Politični ogled. Avstrijske dežele. Magjari zavzemajo zopet prvo mesto, njihov upliv je skoraj v vseh vprašaujih odločilen, to pa ne samo v ogerskih deželah, arapak tudi v Bosni in Hercegovini, pa še v naših zadevab. Sedaj uplivajo močno tndi na zunanjo politiko našega cesarstva, kajti začasno vodi magjar8ki g. Szlavy po smrti barona Hajmerla ministerstvo zanaDJib zadev in desna roka ali prvi sekcijski načelnik naii je zopet magjarski politikar plem. Kallay. — Moravski c. kr. namestnik baroa Korb je naglo uinrl v teatru Brnskem, ljudje obžalujejo njegovo smrt, ker je bil vsestranski pravičen, tudi Slovanom. Nasleduika mu namigavajo niinistra Konrada. Bog daj! — Nemski liberalci ho zopet debelo legali, češ da krualu propade minister grof Taaffe, toda minister stoji ali sedi prav trdno, pač pa se liberalci kavsajo med seboj. Najbujši tcvtonje, ki verujejo v nTagespošto", ^Marburgerco" in ,,Cillier Zeitung", hočejo vsc Nemce strobiti v nnetn8konarodno" stranko. Toda dr. Suess, plem. Plener, dr. Czedik itd. se bojijo, da ue bi taka slranka nikoli v Avstriji doplezala do ministerskih stolov, ker odbacuje konservativne Neruce in napada Slovane. Zato ovi tuožje dnige stnine napenjajo in pravijo liberalnim Nemcem: naj bodo Slovanoni saj nekoliko prijazuejši. To je pa ogenj r strebo; oraonjeni teutoni ali uigermani se kar jeze tresejo in psujejo na Plenerje, Suesse, Czedike itd., ter jim očitajo sebične narnene itd. Naj se le kavsajo, kakor jim Ijubo in drago, dokler se ne spametvajo. — V kraoJHkem deželnem zboru je poslanec Detela nasvetoval, naj «e v Ljubljani osnnje kmetijska šola; res čuda, kako kranjski poslanci še le po 20 letib potrebo takšne šole spoznajo. Volil je se tudi jednoglasno odbor, ki bode priprave delal za svečano obbajanje 600letnice, da je Kranjska prišla pod žezlo vladarjov iz Habsburške biše. — Koroški poslaaec Tengg je tožil, zakaj porotniki vsi jednake nagrade dobivajo brez ozira na to, da so nekateri blizu sodi.sča doma, dragi pa daleč proč; on svetuje, uaj se vsakemu 15 kr. potnine izplača za kilometer, in dnina 2 gl. Poslanec Horner je zahteval, naj žandarji županom na roko hodijo, kedar je pomoči trcba zoper neubogljive posle in delavce postopati. Poslanec Petrič je nasvetoval, naj bi se rok za gruntve rcklamacije podaljšal. Njegor nasvet bil je nprejet, ali bo kaj poiuagal, o tem dvouaimo. — Hrvatski poslanci in ¦>rofesorji Vrbančič iu Vojnovič bili so o priliki »aborskih rolitev iz službe djani, sedaj bajo dobita službe nazaj. — V Budimpešti se poslanci sedaj prepirajo, kaj bi cesarju in kralju odgovorili na prestolni govor; večina bo sprejcla gotovo JoKay-jevo zmerno adreso, medjimurski poslanec Urvary pa drži s poslancem Helfyjem, ki hoče ogerske dežele od našib celu odtrgati, colninsko linijo na meji potegnoti in vzajemno armado ali vojsko na dvoje razklati. Čudno je tndi to, da rumunski poslanci in brvatski z vladino stranko vlečejo, srbski pa V8em nasprotujejo, ter zabtevaio, naj Avstrija popusti Bosno in Hercegovino. Nezloga med temi narodi jači magjarsko silo. Vnanje države. Severno Nemčijo in Angleško je te dni silni vibar nadlegoval; morje je grozno vkipelo in nižje ulice v mestih Bremen, Hatnburg poplavilo, mnogo Ijudi je vtonilo. Bismark se je vendarle pogovarjal s francoskim politikarjem Gambctto, o tem ni več dvomiti, pa tudi na Ruskem je ta mož bil bržej ko ne. — Ruski car se je preselil v Gačino, grad na južuej strani od Petrograda. Namerava baje obiskati Kijev in potem priti v Levov, da se suide z našim cesarjem. — Turiki sultan je Francozom in Angležem zobe pokazal, ko so oni svoje ladije oklopnice poslali v Egipt; sultan je namreč tje uže naprej napotil dva svoja višja oficirja, ki imata nalog, egiptovskega vicekralja odstaviti, če bi se ne botel braniti zoper Angleže in Francoze. — Ilalijani še vedno lovijo po zavezuikib; pravi jo, da si njihov kralj Umberto vendarle resno prizadeva, z nasim in nemškim cesarjem sniti se in zvezati. — Francosko sedanje ministerstvo odstopi v mesec dneh in potem zasede najbrž Gambetta s svojimi pristasi ministerske stole. V Afriki je general Sabattier 800 Arabov pobil in druge v pobeg zapodil. — Ubogi in od Angležev budo zatirani Irci napravili so politično društvo, imenovano: deželska — liga (zaveza), ter so skušali po postavni poti poniiigati si; toda angleska vlada neče nič zdatnega za Irce storiti, ter je začela narodne voditelje zapirati. Ugrabljen in zaprt je toraj ParDell, Dillon, Kelly, Brien, Sekston, Kvin, kar je narod strahovito razburilo, v večib mestih prišlo je uže do krvi prelivanja; vlada odpošilja naglo vojakov v razdraženo Irsko.