskim rdečkarjem? Vsaj se teh žulja » ih grošev nabere vsak mesec okrog 30 000 kron, kar znaša letno 360.000 kron in to je jelo nizko cenjeno. Ako torej od ogromne svote delavci nimajo nobenin koristi, bi vendar enkrat kazalo, da dobi delavstvo jasne račune, kam izgine denar! Znano bode, da se je nek naš tovariš, ki ni hotel vstopiti kot član v rdečkarsko organizacijo, moral pritožiti pri vladi v Ljubljani radi tega, ker so ga odpustili :z Službe samo in edinole s povdaikom, da ni hotel pristopiti v ne nškutarsko internacijonalno socijalno- demokratično organizacijo, ker je v sebi čutil duh, katerega mu je vlila slovenska mati v srce. Na pritisk viade je bil seveda naš tovariš takoj zopet sprejet v službo in služi še danes, čeravno ni vpisan v nemško rdečo knjigo Ker vidimo, da je s tem vlada pokazala nekoliko volje ščititi slovenskega delavca, se zanašamo, da bode v najkrajšem času tudi ublažila tukajšne razmere, ter pognala Nemce in nemškutarje v Nemško Avstrijo, ali jim Vsaj pošteno pristrigla peroti. Nadalje vprašamo, ieli vladt znano, da se pri nas upeljuje 10 urni delavnik? Aii nitns viada toliko moči, da bi uveljavila svoie naredbe giede 8 urn°ga delavnika? Ali je v Jugoslaviji res še jnogoč nemški teror? Tukajšne delavce poživljamo, da se nemudoma ?trese;o sumljivih plačanih hujskačev *n zapeljivcev’ sodrugov ter pridružijo našim zvestim jugoslovansk m tovarišem, ki so včlanjeni v NSZ. Vsak delavec mora biti naročen na delavski tokovni list »Narodni Socjalist". Organizirani moramo biti vsi! Organizacija je naša življenska potreba! Zavedajo naj se naši delavci, da je »nternacijonala Jugoslaviji škodljiva in v naši novi domovini nemogoča. Rdečkarjem je vsak dobrodošel, bodisi Nemec, Madžar, Italijan, Turek, Culunafer itd. Zadovoljni so že, da plačuje. Ti hujskači udrihajo po vsem, kar je slovenskega. Nemce pa hva.ijo na vse pretege. Prvi majni*; je bil tu pri nas res" veličasten, toda imel je popolnoma brezdomovinsko lee, niti ena jugoslovanska zastava ni visela na mlajih, čeravno so v stari A.-striji poleg rdeče vedno visele črno-rumene ter frankfurtarske zastave. — In tej nemškutarski zalegi naj naš delavec Še verjame? N.kaar! Trumoma se vpisujemo v Narodno socijalno Zvezo tet naročamo glasilo „Narodni Suci-jalist“, da z združenimi močmi sami pomedemo z državi in nam nevarnimi elementi, ter kot narodni socjalisti izvojujemo jugoslovanskemu delavcu vse pravice l Jugoslovanski delavec bodi deležen 8 urnega delavnika, povišanja dnine in preskrbljen za sta rost; rdečkarje pa pošljimo z „Na pre]em“ pod pazduho v tNemško Avstrijo.	Delavec.
Tatvine v ljubi, tobačni tovarni.
