18 STEflHt f UM]«!, i pmfttjift. a MnMfa mi L. ino. .Slovenski Narods velfa po pO*ti: w Avstro-Ogrsko: ćelo leto skupnj naprej . K 28'— pol l«ta „ . . . 14 — četrt leta „ . . . 7*— na mesec M M . . . 2 50 za Nemčijo: cclo 'eto naprej . . . . K 33* — za Ameriko in vse druge deid« : ctk> leto naprej . . . . K 38.— Vpra^anjem giede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. gpravnittvo (spodaj, dvorile levo). 2LaaIlo*a ulica *L 5, UUion št. SS. Ishafa vsak dam svečar isTteatfl nadalfe im prasalk«. Tnserati se računajo po porabljencm prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., cUakrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (cnak prostor) 16 vin., parte in zahvale (cnaJc prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Rvtdia tiskaru" tmtoimm M. N. UpravniStvu naj se pošil ja jo naročnin«, reklamacije, inserati i. L d.t to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja w Ljabl|anl dostavljen na dotn ali če se hodi poni : celo leto naprej . . . . K 2V40 pol leta.....1320 četrt leta ., .....fr60 na mesec „ .... 2'2O ^ Posamezna »tavilka valfa 10 riaaiiev. ____ Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Kamllova allea «*. 5 (v pritličju levo.i telfttaa 4L 34. Ie aradao poroDlo. Dunai, 24. iebmai ja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Na vseh trefa bojpšćih nobeoih dofgodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pi. H 6 f e r . fml. * Dunaj, 25. februarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJISCE. Severozapadno od Tatarskega preiaza je napade! sovražoik po se-demurnt artiljerijski pripravi. Vđrl je začasno v naše jarke, mi pa smo ga v protinapađu vrgli popoinoma nazal Stcer ničesar posebnega. ITALIJANSKO BOJIŠĆE. Na primorski fronti je sedaj arti-lierijsko defovanje pri dobrem rasc-glednem vremenu vsak dan zelo živahno. Na Goriškera se ie razvtl pređvcerajšnjem v odseku pri Vrtoi-bi posebno sUen boi topov in metal m-n, ki je trajal tuđi po noći ter nara sel zjutraj do najivečje Mie. Pod za-šČito moćne ga zaporne',^ ognja je oapadlo nato nekaj kaltjanskih stot-arj naše pozicije, Sovražniku se je po-srečtlo vdreti v najsprednjje crte. Od-deiki preizkušenega c kr. čmovoini-škega pol ka št. 2. pa so ga vrgji po-polootna veru mu prizadeiali te/.ke izgube in ga zasledovali do njegove crte. JUGOVZHODNO BOJIŠCE. Jfeizpre menjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. fml. Berotin, 24. februarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJISCE. V loku pri \Yytchaetu je bil artiljerijski boj živahen. Na fronti v Ar-toisu smo zavrnili angleške izviđne oddefke. V pokrajini ob Sotnmi so zasedli Angieži posamezne zamoćvir-jene dele naših pazicij. kl smo jih hUi mi opustili. V Cbampagni so napadali Francozi zvečer in ponoei dne 15. februarja od nas zavzete crte tužno od Riponta. Napadi so se po-nesrečIH. Na zapadnem bregu Mose je vdrl sovražni oddeiek s^vero-zapadno od Avocourta v neki nai prednji iarek. S takoHniim protina-padom smo ga očistili ter obdriali več vjetih. VZHODNO BOJIŠCE, Pri budem mrazu nobenih posebnih dcgodkov. MAKEDONSKO BOJlSČE. Na ogvii ~z mor.ta proti grškim krajem vzbodno Strume, smo odgo-varjali z uspešnim obstreljevanjem ladij in angleških pozietj. Prvi generalni kvartirni moister v. Ludendorff. ♦ * Beroiin, 25. iebruarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJISCE. Južno od Vpresa ter med Ar-»eatieresoni bi Arrasom smo zavrni-H reć, deloma po močnem ogniu započetih semkov Aiigiežev. Iz vidne naloge so pripeUale naie čete v san-kfli zapadao od Lievina globoko v fraacosko pozicijo, v kateri smo vjeli več mož ter provzročili, da so se će- li pozicij razdejali. V pokratfni ob Som mi je bil topovski boj od časa do časa živahen, zlasti med SatHvieni i«i Bouchavesnesom. Vznodno od St. Mihiela je ostalo neko franeosko podvzetje brezuspešao, neko lastno pod v zet je v gozdnati pokrajini bliž-ie MosIL, pa je prineslo 12 vjetih. Pri Lusseju na zapadnem pobočju Voge-zcv so pripeljale naše čete iz napada 30 mož iz franeoske pozicije. V noči od 23. na 24. februar smo z obramb-nfm ognjem v gozdu vzhodno od Saarlabna sestrelili franeoski zrakoplov, ki je padel goreč na tla. VZHODNO BOJISCE. Armadna fronta general- (eldmaršala princa Leo- polda Đavarskega. Nobenih posebnih dogodkov. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. Na Tatarskem prelazu v scv^r-nein deiu Oozdnatih Karpatov se je ponesrečil ruski napad. Pri armadni skupini generalfeld-maršala v. Mackensena in na makedonski fronti je položaj pri malo bo-jSh v predpolju neizpremenjen. Prvi generalni kvartirni mojster p. Ludendorff. Položaj na bojiSčih. BeroJin, 23. tebruarja. (Kor. ur.) VVoiftov urad poroča: Na vzhod-n i fronti je bUo bojno delovanje v zadnjih dneh živahnejše. Večje operacije so seveda vsled zime tuđi še sedaj izključene. Posebne važnosti je zadnji nemški uspeh pri Mestica-nesti. ki je vsem ruskim poizkusom, da bi se polastili nemške pr^ćne po-stojanke v dolini Zlote Bistrice, zabil nov klin. Tuđi v dolini Bistrice so bili ruski protinapadi odbiti, dočim je imel sunek armade nadvojvode Jožefa pri Slanju uspeh. Žilavost, s kate-ro se upirajo tu Rusi. velja predvsem varnosti etapnih središč Tirgut in (%na, ki je že v obrnočju našega to-povskega ognja in tvori /.vezo z dalje scverno se nahajajočimi gorskimi čctanii. Na dru^i strani pa so se raz-mere \- Romuniji za osrednje vlasti tekom zime vsled restavracije in gradbe romunskejca cestnega omrež-va znatno zboljšale. Beroiin, 25. iehruarja. (Kor. ur.) Vv'olffov urad poroča: Francozi so v zepetnih napadih zopet brezuspeSno poskušali zasesti izgubljene pozicije na visini 185 južno od Riponta. V pe-tek zjutraj je pričela franeoska arti-lienja streljati na nove nemške pozicije \r celcm njihovem obse^u v širino in globino. Od opoldne naprej se je ogenj ojačil in se stopnieval med 5. in 6. zvečer do najsilnejsega bob-iiajocega ognja. Ob 6. uri 25 minut so prodrli Francozi proti novi nemški fronti, toda iz nemških jarkov, ki so jih smatrali za razbite, )ih je sprejel besen ogenj pušk in strojnih pušk, zaporni ogenj pa je oviral prodiranje ojačenj. S težkimi iz^ubami so valo-vili franeoski napadalni valovi nazaj v s\roje izhodne jarke. Ob 10. zvečer so poskusili Francozi drug naT>ad. Po kratkem bobnajocem ognju so prodrle nove kolone v naskoku, njih na-val pa se je zlomil deloma že v takoj jjričetem ognju, preostale pa je krvavo zavrnil ogenj pušk posadke v jarku. !se ponoći je divjal živahen artiljerijski ogenj. S svojimi opetova-nimi trdovratnimi zavojevalnimi po-skusi stavi franeosko armadno vodstvo samo sebe na laz, ker je imenovalo v svojem poročilu od Nemcev zavzeto visino 185 izcrubljen kot. Na vzhodni fronti je padla temperatura ponoći do —20° C. Ob Seretu snežni viriarji. Chrtstiama. 