Težko je govoriti o tej stvari, še težje molčati. Zakaj škoda, ki se je godna državi vsled tatvine v ljubljanski tobačni tovarni, je naravnost ogromna. Saj se je priznalo celo na merodajnih mestih, da je v enem samem mesecu v letošnji zimi izginilo iz tobačne tovarne za poldrug milijon vrednosti in padia je celo beseda, da se bo mo rala tovarna radi tega zapreti. Pa ko bi človek rekel, da se krade iz potrebe, bi bilo saj umevno, če ne opra vičljivo, toda dejstvo je, da se je s tobakom kupčevalo in da so nekateri delali ogromne dobičke. Ker se je del delavstva čisto pravilno postavil na stališče, da moramo sedaj vsi sodelovati za državo, ki nam sedaj ni več tuja ampak je naša in da država, ki je sedaj v težkem finančnem položaju, ne sme biti za tako ogromne vsote oškodovana, je to delavstvo po na-redbi ravnatejstva samo prevzelo kontrolo pri izhodu. Seveda s tem še ni vse zabtaajeno, ker je večji del tobaka po drugi poti izginil iz tovarne (v tovarni že vedo, kako). Toda tudi
ta delna kontrola je bila ogenj v streho. Verižniki mali in veliki, ki so odnašali tobak iz tovarne (in ga še odnašajo, čeprav ne v takem obsegu) so bili silno ogorčen nad to delavsko kontrolo, ki jo je osnovalo delavstvo v svojo lastno obrambo in obrambo države. Hoteli so celo s silo prepričati nadaijne nadziranje, pa se jim za enkrat ni posrečilo. Na vsak način pa hočejo celo tovarno z urad-ništvom vr?d ustrahovati, da bi potem nemoteno vršilo svoje protidižavno aelo. Mi le obžalujemo, da del urad-ništva pri izboljševanju teh razmer ne kaže tiste vneme, ki bi bila potrebna, da se država obrani take škode. Finančnemu ravnateljstvu in vladi pa priporočamo, da to zadevo vsestransko vzame v pretres in magari z krepko operacijo napravi popolen koiec tem boljf eviškim venžnikom.— Toliko za danes, drugč bomo pa, če ne bo pomagalo, odkriteje govorili, ker bo za nekatere silno neprijetno.
Društvo pisarniških oficijantov,
oficijantinj, pomočnikov in pomočnic za Slovenijo v Ljubljani je imeio v nedeljo dne 1. junija 1919 ob pol 15. uri v razpravni dvorani št. 79 justične palače svoj izvanredni občni zbor. Pedsednik g. Petrovčič je poročal o društvenem delovanju in čestital tovarišem, ki so bili imenovani uradnikom. Tajnik Zorko je podal tajnišso, blagajničarka Weber pa blagajniško poročilo. Ker je bil skoraj ves dosedanji odbor pred kratkim imenovan uradnikom, je podal predsednik Petrovčič imenom celega odoora izjavo, da odstopi ves odbor. Pri volita novega odbora so bili izvoljeni: pl. Schildenfeld za predsednika, Žargi za podpredsednika, Levičnik za tajnika, Weber za blagajničarko, grof Lichten-berg in Vidmar za odbornika, Breznik, Palouz in Schott za namestnike ter Ižanc in Gostič za revizorja. Ko se je novo izvoljeni predsednik zahvalil za izvolitev je odhajajoči predsednik Petrovčič podal novo izvoljenemu odboru nekaj navodil, mu priporočal vztrajno in neumorno delo iz zaključil ob 16. uri izvanredni občni zbor.
Pri na to na vrta pri „Novem svetu1* vršečem se sestanku se je spominjal tovariš Petrovčič poslavljajoč se od odhajajočih tovarišev kulturnega boja, ki ga bije naš narod v sedanjem času za svoj obstanek in pozval tovariše, naj se povodom svojega imenovanja uradnikom spomnijo kulturnih potreb svojega naroda iu po možnosti pomagajo naši vztrajno in neumorno delujoči Slovenski Matici, katero je bivša avstrijska vlada s pomočjo podlih rene-gatskih duš tekom vojnih let gospodarsko težko oškodovala, ker je vse njeno premoženje, kolikor se je le dalo, vtaknila v avstrijsko vojno posojilo.
Temu pozivu so se odzvali in darovali: Petrovčič, Horvat, Oljšak, Stegnar, po 20 i Zorko, Frank, Urlep, Zaplotnik, Kuštrin, Lapajnar, Zevnik, Arh, Cerček, Grili in Šabec po 10 K; Budnar 6 K, Breskvar 5 K; Juh, Robida, Benkovič po 4 K in Rotter 2 K. Nabrani znesek odpošlje se Matici, ko se odzovejo pozivu za prispevke še ostali nenavzoči uradnikom imenovani Člani, katerim se tozadevno dopošlje posebna okrožnica.
ov —
Celovec naš.
Pogajanja za premirje so se vsled trdovratnosti nemških delegatov brezuspešno končala. Nemci so se hoteli izogniti povračilu škode, ki so jo povz ročiie nemške tolpe na slovenskem Koroškem in so nalašč zavlačevali pogajanja. Vsled tega niso podpisali mirovnih pogajanj v določenem roku.