24. februarja. (Kor. ur.) Vojaski sotrudnik *Morgenbla- deta.' kritizira članek listov »Times« in Paily Mail o resnosti položaja na bojišču in na morju vsled vojne pod-morskih čolnov ter prihaja do zaključka, da ne obstojjjo samo za ne-vtralne države težkoce, da ne morejo videti vojnega položaja v tako lepi luči, kakor general liaig, marveč da motre strokovnjaki tuđi na Angle-škem z velikim nezaupanjem. Curin, 24. februarja. Neue Ziir. Nachrichten - priobčujejo privatno I »oročilo, da generala Nivelle in Haig ne mislita tako hitro pričeti z ofenzivo. Nekemu časnikarju, ki ga je opo-zoril na narasća.iočo nestrpnost na Francoskem, je baje Nivelle rekel: Ćasopisni bog ne bo določil pričetka naše ofenzive, marveč bog vremena. Nočemo storiti isto napako, kakor so jo storili Nemci lani, ko so prezgodaj pričeli z ofenzivo ter se nato ustavili v blatu, ko so bili ravno v najbolj-šem zamahu. Budimpešta, 24. tebruarja. Pruski vojni minister general v. Stein je prepustil budimpeštanskemu listu > Mlada Evropa* članek. v katerem pravi: Pričei sem z bitko on Sommi, moj zbor je napadla vsa angleška ar-mada in sicer v neprestanem bobna-jočeTTi ognju in s plinom, kar je trajalo do konca julija. Meni ni bilo na razpolago mnogo čet proti takemu napadu, zamo 5 divizij, in vendar se je prebitje ponesrečilo. Pripravili smo se na široki pod-!agi za pomlad. Naj priđe, kar hoče, nemška fronta bo pripravljena. Znamenito je, kar se je pokazalo v bitki ob Sommi, da en top lahko izstreli mnogo več municije, da vzdrži mnogo delj. kakor se je računalo in da vendar ostane poraben. Sovražno upanje, da bodo na zapadu prodrli, je brez podlage. Nemškemu vojaške-mu duhu je dolgi mir na zapadu zo-pern. Vojna na odprtem polju na zapadu bi mi bila prav, toda nobenega pomena nima upanje, da nam jo bo mogoče doseći, ker se Angleži in Francozi skrbno izogibaio vsemu, kar bi bilo podobno taki vojni v gibanju. Če računa.ic* Sv*>vražniki, da je Nemčija izčrpah* svoie rezerve, bodo 7tlo razočarani. Pri nas ni bilo in ne bo treba zvišati starr>stne meio. Mi delamo v najboljšem stiku z avstro - ogrskim in bolgarskim ter turskim vojnim ministrstvom ter z vso pravico smemo govoriti o enot-nosti organizacije za fronto, kateri popalnoma odgovarja enotnost bojne fronte. Več. kakor šepajoča prispodoba je, če govore o^ pretvorjenju Nemči-je v moderno Sparto, ki misli samo na boj. Seveda borno imeli tuđi v pri-hodnjosti svoje interese ravnotako v mislin. kakor doslej, a tuđi znanosti in urnetnosti se homo zopet kot prej posvečali.Sedaj vlada še Mars.večno pa to ne bo trajalo. Basel, 24. februarja. »Baseler Nachrichten< poročajo: Kakor pravi »Victoire*', so na Francoskem mne-nia, da nameravajo Nemci velik napad na Calais in Boulogne. ker sta ti dve pristanišči vez med Franeosko in Anglijo. »Victoire« izraza upanje, da so napravili Angleži v blizini Ysere boljše strategične zveze, kakor svoj čas Francozi pri Verdunu. Italijanske in portugalske čete na verditftski fronti. Curin. 24. februarja. »Tagesan-zeiger« poroča: K angleškim četam v odseku Verduna in švicarske meje so došla še italijanska in portugalska ojačenja, Angleška armaJa. London, 24. februana. (Kor. ur.) Reuter. Danes je bil objavljen državni proračun za armadi, ki vsebuje sredstva za 5 milijonov mož ne vštevši vojake, ki služijo v Indiji. PooUastila za U/ilsona. Lugano, 24. februarja. (Kor. ur.) Italijanski listi javljajo, da glasom brzojavke agenture Exchange iz VVashingtona ni senatna komisija vzlic osebnemu posredovanju Lan-singa dovolila, da bi priporočilno predložila senatu zakonski nacrt, ki pooblašča VVilsona, da sine porabiti bojne sile na kopnem in na morju v svrho spoštovanja mednarodnih po-godb in narodnih pravic. \Vilson bo moral, če hoče dobiti tako poobla-siilo, osebno prositi kongres, da mu je da. \Vashingtonski dopisniki londonskih listov pravijo. da hoče Wil-son to storiti. Washington. 23. februarja. (Kor. urad.) Uradno. Prezident NVilson je odločil, da se snide senat na izredno zasedanje dne 5. marca. London, 23. februarja. (Kor. ur.) »Dailv Telegraph < poroča iz New-vorka: Predsednik Wilson bo v so-boto ali ponedeljek pozval kongres, da ga naj provizorično po-oblasti, da srne izvesti vojaske ukre-pe v obrambo amerikanskih iiitere-sov. Sodi se, da bo kongres najinanj pripravljen dovoliti oboroženje tr-govskih ladij. Pričakovati je živahne debate. Pacifisti poskusijo moraa do-seči bistvene določbe, ki hi predsed-niku vezale roke. Niti senatu niti kongresu se ne ljubi, da bi se poslužila pravice napovedati vojno. Vlada resno svari pred preognjevitimi mi-rovnimi nadejami. Nova poslanica predsednika Wilsona? Kopenhagen, 24. februarja. Ka-kor se govori v londonskih merodaj-nih krogih, namerava nastopiti Wil-son v kongresu z novo poslanico, adresirano na vojujoče se države in na nevtralce. Ta poslanica da bo izredno važna. Nato bo \Vilson razložil položaj in zahteval izredno pooblastilo, da srne v važnih, intere-sov Zedinjenih držav se neposredno tičočih vprašanjih samostojno odločevati. Razpoloženje v Ameriki. Lugano, 24. iebruarja. Negoto-vost ali bo mogoče ohraniti mir, je v Washingtonu še vedno velika. Novi avstrijski veleposlanik grof Tar-nowski \Vilsonu še vedno ni izročil ^voje poverilnice. Listi ameriskega vzh<(>da pravijo, da je položaj jako nevaren, ker smatrajo prijatelji Nem-čne neodločnost vlade 7,a slabost. V Ne\v Yorku in drugad so se vršile demonstracije radi pomanjkanja ži-vil. Govori se, da bo vlada prepove-dala izvoz živil. Bati se Je, da bodo vsled draginje nastali med delav-stvom nemiri. V zapadnih državah primanjkuje premoga. Sodi se. da bo kongres nadaljeval svoje zasedanje, dokler se javnost ne pomiri. Poganfanja med Ameriko in Japonsko. Stockholm, 24. februarja. Petro-gradski listi javljajo, da se vrši med VVashingtonom in Tokiem živahno izmenjavanje not. Ameriška vlada si hoče kriti hrbet, predno se odloči k usodepolnim korakom proti Nemčiji. Fntenta se trudi pridobiti Japonsko za dogovor z Ameriko, ki bi naj Ze-drnjenim državam omogočil nastop na strani četverozveze. Ustanovite v ameriškega generalnega štaba. Kopenhagen, 24. februarja. Iz Washingtona poročajo: Votni mini-ste Baker predloži kongresu poleg drugih važnih zakonov tuđi oredlo-go za ustanovitev velikega ameriškega generalnega štaba. Nemiri radi pomanjkanja živil. Lugano, 23. februarja. (Kor. ur.) Italijanski listi javljajo preko Londo- na: Predsednik trgovskega urada v Chicagu ie izjavil, da je pričakovati demonstracij radi pomanjkanja živiJ, kakršne so se vršile v Nevv Yorku in Filadelfiji, po vseh Zedinjenih državah. Ako vlada ne stori primernih ukrepov, bo transport živil popoinoma prenehal. Zarota v Ohiu. New York, 22. februarja. (Kor. urad.) V Youngstownu (država Ohio) je policija baje izsledila zarot3, ki je