JJradno poročilo z dne 6 t. m. naznanja: Ker Nemci niso sprejeli naših pogojev za premirje v označenem roku, so naše hrabre čete danes zavzele Celovec, spomenik naše stare slave in veličine bivše prestoiice slovenskega naroda.
Zahtevajte »Narodnega Socijalista« po vseh gostilnah in kavarnah!
—	Pridobivajte mu naročnikov! —
Narodno gospodarstvo.
Amerikanski petrolej. Na Reko je prišla večja množina petroleja iz Amerike za Jugoslavijo.
Gospodarska pogodba med Jugoslavijo in Rumunijo. Iz Bel-grada poročajo, da so se pogajanja z Romunijo glede izmenjave produktov končala. V zameno za koruzo, slanino in tanin bomo dobivali petrolej, bencin in strojno olje.
12.000 vagonov sladkorne pese
uničenih. V Bački, Baranji in Banatu se je pokvarilo 12.000 vagonov sladkorne pese, ker jo tovarne vsled pomanjkanja premoga niso mogle pravočasno predelati.
Nova velika tovarna za kuverte in podobne papirnate izdelke se snuje v Zagrebu. To podvzetje je velike gospodarske važnosti, ker je carina na kuverte precej visoka. Za 2000 kuver-tov znaša carina celih 24 do 26 K.
Slaba žetev se obeta. Iz vseh krajev Srbije in Hrvatske prihajajo poročila, da bo letošnja žetev vsled velikega deževja zelo slaba. Ponekod so posejali njive celo trikrat, toda zaman. Češpelj ne bo, jabolk hrušk in orehov pa le malo. Vinogradi kažejo dobro.
Trgovske pogodbe z zavezniškimi državami sc bodo sklenile takoj po sklepu miru. Sedaj stoji samo trgovska pogodba s čehosiovaško republiko. V
V	svrho sklenitve trgovskih pogodb se je ustanovila v finančnem ministrstvu posebna komisija, ki proučuje vse bivše trgovske pogodbe.
Izvoz blaga v zavezniške države je dovoljen, v sovražne pa popolnoma ustavljen. Uvoz pa je dovoljen iz zavezniških in sovražnih držav.
Naše trgovske mornarice bi se Italijani na vsak način radi polastili. V Trstu se je skovala pod pritiskom italijanske vlade neka deklaracija lastnikov brodovja, ki so se izrekli za italijanske zahteve. Tudi trgovska zbornica na Reki je pozvala vsa reška parobrodna podjetja, da se izrečejo za italijanske interese. Konference so se udeležili le posamezni zastopniki madžarskih židovskih parobrodnih društev, ki imajo komaj 133.000 ton brodovja in so le slučajno registrirani v reški luki. Naravno, da ti ljudje nimajo nobene pravice glasovati za italijanstvo trgovske mornarice in vendar pravi pravilo, da so se vsa reška parobrodna podjetja izrekla, da plovejo njih ladje pod italijansko zastavo. Slabo bi bilo za našo trgovino, če bi odločali o njej tujci, ki bi si radi polnili žepe z našimi milijoni!
Za povzdigo narodnega gospodarstva. Deželna vlada je sklenila s konkretnimi predlogi na narodno predstavništvo in na 'pristojna ministrstva opozoriti osrednjo vlado na važne potrebe našega gospodarstva v svrho dvignjenja produkeje premoga, ureditve carinskega vprašanja, v zadevi enotne in jasne ureditve uvoza in izvoza in glede kompenzacijske izvozne pogodbe s čehosiovaško državo.
Slovenija je podpisala okroglo 40 milijonov državnega posojila.
Vrednost našega denarja. V
Nemški Avstriji plačajo za 1000 čeških kron 1400, za 1000 jugoslovanskih žigosanih kron pa 1200 namško-av-strijskih kron.
Obdelovanje 3n proizvajanje tobačnih izdelkov preide pod drž. kontrolo. Državni organi bodo vodiii nadzorstvo pridelovanja tobaka po vseh krajih. Monopolna uprava bo od pridelovalcev tobak odkupila.
Carinske represalije proti Italiji. Za blago, ki se uvaža iz Italije v naše kraje, so določene minimalne postavke carinskega tarifa, ker velja blago kot uvoz iz nam prijateljskih dežel. Ker dela Italija za vse blago, ki se uvaž? v naše dežele, velike ne-prilike, so odrejena za italijansko blago maksimalne postavke carinskega tarifa.
Monopoliziranje alkohola. V parlamentarnih krogih se govori, da se pripravlja poseben načrt za mono-poloziranje alkohola, davka na zabavišča in takse na kavarne, ki so vso noč odprte. V času, ko ljudstvo strada
in je brez najpotrebnejšega, je gotovo sveta naloga vlade, da napravi konec brezprimernemu uživanju alkohola in omeji vese-jačenie. Toda če se le zopet samo veliko ne govori in se potem nič storilo ne bo.
Protokoliranje čahoslovaških
tvrdk. Iz Belgrada javljajo: Mmister za trgovino in industrijo je odredil, da se imajo vsi državljani čehoslovaške republike, ki zaprosijo za svoje obrti protokoliranje tvrdke, smatrati kot državljani prijateljskih in zavezniških držav in da jim morejo trgovske zbornice dati dovoljenje za ooratovanje v naši državi.
Ustanovitev efektne borze v Zagrebu. V četrtek 5. r. m. je bila slovesno otvorjena prva jugoslovanska efektna borza. Slovesni otvoritvi je prisostvoval tudi hrvat.;ki ban dr. Pa-leček, ki je v daljšem nagovoru izjavil med drugim, da postane Zagreb gospodarsko središče, čeprav bo v Belgradu vsredotočeno politično življenje.
Strahovlada ruskih boljševikov.
Žena ruskega admirala Kolčaka, ki je organiziral močno narodno armado proti boljševikom, se nahaja s svojim sinom kot beguiTfeft-j Parizu. V razgovoru z urednikom paiiskegalista „Ex-celsior“ je povedala tudi sledeeirgrozo-dejstva v Sebastopolju.
Ko so zavladali boljševiki v Sebastopolju,* smo se skrili pri neki prijateljski družini. Nekega večera so udrli boljševiki v našo hišo, Hišna gospodinja je telefonirala na boljševiško vlado za pomoč, toda odgovorili so ji: Tako je naročeno! Vojaki so preiskali celo hišo, toda ker ni bilo nobenega moškega, niso storili ničesar.
Neki Spire, bivši avstrijski polkovnik, ki ima velik upliv v bolj-ševiških krogih, je organiziral veliko klanje v mestu. Mornarje so opijanili in jih „navdušili“ z revolucijonaruimi govori. Njim so se pridružili tildi zločinci, ki so jih boljševiške oblasti izpustile iz ječ. Po poboju je bilo okoli 400 mrtvih. Žene in dekleta so iskale svoje drage med mrliči po ulicah.
„Zakaj so ubili tega?" je vprašala ena od nesrečnic.
„Ker je bil oblečen kakor gospod!"
Boljševiki so ustrelili med drugimi tndi admirala Kuznecova, generalštab-nega šefa Kašikova in nmogo drugih odličnih oseb.
Ko so vprašali pred smrtjo, zakaj morajo umreti, no jim odgovorili :
»Ničesar niste zakrivili, toda morate umreti!“
Ko so ustrelili admirala Kalistova brez vsake sodbe, je rekel eden prisotnih boljševikov: Bil je preveč inteligenten, taki ljudje so nevarni!"
Godile so se strašne reči. Boljševik Rogovaj, katerega ni marala neka ženska, se je strašno maščeval nad njo. Pijani mornarji so udrli ponoči v njeno stanovanje, odvedli njenega moža in posestnika sosedne hiše, ki je zahteval mir ter ju ustrelili.
Najkrvoločnejša boljševiška agita-torica v Sebastopolju je gdč. Ostrovvska.
„Morite, morite!" je vpila vojaštvn. „ Dokler ni ubit zadnji oiicir, je boljševizem prazna beseda. Ropajte in zažigajte brez usmiljenja!"
Ostrovvska je prejemala za svojo propagando velike vsote denarja. Svojega prijatelja Skorodinskega, ki se ni strinjal z njeno krvoločnostjo, je pustila zavratno umoriti. Ona in avstrijski polkovnik Spire sta dobila nad 40 milijonov, da organizirata atentate.