nameravala razstreliti tamkajšno to-varno za oklope in jeklene cevL Pooštrena podmorska voina. POTOPLJENE NIZOZEMSKE LADJE. Haag, 24. februarja. Nizozemsko mornariško ministrstvo je dobilo vest, da je bilo torpediranih 6 nizozemskih pamikov, ki so zapustili Falmouth. Potopljeni so bili pri oto-kih Scilly, torej v vojnem območju. Obsegale so 25.000 ton. Parniki so bili naloženi deloma z žitom za nizozemsko vlado. Glasom zadnjih poro-čil je moštvo rešeno. Beroiin, 24. februarja. (Kor. ur.) WolffQv urad poroča: Glasom brzo^ javk, k\ Drihajajo iz Nizozemske, ja biio 22. februarja ob 5. popoklne uni-Čenih več nizozemskih ladU, ki so ha« tele z nemškim privoljenjem zapusti* ti zaporni okoliš v zapadni smeri. Z uradnega vira izvemo k temu, da so po objavi zaprtega okoliša zaprosila nizozemska podjetja, da sme->o še po preteku določenega časa torej po 5. sebruarju spraviti iz Anglije 33 tam ležečih parnikov,od Katerih je bilo 20 naloženih z žitom !n krmo za nizozemsko vlado. Z nemške strani se je rzjeinoma dalo dovoljenje toda pod pogojem, da ladje ne smejo odpluti pozneje, kakor opolnoči od 10. na .11. februar. Nfzo-zemske družbe so sprejele to ponud-bo z zahvalo, iz neznanih vzrokov pa jim ni bilo mogoče pravočasno spraviti ladij iz angleških pristanišc. Obnovili so svojo prošnjo za poznejši termin. Nato se jim je sporojiio, da njih ladje lahko popolnoina varno zapuste Anglijo 17. rrtarca ali pogojno varno 22. februarja po določeni Doti. Zdi se, da je nato vzelo 8 ladij naše nevarnost te vožnje. Če je res, kar pravijo nizozemska porocila, da je bilo teh B ladij uničenih. -- ena je baje zadela ob obali na inino, ostalih 7 pa je bilo 22. februarja popoldne potopljeniii na določeni progi, — je to globoko obža-lovati, odgovornost pa zadene pod-jetnike, ki so rajši poslali svroje ladie 22. z relativno varnostjo ven, name-sto da bi bili pocakali do 17. marca, za kateri dan jim je bila zajamčena popolna varnost. Poročila naših podmorskih cd-nov še ni. Promet med Ameriko in entento. Ženeva, 24. februarja. Parnika »Rochester« in »Orleans« sta na potl v Bordeaux dospela v blokadno cb-močje. Lugano, 24. februarja. Italijanski listi poročajo iz Londona': Severo-ameriški prekmorski parnik »Phila-delphia« je dospel iz Anglije v Neu7; York. Ženeva, 23. februarja. ^Petit Pa-risienj« izve iz Washingtona, da se je parnik »Rochester« 10. t. m. odpeJjal, V soboto je dospel v zaprti okoliš. Negotovo je, ali so med posariko Amerikanci, dasiravno je na ladijski listi vpisanih nekaj Amerikancev. Washington, 24. februarja. (Kor. urad«) Gasom poročll listov poroda ameriški konzul v Barceloni, da je bilo na potopljenem parniku »Skog^ land« 5 Amerikancev. o rau 2. •d&ASvcoiaiM ;>h*kuhv-, um 26. febravarj* t^l7. 46. st \. Wash3ngtoa, 23. februar ja. (Kor. urad.) Ameriški konzul v Malti ie br-zojavil državnemu departementu. da sta vtonila dva ameriška misijonarja pri potopitvi pamika »Athenai«, ki jo je izvršil dne 17. februarja neki podmorski čoln brez svarila. POTOPLJENE LADJE, Berolin, 24. februarja. (Kor. ur.) \Voiffov urad poroča: Od podmorskih čolnov, ki so se vrnili, je bilo zopet potopljenih 11 parnikov. 2 ja-dernici in 8 ribiških ladij. Med parni-k? so bili angleški transportni parnik »A 19< (parnik Afrie - progc White Star, 11.992 ton), ki je bil unJčen dne 12. iebruarja na potu iz Liverpoola vr Plymouth. Z ostalimi Iadjami se je potopilo S600 ton premcga, 18()0 ton raznega blaga v zabojih in 3fM»u ton salpetra. Amsterdam, 24. tebruarja. Po-greša se angleški parnik i Bayr-caulx« (3000 ton): španski parnik Joscfa Baich - (2654 ton) je bil potopljen; potopljeni so bili: angleški parniki -Grenadir: (1400 ton) in >Trojan Prince« (-3198 ton). »Mena-do<< (5S74 ton), ki pa še plava ter ga hocejo pripeljati v Falmoufcih Rotterdam, 24. februarja. (Kor. urad.) Potopljeni so biii angleški par-niki »Lundv Island. (3095 ton), »Luoend^ (1409 ton) in ;>SunđlancL< (4.349 ton), nadalje tuđi an^leski par-niki .Berrima (11.137 ton), > Hen-dlay« (4953 ton), ribiški parnik Pic-ton Castle (245 ton), francoski rar-nik ^Violette« (145 ton) in grški parnik Laertes« (3914 ton). Lugano, 24. februarja. (Kor. ur.) Agenzia Stefani« potrjuje potopiiev italijanskega transportnega parnika : Minas: ter poroča, da je 13. *ehr:i-arja odplul iz Lohma in bil 15. r ?n. 160 milj od rta Matapana ore* svarila potopljen. Del čet vo došle ladje resile. K61n, 24. febniaria. t'Kor. virnl.) »Kolnische Ztg.cc poraća iz Amsier-dama: Francuski mornariški mini-ster objavlja, da je bil poštni parnik Athos« potopljen v Sredozemskern inorju. Na parniku so bili sene^a^ki lovji na poti na Francsk.:), *Pii-poniba: Parnik > Athos■.: je bil iast družbe »Messagerie maritime in je obsegal 12.644 ton.) Ženeva, 24. februarja. Takoj ko je bila dograjena v Dunkerquu, je bila pomožna križarka -Athos« poslana v vzhodno Azijo, da pripelje od tam senegalske strelce in več kolonijskih delavcev. Pri Malti je bil nato parnik potopljen kljub temu. da so ga stra-žili torpedni lovci. Mornariški urad zamolčuje javnosti stevilo častnikov in moštva, ki so bili na ladji. Samo sorodniki dobe obvestila o smrti ali ranjenju svojih. Berolin, 24. februarja. (Kor. ur.) Potopitev švedskega parnika »Edda« se je izvršila, kakor izhaja iz pre-iskave, po krivici. Pričakovati je. da dobi lastnik ladje in tovora odškod-nmo. Amsterdam, 23. februaria. Londonsko poročilo: Nizozemski parnik >Amben« (3528 ton) je bil od nem-škega podmorskega čona ustavljen in potopljen. London, 23. februarja. Ribiški barki »Monarchr: in >Energy sta bili potopljeni. Potopljena sta bila an-gleška parnika >Belgian< (4588 ton) in »VVatchfield.« ter angleška barka Invercauld- (1416 ton). Švedski državni zbor in podmorska vojna. Švedski državni minister je odgovori! na vprašanje liberalnega po* slanca barona Adelswaerda glede delovanja vojne zavarovalne komisije po 1. februarju, da se je morala komisija postaviti na stališče. da naj-prej počaka kaki bodo učinki pooštrene podmorske vojne, da sele po-tem izračuna velikost rizika, ker komisija sama brez parlamenta premij ne srne zvišati. Za vožnje z neobhod-no potrebnimi živili na Švedsko pa tuđi sedaj še sprejema zavarovanja tadi če gredo te vožnje skozi ogrože-ni okoliš. — Interpelant je nato na-glašal, da je zavarovalna politika komisije slabo vplivala na švedsko zu-nnjo politiko ter otežkocila sporazum z Anglijo. Lindemann je naglašal da švedska vlada ni priznala nemške podmorske blokade, vendar se je treba ukloniti dejstvom in varovati čio-veska življenja. Vodja socijalnih de-mokratov Branting je temu nasproti izvajal, da je vlada pač protestirala proti brezobzirni podmorski vojni, ob enem pa skrbela za to. da so državni organi v resnici priznali blokado. Nikdo noče siliti pomorščakov v ogroženi morski okoliš, vendar