Obnovite naročnino pravočasno, da se Vam pošiljanje lista ne ustavi!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Tavčar.
Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubljani
„KINTA“ karbidne svetilke
najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej Glavno zastopstvo „ESNTA“ svetilk, I>ju-bljana, Dunajslta cesta £2.
••••--• Telegrami: K1NTA Ljubljana. ================
Prva Jugsslovsnsks zaloga vseh živil na debelo
za Kranjsko v Ljubljani
Ljudevit jakovlič
Rimska cesta 19
priporoča svojo bogato zalogo živil vsem delavskim konsurn. društvom in sl. občinstvu.
Konfekcijska tvrdkai
pj5g£=3 konieKci jsfca tvrd&a £==550
I IVAN MASTNAK
v Celju, Graška ulica št. 15.
Velika zaloga vsakovrstnih oblek za gospode in tSečke, kostumov za o tros; e in vseli krojaških potrebščin. Postrežba in blago solidno
S SUETLfl1!
Generalna reprezentanca za baterije, žariti iee, elelsiroteiiniSiO, (izdelek svetovn« slovanske tvornice) za kraljestvo SHS
Uiake ?epar, Zagreb,
začasno Ljubljana, ilirska ulica št. 29/1
V Ljubljano potujočemn
občinstvu se priporoča restavracija v Prešernovi ul. 9.
Zbirajte za narodno - soeijalni tiskovni sklad!!
Vinska klet pri Maliču, Ljubljana
nasproti glavne pošte pod jadransko banko. Točijo se v kleti in črez ulico pristna, stara in nora, bela, rdeča in črna vina. Slavnemu občinstvu se najtopleje priporoča Stanko Jese*steo.
Zbirko zanimivih povesti in novel z Gorenjskega obsega knjiga:
„Šopek
— samotarke#'
Spisala znana povsod priljubljena ljudska pesnica in pisateljica M. Komanova
Založila in izdala
Zvezna knjigarna
v Ljubljani, Marijin trg 8 Cena vezani knjigi K 5-—, broširani K 4*—.
Sajiepše darilo ilsdisii
je povest slovenskega dečka is pretekle svetovne vojske
JDORE“.
Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 4' Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zvezni knjigarni r Ljubljani, Marijin trg 8.
liin' in po n^ih • * 9 • • ** ^ cen ah priporoča
Zvezna tiskarna
v Ljubljani, Stari trg štev. t£»
g m
c s
E SS &. Gg ts m S B. Eš
Ts
Dr. Ivan Lah: „DORE“. Povest slovenskega dečka iz sedanje vojne
Cena vez. 3S0 K
Milan Pugelj: »MIMO CILJEV“. Novele.............Vez.	4-50 K
Cvetko Golar: „KMEČKE POVESTI“. Sedem zanimivih povesti iz kmečkega življenja.........................  Vez.	4-50 K
Jakob Dolinar: „IZ DEVETE DEŽELEC. Predpustna igra o naprednem carju in parlamentu...................Bros.	—•60 I<
Mrs. Hungersdorf: USNAHA“. Roman irske deklice iz najvišjih krogov angleške aristokracije..................Bros.	3 — K
Anton Pesek: „SLEPA LJUBEZEN“. Ljudska igraš petjem v petih dejanjih...................................Bros.	2-— K
A. Sirowy in A. F. Herd: „NAUK O SERVIRANJUPomožna knjipa za praktični in teoretični pouk na nadaljevalnih šolah gostilničarske in hotelirske obrti in za samouke. Vez. 850 K
Manica Komanova: „ŠOPEK SAMOT ARKE". Zbirka novel. Cena broširani kniigi..................K 3'20, vez. 4'60 K
Azov in Teffi: „HUMORESKEu Zbirka ruskih humoresk satir m grotesk. Cena.......................Broš.	K	3	-~,	vez.	4'50 K
Abditus: „PROBLEMI MALEGA NARODA. . Cena 2— K
„KURENTOV ALBUM1'. Humoristični almanah s slikami 4"20 K
Ferd. Seidl: „RASTLINSTVO NAŠIH ALP“. Prispevek k spoznavanju slovenske zemlje. Vez.....................7 — K
Pošiljamo te knjige poštnine prosto, če se denar naprej pošlje. Povzetje stane 82 vinarjev in je torej najbolje, če pošljete denar za knjige v naprej.