pa ima vsakdo pravico zahtevati, da ga vlada ne ovira in s tem posredno pod pir a blokado. LaJiko se vsled ta-kega delovanja komisije zgodi, da Švedska sploh nobenih živil ne bo več prejemala. Tako Švedska, kakor tuđi Danska in Norveška morajo pokazati, da jih navdaia volja obraniti zveze na zapadu — Državni minister je nato izvajal, da se mora komisija dati voditi Ie od ozirov na vofrli rizi-ko. Na kritiko zunanje politike je iz-javil, da so naletele namere švedske in njena nevtralnost na večji odpor doma, kakor v inozemstvu. Premog za nevtralce. »Kolnische Volkszettung* priob-čuje dne 20. februarja: Kakor mi, se bore tuđi nevtralci za svoj obstoj. Tuđi oni trpe pod nasiljem Anglije in dovoz živil in premoga je silno nio-ten, če ne izpodvezan. Nemčija mora nekaterim nevtralnim državam, kakor Svici in Danski, pomagati s pre-mogom. Dobivanje teh množin pre-rnoga nam dela velike težake in je v kvar sto in stotisočem lastnih držav-ijanov. Zato naj bi nam nevtralci po-n:agali, dobivati premog ter naj bi nam poslali primernih delavcev v velikem številu, ki bi mogli delati v naših premogokepih. Nasproti brez-obzirnosti Anglije, morajo odpasti vsi pomisleki nevtralcev! Ce nam porr;aga:o nevtraici na ta način z de-lavnimi močmi, pomagalo obenem, da se vojna hitrejc konca. Lloyd Georoe o preskrbi Aogliie. V angieški poslanski zbornici je imel ininistrski predsednik Lloyd Gc-orge govor, v katerem je razpravljal o brodarstvu. Rekel je, da je Anglija aaia na razpolaganje Franciji en mi-lijon ton vsebine obsegajoče ladje, a mnogo ladij tuđi Rusiji in Italiji. Proti nevarnosti podmorskih čolnov bi se dalo nastopiti z drastićnimi sred-stvi, a predvsem je treba resiti problem o tonaži.. Končni uspeh entente je odvisen od tega, koliko prostora na Iadjah ima na razpolaganjc. Počini je pred vojno prišlo vsako leto v an-Kieške pristane ladij z vsebino 50 mi-lijotiov ton, se je zdaj znižalo to na 30 rr.ilijonov ton, a večinoma vsled tega, ker so bile iadje dane na razpola-ganje zaveznikom za gospodarske in vojaske namene. Vlada upa, da dobi sredstva za uspešen nastop proti podmorskim čolnom, a svoje politike ne srne opreti na to, da se to upanje izpolni. Znaten del tonaže je potopljen in pričakovati je. da bo še več tonaže potopljene, predno bo nevar-nost odstranjena. Uvoz lesa se more zmanjšati v tem, da se porabi fran-coski les za armado, angleški pa za rudnike. Znatno pridobivanje angle-ških rudnin bi mnogo koristilo. Pri-delovati je čim več mogoče živil doma; zakupniki zemljišč naj bi sadili žito, vlada pa bi garantirala za žitne cene do leta 1920., dolocila bi za de-lavce najnižje cene in odredila zviša-nje najemnin za zemljišča. Treba je dovoz papirja zmanjšati za polovico. Uvoz živil naj bi estal neomejen, pač pa naj se prepove, oziroma omeji dovoz drugih stvari. S temi omejitvami dobi vlada na leto 900.000 ton več prostora na Iadjah. Tuđi uvoz gotovih industrijalnih izdelkov se naj omeji. Z cmejitvijo izdelovanja piva, bi postalo na let«3 60(».OfX) ton prostih. Nameravano je tuđi. omejiti izdelo-vanje žganih pijač. Ce se ta nacrt iz-pelje, potem, je rekel Llovd George, bo Angleška dorasla tuđi najhujšim eventualitetam. Lugano, 24. februarja. Llovd Oe-orgeove izjave so po poročilu lista >Secoio<:, napravile velik vtisk. Politični krogi angleški so mnogo pri-čakovali, vedoč, da se je vlada dogovorila z zaveznicami in s koloni-jami. kako prihraniti čim već prostora na Iadjah. Izjava je napravila toliko večji vtisk, ker je Llovd Oeorge priznal težavni položaj, ki so ga ustvarili podmorski čoJni. Za Italijo je pomembna izjava, da bo ustavljen uvoz južneera sadia na Anelesko in sodi se, ča. bo italiianska vlada sto-rila v tem oziru v Londonu korake. Fisner naj pomaga. Del angleškega časopisja zahte-va, da naj se bivši prvi pomorski lord Fisher zopet pokliče v kabinet, da pomaga v nevarnosti podmorskih čolnov, češ, da je on pravi mož za nastop proti tej nevarnosti. North-cliffovo časoptsje temu ugovarja. Vojna z Rusijo. RUSKO URADNO POROClLO. 22. februarja. Zapadna i r o n t a, Obojestranski ogenj iz vidnih oddelkov. — Romunska fronta. Po artiljerijski pripravi so goste sovražne čete poskusile napasti naše pozicije v pokrajini severo-vzhodno od Dome Vatre. S svojim ognjem smo jih ustavili 300 korakov pred našimi iarki. V večemem mraku so dospete sovražne čete zopet v svoja izhodišca. Na ostalih frontah navadni obojestranski oge.ij izvidni-kov, ki je bil severno od Đraile za nas ugoden. StoddMlM. 24. februarja. Ola-som zadnjih poročil je dospela en-tentna kemiereaca v Petrogradu na mrtve tečko io m ententai kro«i boje, da ae ko prišlo do ozkega gospo-darskega in v«jaškega stika med ententnimi državarili. Treba se bo zadovoljiti s sedaj doseženim sporazumom med Rusijo in Italijo glede orijentske politike. Pošta iz Rušile. Lugano, 24. febrjarja. Sviea že od 10. februarja ni dobila nikake pošte iz Rusije, Anglija pa je od 6. februarja brez ruske pošte. Hemško večerao poročilo. Berolin. 25. februarja. (Kor. ur.) \Volftov urad poroča dne 25. februarja zvečer: Nobenih bistvenih dogo d k o v. Vojna z Italijo. MAL1JANSKO URADNO POROClLO. 25. februarja. Veliko artiljerijsko delovanje v dolini Astico in Travignolo, ob izliodu Cordevola in Buta in v pokrajini vzhoJno Gorice. Sovražne peskuse, prodreti proti na-šiin pozicijam na gori Moše na visti-ko planoU> Asiago, na Velikem Palu, na Butu in proti našim pozicijam Studena - Fassa na Moncabbani, smo vse gladko zavrnili. Jasno vreme je podpiralo delovanje letalcev. Naši letalci so, podprti od artiljerije, po-vsod zavrnili sovražne izvidne letal-ce ob naših crtati. Italijanska vojna zona prenapolnjena. Milan, 24. februarja. (Ker. ur.) Armadno vodstvo in ministrstvo sta se odzvala mnogim javnim in tuđi v parlamentu izraženim željam, da naj se zbere v vojni zoni kar največ vo-jastva; sedaj pa se čujejo pritožbe, da manjka ljudi za potrebne posle, zlasti za izvežbanje novih vojakov in vodstvo moštva, tako da ie vežbanje počasno in nemarno. »Corriere della stra< se pritožuje o opustošenem položaju in prenapolnjcni vojni zoni iz golega ozira na parlamentarno demagogijo. Članck v »Corrieru - pa na-veja tuđi. da ne Ie letnik JS08., mar-več tuđi letnik 1899. se prične vež-bati prihodnje dni. Francoski parlament arci v Italiji. Dunaju 24. februarja. (Kor. urad.) >. Tribuna« priobčuje podrobnosti o potovanju franeoskih ;)oslancev v Itaiijo. franeoske in italijanske sekcije medparlamcntarične konference se zberejo v Rimu, da tikrenejo priprave za glavno zborovanje v Parizu. Francozi potujcio preko Turina in Benetk na italijansko fronto, da pozdravijo kralja, in od tam v Rim, kjer ostanejo do 27. februarja. Za 25. februar je določena na Kapitolu izročitev kamna iz trdnjave Vaux rimskemu mestu. Dne 27. februarja bodo prisostvovali otvoritvi italijanskega parlamenta. Obisčejo tuđi mu-nicijske tovarne v Neaplju, Terni, Florenci, Milanu in Oenovri. Italijanski socijalisti proti Sooninu. Curih, 24. februarja. [talijanski socijalisti vzdržujejo svojo mirovno izjavo in hečejo v razpravi zlasti ob-širno govoriti o vlogi zunanjega ministra Sonnina, ki naj pojasni, odkod prihajajo bistveni razločki med njegovim odgovorom in odgovorom drugih ententnih držav na mirovno ponudbo Nemčije. Socijalisti hočejo tuđi izvedeti, zakaj Sonninovih, baje jako pametnih nasvetov. ententa ni sprejela. Grške simpatije za Italijo. Curih. 24. iebruarja. Atenski dopisnik »Coriera-x meni. da se grške simpatije vedno bolj nagibajo za Italijo vzpričo brezobzirnega postopa-r.ja Francozov in Angležev. Podmorska vojkia usodepolna za Italijo. Stegeman piše v »Bundu < o podmorski vojni: Nespodbitne dokaze o uspehu podmorske vojne vidimo v Sredozemskem morju, kar občuti posebno Italija glede dobave premoga, municije in živil. Z druge strani onemogoča pooštrena podmorska vojna ukrcavanje italijanskih čet za Solun. Usodepolno je za Italijo, da je baš ona prevzela ojačenje solunske in albanske armade in da se ima-jo ta ojačenja poslati ravno sedaj. ko se ie pričela brezobzirna podmorska vojna. Neprilike italiiaoskega trsoveke&a brodovia. Lugano, 24. februarja. »Messag-gero« pravi v svejem uvodniku, da je skoro polovica italijanske trgovske flote morala ostati v raznih lukah. Ker vlada ne dela nikakih prisilnih protiodredb. se nam zdi, da bo so-vražnik dosegel svoj cilj. DROBNE VESTI IZ ITALUE. Italijanski trgovski list »Sole« poroča dne 24. februarja: Zadnjih 24 ur so dospeli v Genovo samo še štir-je pftniiJd ta števflne italijanske tovarne so prisiljene, prenehati z obratom. — Italija se nahaja v velikih gospodarskih stiskah in 160.000 vojakov, kat ere se misli pustiti domov za kmečka dela, ne bo zadoščalo, kajti vedno večje je prepričan je, da vsled pooštrene podmorske vojne Italija ne more računati na dovoz in je navezana na svoje iastne pridelke. Cujejo se glasovi, ki pravi jo, da je krnetijska produkcija važnejša, kakor produkcija orožja in municije. Notranji minister Orlando je radi teh težkoč od-potoval v glavni stan. >Seco!o' porooa. da je uveden v ftallji enoten rip kruha po vzorcu iz Karaniie: kruh je na polovico iz krempirja. Turska vmr>&. TURSKO URADNO PORGCILO. Turki opustili Kut el Amaro. 25. i c b r u a r j a. Frcita ob 1 i g r i s u. Po nacrtu in da se vzpo-stavi zveza z došlimi ojaćenji, smo umaknili svoje vrle. junišKC čete, ki so že eno leto držale eksponirane pozicije v Kut el A mari ter vzhodno in zapadno cd ta;n, sedaj proći zapadu. Premika*:je čat ie ostalo sovražriku I^opolnoma prikrito. — Kavkaska fronta. Na levem krilu vn obeh stran eh ne zelo močan artiljerijski in infanterijski osrenj. Delnvanje iz-vidnih oddelkov je hi!o na obeh strane h precej močno. Na trch ra/ličnih točkah smo zavrnili tri ruske oddel-ke. vsak oddelek močan Icakih 100 mož. — Avstriiskl državni zb(?r. Nc-kateri listi trde, da utegne biti prva seja državnoga zbora dne 8. maja. Če se dobe garancije, da bo državni zHor »brezskrbno<- zboroval. Razglasi se to o Veliki noči. --- Nagodba z Ogrsko. Dunaj, 24. februarja. (Kor. urad.) Po čienu 23 pogodbe o gospodarskem razmer-ju med Avstrijo in med deželami ogrske krone je bilo začeti pokajanja zaradi uredb carinskih in trgovskih razmer med obema državama za čas od 1. januarja 1918 naprej najkas-neje začetkom leta 1915. V smislu tega dogovora so se že dl je časa vršila pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado. Dasi se je pri tem morclo računati z okoliščino, da zdaj še ni mogoče pregledati, kako bodo tr-govskopolitične razmere po vojni, se je mogel vendar doseči začasni uspeli, tako da ni nobenih ovir več začetku trgovskopilitičnih pogajanj s tretjimi državami, zlasti z Nemčijo. Spričo tega pa obe vladi sedaj še ništa v položaju, dati kaka dalnja pojasnila. Mcrebitne vesti o vsebini do-sedanjih dogovorov bi torej ne bilo smatrati za avtentične. - Zveza nemških mest v Av-strijli je imela dne 22. februarja sejo. Razpravljalo se je zlasti o pravnem in državljanskem stališcu beguncev, ki so se zbrali ponekod v iako znat-nem številu. Zborovanje se je izreklo proti temu da bi becrunci imeli politične pravice, zlasti volilno pravico. Kdor ve, koliko je galiških Židov na Punaju. se temu sklepu ne bo čudil. -- Ententa in Madžari. »Idea Na-zionale« zahteva v uvodniku dne 22. februarja, naj ententa že vendar opusti vse upanie na Madžare. Madžari vedo prav dobro, da v slučaju pora-?a centralnih držav izgube najmanj Sedmograško in Reko. da bi se Srbija zopet vzpostavila in povečala in da bi bili Madžari tuđi ob Dalmacijo. To bi bilo neznosno za Madžare. Pa tuđi sicer se mora Madžare smatrati za sovražnike in ravnotako ie potreba premagati Madžare kakor Av-strijce in Nemce. = Pritožba čeških trgovsISh W obrtnih zbornic proti jezikovni naredbi tngovinskega ministrstva, © kateri je v četrtek razpravljalo državno sodisče, izvaja: Pravica rabiti eden ali drugi jezik je ustavno zajamčena. Trgovska in obrtna zbornica je juridična oseba (korporacija) z zakonito določenim delokrogom. Ta korporacijska pravica pa ne obstoji samo v območju zasebnega, temveč tuđi javnega prava, kar je posebno razvidno iz dejstva, da imajo trgov-ske zbornice politično volivno pravico za deželne zbore in so jo za časa interesnega zastopstva imele tuđi za državni zbor. Državno sodisče je opetovano razsodilo, da imajo korporacije enako jezikovno pravico kakor naravne osebe. Tr^ovskc in obrtne zbornice so nadalie no svoienr oganizaciiskem statutu tuđi avto-nomne zastopnice trgovskih in obrtnih interesov. Seveda so slede pra-vomočnosti svojih sklepov podrejene trjrovhiskemu ministru in so dolžne izvršavati njegove odredbe glede predmetov njihovega delokrogSL Med uradnimi posli, kl spadajo v kompe-tenco zbornice, pa ni omenjen poslovni jezik, v katerem bi bilo treba sestavljati vloge in poročila. Zato spada določitev tega jezika v ob-močje poslovnika, katerega ima v zmislu organizacijskega zakona do-ločiti zbornica sama in ga samo spo-ročiti trgovinskemu mmistrstvu. Po § 22. poslovnika praške zbornice je ta upravičena nasproti oblastem in zasebnikom rabiti oba deželna jezika in predsednik je dolžan se držati poslovnika. Tuđi če bi trgovinski minister imel kako naredbeno pravico glede jezikovnega vprašanja, bi jo mogel izvršiti Ie v mejah v osnovnih državnih zakonih zajamčene enako-pravnosti. Ta je s tem ukazom kr-šena, zato je vložena pritožba pri dr-žavnem sodišču. — Trgovinsko ini-nistrstvo ni predložilo sodišču nobe-nega protispisa, pač pa nekaterc naredbe, ki naj dokažejo. da so bile tr-govske zbornice od nekdaj !e pomož-ni organi trgovinske^a miristrstva. Pri razpravi je ugotovil referent dr. Pattai. da določa poslovnik praske zbornice oba deželna jezika kot po-slovnn jezika poslovnik hndievfške zbornice pravi, da je uradni jezik tl-sti, ki ga govori većina zbon??