„Zvezna knjigarna"
‘v Ljubljani, Marijin trg 8.
B1RIIBIBBIIIIB1IIB9BI3I
iMk
Jarodu knjižnica".
Snopič 1 in 2.
flalenUna Hodnika izbrani spisi.
Cena 3 krone.
Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Proslavimo spomin Valentina Vodnika s tem, da ga spoznamo / ijglgr Naročite takoj 1
Gosposvetsko polje naše Kosovo!
crq
Dr. Bogumii Vošnak:
Poglavje o stari slovenski demokracij"
Z epilogom dr. M. Županiča. — Iz angleščine preložil ing. V. Zupanc.
V Ljubljani 1919. — Natisnila In založila Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Cena 2 kroni.
Dr. Vošnjak, ki je živel ves Sas vojske v inozemstvu, je informiral s tem spisom entento o našem koroškem vprašanju in pokazal, da smo bili Slovenci že od nekdaj demokratičen narod, ki si je sam volil svoje kneze. - Brošuro razširjajte med ljudstvo, v vsako slovensko družino, v vsako slovensko hišo. Šole, društva i. dr., ki naroče več izvodov, dobe na vsakih 10 izvodov po 1 izvod brezplačno. Koroška je bila naša že od nekdaj in mora biti tudi v bodoče!
Spoznajmo Koroško — zavedajmo se svojih pravic do svoje zemlje!
Članski prispevki in podpore Narodno-socijalne Zveze.
I. razred.
Članarina 40 vinarjev na II. razred. — Članarina 80 vinarjev na
teden. — Podpore:
teden. —		Podpore:	
Članstvo	nad 'jt leta (12 tednov)	nad 1 leto (52 tednov)	nad 3 leta (156 tednov)
V bolezni	10 ted. po 8K	10 ted, po 10 K	10 ted. po 12 K
V brez-	5ted. po 16 K	5 ted. po 18 K	| 6 ted. po 20 K
poselnosti	-	1 ted. po 10 K	4 —
Porodnice	—	i 4 ted. po 8 K	—
Pogrebščina	—	j enkrat 60 K	enkrat 60 K
c-*™ 15*^5}		nad 1 le.o (52 tednov)	nad 3 leta (156 tednov)
i V bolezni	10 ted. po 16 K	lOted.po 18 K	10 ted. po 20 K
	—	3 ted. po 14 K	5 ted. po 16 K
V brez- j poselnosti !	5 ted. po 18 K	5 ted. po 22 K	6 ted. po 24 K
	5 ted. po 14 K	6 ted. po 18 K	8 ted. po 16 K
Porodnice	—	4 ted. po 16 K	—
Pogrebščina j	—	enkrat 100 K	enkrat 120 K
III. razred. — Članarina 120 vinarjev na teden. — Podpore:
Članstvo	nad leta (12 tednov)	nad 1 leto (52 tednov)	nad 3 leta (156 tednov)
V bolezni	12 ted. po 20 K	l0ted.po22K	i0ted.po24K
	—	6 ted. po 20 K	10 ted. po 20 K
V brezposelnosti	5 ted. po 24 K	10 ted. po 26 K	10 ted. po 30 K
	6 ted. po 20 K	4 ted. po 20 K	7 ted. po 201<
Porodnice Pogrebščina	—	4 ted. po 20 K	—
	—	enkrat 140 K	enkrat 160 K
N. S. Z. ima svoje društvene prostore v Narodnem domu v Ljub-	Dragi tovariši delavci in uslužbenci!
Hani (I nadstropje, desno). Uradne ure so vsaki delavnik od 4 do 8 ure I	Vabimo Vas, da pristopite k N. S. Z.	Uvrstite se v vrste prebujenega
zvečer in ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure dopoldne. Tam lahko in svobodnega jugoslovanskega delavstva. Zavrzite malodušnost in omahovanjeI dobi vsakdo vsa nadaljna pojasnila. Za pisma je naslov: „Narodno-socijalna i Odločnost in vera v lastno moč bodi odslej zvezda vodnica v boljšo bodoč-Zveza" v Ljubljani.	nost jugoslovanskega proletarijata 1