čnih članov, poslovnik plzenjske zbornice nima nobene jezikovne določbe. Za-stopnik tr?ovinskega ministrstva dv. sv. dr. L6wenfeld - Russ je poudar-jal. da so trgovske zbornice trgovinskemu ministru podreieni organi javnega značaja, pomožni uradi, ki opravlfajo drzavno-upravne posle. Zatorej ne gre pravica si izbirati uradni jezik po prostem prevdarku. Čl. XIX. drž. osn. zakona ščiti Ie je-zikovno pravico posameznega državljana napram državnim uradom, ne tika se pa notranjega uradnega jezika. Pritožba se sklicuje tuđi na dejstvo, da nemščina sploh ni nikjer zakonito uveljavljena kot uradni jezik centralnih oblasti. Tega dejstva sicer zastopnik trgov. ministrstva ni mogel negirati, skliceval pa se je na stoletno prakso, češ, da je na ta način postal nemški uradni jezik javnopravno veljaven. Zastopnik pritožbe dr. Schauer je obširno in temeljito dokazal neupravičenost izvajanj vta-dine^a zastopnika. Razsodba se raz-glaša, kakor smo že javili, v pone-deljek. ■--- Zaradi PoSjakov. Kodanj, 24. februarja. Iz Petrograda poroča-jo, da grozi stranki kadetov razpad zaradi poljskega vpraianja, ker je baje velika manjšina za priznanje poljskih zahtev po zrnanji in notranji avtonomiji. — Posvstitev enteninih zastav srcu Jezusovemu. R I m, 23. februarja. (Kor. urad.) »Giornale d' Italia« javlja: Dne 11. marca se zbereio v svetišču Paray del Monial ori Lvonu katoliški zastepniki vseh 11 ententnih držav, da polože zastave svojih de-žel na oltar >Srea Jezusovega-. An-gleže bo vcdil kardinal Bourne, Bel-gijce mons. Depiolge, Romune princ Ghika, Italijane rrons. Pini. ~ O nemških Anierikancth objavlja Adoli Mepner informativan članck v »Arbeiter Zeitung<. Nemški Amerikanci ne tvorijo nikake enote. Politično pripadajo republikanski, demokratični ali pa socijalistični stranki — mnogo stotisoč pa jih je popol-noma indiferentnih. Nemci, ki Še nišo naturalizirani (ki nišo postali ameriški državljani), nimajo v ameriški javnosti nobenega pomena. N&mško-ameriško časopisje svari seveda pred konfliktom z Nemčijo, toda Amerikanci nemških listov ne čitajo in ne citirajo, izvzemši v zadnjih te-dnih pred voli tvarni, ko naroče ameriško - angleški listi pri svojih nemških strankarskih tovariših uvodni članek, katerega prevod ob-javijo potem z opazko: Nemški organ naše stranke piše o našem kandidatu. Tuđi otroci nemško rojenih Amerikancev ne čitajo več nemških listov, kef prvič ne marajo gotice (frakture) in ker jim nemški list radi svojih skromnih sredstev ne nudi tega, česar mladina največ poželi* športne vesti itd. Nemški Amerikanci so torej politično skoro da brez v£>li-va. Da se obračajo prori temu, da bi ameriški posebni interesi ogrožali Nemčijo, je same po sebi umevno. Le v tem oziru so :;torili nemški Amerikanci svojo dolžnost. Ako pa priđe do amerikanske akcije proti Nem-čiji, morejo Nemci največ izraziti na dostojen način svoje obžalovanje, ne inorejo pa se spuščati v protizarote. To jim prepoveduje že ameriška dr-žavljanska prisega, ki pravi med drugim: Prisegam, da bom spošto-va! ustave in zakone Zedinjenih držav in se odpovem za vedno vdano-sti in zvestobi napram kateremukoli inozemskemu vladar ju ali državi, katere podanik sem bil đoslej. — L.-1910. je prebivalo v Zedinjenih drza-vah 2,499.200 nemško rojenih Amerikancev, med njimi 1,278.679 nad 21 let starih moških; od teh pa jih je 46. $tev. »SLOVENSKI i^aKUu-, aoc 26 febravaija 1917. biran a. hflo !e 889.022 naturaliziranih. Te številke dokazujejo, da so navedbe o milijonih nemških Amerikancevc le bagke. Med ameriškimi Nemci pa so ludi taki, ki se ne zadovoljujejo s tem. da v konfliktu med novo in ti. Ministerijalni tajnik v trgovin-skem ministrstvu dr. Pavel 3 c h r c-. k e n t h a 1 je imenovan za svetni-ka pri primorski oblasti. Umri je dne 16. februar ja v Štu-riiah pri Ajdovšičini g. lienrik Kost-n a p f e 1, oče g. Aleksandra Kost-r'.Lptla. v starosti 7.3 let. V Gradcu je umri infanterist "\ domobranske ga pešpolka hVan *Jelieon. L:mrl je za jetiko; obolei je rl) na bojisču. Umri jje v Trstu v visoki starosti splošno znani in zbog svoje velike dobrodelnosti visoko spostovani trgovce g. Anton (iandusio. Svojo trgovino je z marljivostjo in ve-Edinostic< ie priobčila inestna občina tržaška. Zaplemba prenioženja. Tržaška dezclna sodnija je odredila zafi^mbo prernoženja Rafa^j Spazza!=-a *z OradišCa ob Soči, trgovca v Trstu, narednika 5. črnovojniške^a pešpoi-ka, in dr. Marija Verzegnassija iz Cervinjana, enol. prostov. pcideset-nika 97. pešp. Prvi ]C osamljen ubega k sovražniku, dru^'i zločina veleizdaje, oziroma zločina proti voini sili države. Dr. Marij Verzegnass?. o>!a.st! Dante Cesare Occor se je rstrelil. Vzrok neznan. Ribištvu v pomoć. Min.strstvo za trgovino dela na to, dl bi vsaj večje število ribilvv icbilo dopust v svrno. f*a morejo z rtf ;iru lovora p^j mahati aprovizaciji. Kakor se čuje, no vojna uprava vstregla »ej želji. Dva zdravnika umrla. V Splitu >m umrla nenadno dvn zdravnika: proi. dr. Nikola baron L a 1 i ć, bivši ravnatelj šibenske bolnišnice. in dr. i .sjo M a z z i. Posleđnji je bil velik Olovekoljub, ki je revežem storil ir.nogo dobrega. Morski pes. Na obali v Šibeniku je b;i izložen morski pes, dolg 4 metre, težak okoli 1000 kg;. Vjel Ka je v mreže ribič Bjažić iz Zlarina. Frančiška Trampuš in JožcJa Pcgetifa iz Vojščice na Krasu nazna-i>iata bratu Trampuš Alojziju k u, k. schw. Haubitzkotone Nr. 24./C*r R., da se nahaiata že 4 mesece v Kočevju stev. 272. na Kranjskem. Radi bi zve-deli za njegov naslovi Naznanilo begunc3Oi. Kot pred->cdnik »Gospodarske zadruge za goriško okolico- in zaupnik dunai-skega odbora za begunce z ju^'a na-znanjam svoj sedanji naslov Ivan tM.ermoUa. Oačnik 72., pošta Pesnica iri Mariboru, Štajersko. »Keltska« krajevna imena na Go-em. Našel se je človek iz Primor--u kI razlaga v dunajskem listu, ki bi »noral biti pač nad vse resen, da iz-vlrajo razna slovenska krajevna imena na Gofiškem iz keltščine. Na pri-rn^r- Mrzli v r h prihaja iz kelt-skega T-march«, kar pomeni »konj«, in »gil« ali »cil«, kar pomeni rsluga", torej bi bil Mrzli vrh hi io za koniske sluge. Srednje ie jednako kraju >Redones< v Bretanji, sedaj Remes, in prihaj od »red« — grad in »nac« - ljudstvo. Domeni torej sedež graj-skih ljudi. K o s t a n j e v i ca nima Tifč opraviti s kostanji, an:pak priha-ja iz 3>casduin-^"Ls:h«. kar pomeni kraj crraiskc gospode i. O o i I c a ni v z*'z?.\ 7 goro. ampak prihaja \7, ;rhear«r = meja, »i« ali xi\\" = ljudstvo in »tyo« — mesto. torej me-sto obmejnega ljudstva itd. »Ecor4!. Mlađemu po~ ročniku je r/ripel tak *.irn: prestolona-slednik sam signum laudis na jima-ška prsa. Temu oJ".Uovanju je sledilo v najkrajšern času novo. v oblik! ponovne Najvišje pohvale (srebrni sig-num laudis) in izredno imenovanje nadporočnikom. Za od!»ćnu nrabrost je dobil nadporocijk Babnik vojaški zaslu/ni križec z voino dekoraciji) in končno Ra je odlik.)v;»l ^e neniški ce-sar v 2e!eznim križem. S ponosom trdimo, da je y ćeli zmagoslavni av-strijsKi armadi c. in kr. nadp )roCn»k Viktor F3abnik eden izmed najhran-rejših. — Vojaška pisma. NahajajoC se že tretji pustni torck v bojni Crti, se spominjamo ncktfanjih lepih in veselih časov v Ijubljanskem »Narodncm domu« in pošiijamo v domovino na>-lepše pozdrave. Slavko Sever, pod-lovec; \alentin Kadunc, lovec, oba Ljubliančana; četovodja Mihael Po-gačnik iz Radovljice; lovec Franc Pungerčar z Grčvrha na Dolenjskem, Matcvž Klun iz Nemške vaši pri Kib-nici. Ivan Mihcljik z Primorja, Mihael Javornlk iz Grosuplja, Vid Puhar iz Broda pri Žt. Vidu nad Ljubljano, četo vod ja Franc Belec iz Mengša, pod-lovec Franc Kosec iz Šiške, podlo-vrec Ivan Oblak z Gline pri Ljubljani, četovodja Ivan Goropečnik iz I^obro-ve pri Ljubljani, Blaž Jože s Toma-čeva, vodja patrulj Ivan Knapič z Verda pri Vrhniki, Anton iMiklič iz Mokronoga, lovec Lovro Fillpič, J. FBreskvar iz Bizovika, telefonist Fr. Nagiić iz Ljubljane, Franc Debevec in pijonir Franc Šinkovec. — Srčnc pozdrave pošiljajo slovenski fantje c. kr. prostovolj. strelcev desetnik Ivan Makselj iz Idrije, poddesctnika Franc Planine iz Križa iz Karei Vreč-ko iz Bele peči. strelca Franc Kobal iz Idrije in Alojzij Petač iz Perničev. — Slovenski možje in fantje 87. pes-poika posiljaino iskrene pozdrave slovenskim ženam in dekletom upa-joč na skorajsnje svidenje Josip Breznik, Alojzjj Hudales, Anton Re-bernik, Josip Sket. — Iskrene pozdrave DOšiljamo vsem znancem in znankam s skalnatih tirolskih visin. Franc Kmet, Izidor Skopore. Franc Piškur. Bertl Rumpret. Juri] Fillč. Janez Šmitek, Janez Zumer. Maksi-milijan Fjilinskv. vsi pri prvi stotniji strojnih pušk. — Z boji sca, 21. februarja. Naš tovariš gospod narednik Janko Šim-novec »Trnovčan« zaročil se je da-nes z gospodično Julko Amler iz stare ugledne tirolske rodovine. Vsi ča-stitamo iz srca! Lojze Skrem, računski podčastnik; Kmil Klobčaver, narednik; Mina Debclak, narednik: France Hutterf računski podčastnik in Ivan Rustel, računski pcKlčastnik. O tej priliki tuđi naših invalidov > Ce-sarjevičevega - polka st. 17. nismo pozabili in poklonili skladu nabrano svotico 12 K. Nabrana svota odpo-slala se je direktno od tu na pešpolk št. 17. v Judenburg. — Iz ruskega vjetoištva se je oglasil in pošilja pozdrave Ervin Va-lentić, Kozlov, gubeniija Tombovsk, Baraka 2. — Rajko Perušek t. Včaraj, dne 25. februarja je umri na Ounaju vpo-kojeni gimnazijski profesor gospod Rajko Perušek. Pokojnik je služ-bovaJ svoj čas v Sarajevu, v Novem mestu in potem dolgo let v Ljubljani ter je mnogoštevilnim svojim učencem ostal v živem spominu. Pokojnik je bil tuđi na literarnem polju jako marljiv in delaven in je sodelo-val pri različnih znanstvenih in lepo-slovnih listih. V času, ko ie pokojni Fran Levec izdal svoj pravopis, je stal Rajko Perušek na čelu nasprot-nikov in je svoje sialisče zastopal s krepkimi, prepričevalnimi argumenti. Tuđi s pokojnim Luko Pintarjem je imel Rajko Perušek večkrat oštre polemike. Bil ie pač dosleden in ne-ustrašen pristaš slovensko - hrvat-skega edinstva in nasprotnik jezi-kovnejra provincijalizma. Mnogo let je bil pokojnik tuđi vnet in marljiv predsednik »Pisateljskega nodporre-ga društva*. Na Dunaj se je preselil zaradi vojne in imel seveda namen, da se vrne v domovino, čim poneha svetovni vihar. A prehitela ga je smrt v tujini. Bodi odličnemu znanstveniku, vestnemu učitelju in zve-stemu pristaiu narodnih in naprednih idealov obranjen časten spomin! — Dr. Vladimir Komavli t. V so-boto smo poročali o pokojnem komi-sarju državnih železnic g. dr. Vladi-mirju Komavliju. da je umri na sušici. Po došlih informacijah pa ni umri na sušici, ampak vsled vnetja malih obi-sti, na takozvani »Adisonovi bolez« ni«, katere zdravniška veda doslej žal se ni mogla do dobra proučiti. — Aktivitetna doklađa v pokliča-nih državnih uradnikov. Dunajski listi poročajo: i^tirje sodni uradniki, ki sedaj služijo kot nadporočniki-avdi-torji, so vložili na državno sodisće proti justičnemu ministrstvu tožbo na izpiačilo svoje aktivitetne dokla-de. Tožiteljem se pri odmeri njihove mobilitetne pristojbine ni vračunala v njihove prejemke poiiia akiivitetna doklada, temveč samo prikrajšana. Sklicujoč se na neko^ prejšnjo raz-sodbo državnega soci^ča, so tozitelji zastopali stališče, da jim pripada polna aktivitetna doklada po zakonu od 22. junija leta 1878. JustiČno mini-stistvo pa je zastopalo stališče, da bi bili ob vračunjanju polnc akt;> itetne doklade vpoklicani uradnki na belj-sem, kot nevpoklicani, in da torej ne gre. kIii bi vpoklicani uradnik dob«val več, kot pa znašajo njegovi polni pre-jemki. Državno sodišče je 2\. t. :n. na te tožbe izreklo naslednjo razsoJbo: To/Jteljem gre do njihovega odpi;sta iz aktivne vojaške službene doižnosii polna aktivitetna doklada, ii: toženo jurtično ministrstvo je dolž-no, tekom štirinajstih dni v izogib rube/ ni plačati tožiteljem vtožene znc-ske z obrestmi od dneva zapadlosti ter pravdne stroške. V utemeljevaiiju se je natančno izvajalo. _ da gre po zakonu od 22. junija 18/8 državnim uradnikom, ki imajo lastno domače gospodarstvo, pri pokliču v vojaško službo tekom vse te službe pravica na polno aktivitetno doklado. To ne izhaja samo iz besedila, temveč tuđi iz namena zakona. — KJjiike bodo pobrali. Na pod-lagi zakona o vojnih dajatvah bo domobransko ministrstvo dalo pobrati kljuke in kar je nabitega na vratili iii je iz medi. brona, bakra itd. V vsaki občini bo razglašeno, kdaj bodo pobrali kljuke in napravili nove. Delav-sko im'n'strstvo določi podjetja, ki bodo to delo izvršila. Pooblaščenci, ki se bodo izkazali s posebno policijsko legitimacijo, bodo prišli po stare kljuke in prinesli nove. Plačali bodo le kljuke, katerih nađomestek lastnik kupi sam. KUor se ne bo poloril, i'O zaprt do 6 mesecev ali pa bo plačal Rlobe do 5000 K. — Zapjenjeni vagon masti v Za-prešiču. Poročali smo svoj čas, da je bil v Zaprešiču ustavljen in zaplenjen vagon masti, ki je bil namenjen v Ljubljano. »Agramer Tagblatt« javlja zdaj, da je dotični odpošiljatelj zlora> bil vojaški naslov, da bi mast lagije iztihotapil, ter piše. Mast, ki je bila vredna 70.000 K, je bila oblastveno prodana in je skupiček pripadel občini Zaprešič. Zanimivo pri tem je, da se odpošiljatelj, ki je ori tel sle-pariji prišel ob dragoceno pošiljatev. vziie natančni preiskavi se do dancs ni oglasil. Gotovo ve. da bi ga zadela velika globa, v tem slučaju globa kakili 120.000 K. Nerešeno vprašanje je tuđi remuneracija uradniku. ki je raz-kril poskušeno sjeparijo. Po zakonu dobi namreč tišti, kdor razkrije poskušeno sleparijo, petino skuniln kon-fisciranega blaga. V tem slučaju *:re torej za remuneracijo 14.0f>0 K. To je prav čedna svotica v sedanjih teških časih. Zdi se, da se ni odločeno, če bo omenjena praksa veljala tuđi v tem slučaju. — Monopol na sladine. C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani objavlja: Povodom s cesarsko naredbo z dne 25. januarja 1917 drž. z. si. 37 uvedene vpeljave monopola na sladine, se temeljem § 5 te naredbe odredi sledeče: Kdor istega dne s katerim stopi v veljavo navedena cesarska naredba, poseduje več kakor 100 gramov čiste umetne sladine vseh vrst. je dolžan to zalogo do ... februarja 1917 z napovedbo števila in čiste vsebine posod, ki jih ima. ter jakosti sladkote sladina, prijaviti v 3 izvodih pristojnemu oddelku finanč-ne straže. Lekarnarji in trgovci z materijalnim blagom na debelo imajo napraviti te napovedi na podlagi svojih dosedanjih zapiskov. ki se imajo zaključiti tega dne. FinanČne straže oddelki bodo na podlagi do-spelih napovedi ugotovili zaloge in rapovednim strankam potrdili izvršeno napoved na dveh izvodih, ki se strankam vrnejo. Istočasno z napo-vedmi imajo viožiti one osebe, ki že-lijo nravico za razpečavanje umetnih *:^adin na debelo ali na drobno, toza-devne prošnje, odnosno naznanila na pristojnih mestih. Za podelitev prodajne pravice na debelo pridejo v poštev le trgovci z materijalnim bla- gom na debelo (veledrogisti), za prodajno pravico na drob na pa le lekarnarji. NatančnejŠe tozadevne informacije zamor ejo dobiti interesent je pri finanenetn ravnateljstvu in pri fi-nančne straže kontrolnih okrajnih vodstvih, dalje pri trgovski in obrtni zbornici in pri gremiju Iekarnarjev. Vzorci predomenjenin prošenj, odnosno naznajiii, kakor tuđi zgoraj omenjenih formularij za napoved v treh izvodih, se dobe brezplačno pri trgovski in obrtni zbornici in pri gremiju Iekarnarjev. Ti formularji, tiskani v nemškem jeziku, se lahko na-roće osebno ali po pošti tuđi pri dvorni in državni tiskarni na Dunaju (prodaja tiskovin). Dan, ,xl katerega naprej je Uopustna izključno prodaja monopolne sladine, se bo obiavil. One napovedane zaloge, katerih do tedaj po dosedanjih predpisih zato opravi-čeni razpečevalci sladina nišo spravili v proiret, se odpošljejo z enim izvodom obeh napovedi, ki so se vr-nUe imejiteljem sladina po izvršeni napovedi, potom pristojnega oddelka finančne straže dobavišču uprave monopolne sladine na Dunaju III., VorJere Zollamtsstrasse, ki nato temeljem prejšnjega oblastvenega do-voljenja dobavijene umetne sladine zumenja proti monopolni sladini, odnosno jih odkupi. Zaloge. ki jih ne krije oblastveno dovolienje, zapade-jo. Napačne napovedi kakor tuđi opu-stitev napovTedi se kaznujejo po do-hodarstvenem zakoniku. — Ljudskosolske vesti. Štefa-nija K 1 o v a r je nameščena za su-plentinjo v Šmarjah, ker je nadučitelj Valentin iM i k u ž odšel v vojaško službo, Amalija Kredar v Nevljah, ker je učitelj Valentin Clemente odšel v vojaško službo, nadučitelj Fran Golja iz Zalošč pri Dornber-gu je prevzel suplenturo na soli v Ižki vaši, ker je učitelj Fran Jur-j e v č i č odšel v vojasko službo. — Ljudskosolske vesti. Marija M a v r i n je imenovana za provizo-rično učiteljico v Dobrepoljah. Mari-ja H a u p t m a n za provizorićno učiteljico v Zagorju in Marija J a k i I za suplentinjo v Toplicah, Manja Pre z e 1 j za provizorično učiteijico v Ža-žarju. — 5e enkriit umeuiiš^c razstled- i?!te. Ker ste Ir. prcpus'ili crcda!a ce-njere^a lista g. ti>. 'jhi^ru, da se pore, mene pa tep^ dovol'fe tu-.ii iiieni — dasi vem, kdV o huda je za i apir — par besedi. Vzdrli'iem pred vsem prav vse, kar '>:•■". 3il povedal o i. seriji umetn. raz-'eJni, po *>t\j, slov unietnikov. FrJitev jj. inž. 1. hipa, da me je natančno in pravočasno infor-iniral o vzpreietju slike »Ijubimkinje« v serijo, ne odgovarja resnici. Za reprodukcijo ste bili izbrani moji sli-ki »Rut« in »Trg v Idriji% last mestne galerije. »Ljubimkanje« pa je bilo mesto neke Žmitkove slike kraikomaio eskamotirano v zbirko i preko glave g. tovansa Jakopiča. kar ta vsak čas lahko potrdi. Naknadno sele mi je sporočil g. inženir, da je zame-njal »Trg v Idriji« s portretno studijo moje hčerke in pripojil še neko manj-šo sliko, ki jo ima prijatelj S. brez vsake nadaljne označbe, za kojo sliko da gre. Pripomnim, da ima prijatelj več mojih slik in niti slutiti nisem utegnil, da je bil g. inženir iz-bral baš strogo intimno stvar, nika-kor zn javnost namenjeno. Pač pa sem v odgovoru pripomnil, da se za-našam, dasi ne vem, za katero sliko da gre, na g. tovariša Jakopiča in Sternena, da kaj dobrega izbereta. In le pod tem pogojem sem bil izročil g. inženirju naknadno reprodukčno pravico. Da ta pogoj ni bil izpolnjen, vesta g. Jakopič in Sternen najbolje. Toliko o »natančni« informaciji. Gospod inženir trdi, da bodo tuđi moji tovariši - umetniki potrdili, r da so reprodukcije prvovrstne. ?.z\\\n le, da jih res vpraša, posebno naj si iz-prosi sodbo g. tov.Sternena, ki je bil reprodukcij svojih slik prav tako ža-losten, kakor jaz svojih. Res je, da sem bil priporočil tvdrko Stern v Pragi, — in prav tako, kakor preje smatram tvrdko Stern za urvovrstno — takim prozornim eskam itažam, g. inženir sem vedno še kos, — da za prvovrstno kljub ti I. seriji urnetn. razglednic. Zakaj je g. Stern baš nas tako mačeško odpravil, to zna gosp. inženir najbolje sam, kajti tvrdka Stern zna vstvarjati vse druge stvari. Da podvzetje sem tuđi jaz s početka navdušen pozdravil — toda po-znejše »mecenastvo« g. inženirja me je po vsem iztreznilo. Kadar pade krinka plemenitih nagibov in stopi pred te bog Merkur v vsi svoji Bu-sinessnagoti — potem adijo navdu-šenje. Naravnost smela pa ie gorostasna trditev g. inženirja, da sem mu prepustil reprodukčno pravico »poJjubnih« mojih slik — tedaj sem se mu zapisa! kakor vragu in treba samo še, da si zadrgnem zanjko krog vratu. Ne, takth pravic Vam nisem bil g. izženir nikdar ne ustmeno ne pismeno izročil in isti dan, ko bi to storil, — poiskati bi moral zavetja na Studencu! Slovensko občinstvo pa naj sodi samo! Prav tako mi bo dal vsak razsoden slovenski človek, prav, da »ljubimkanje ne spada v javnost«, najmanje v serijo razgled-nic, ki jo kupuje mladina, In še nekaj! Slavno občmstvo v interesu vseh umetnikov opozarjamo, da ne smatra takozvane »umetne propagande« za kako samopomožno akcijo slov. umetnikov — a Ia loterija — beračilo se je že itak preveč in nikakor v mo-ralično korist umetnikom — marveč ve naj, da je firma umetn. propaganda zgolj osebno trgovsko podjetje g. inž. Uhlif a. — V a v p o t i č. — Najlepše knjige, slovenske, hrvatske in nemške izposoja vsak torek, četrtek in soboto zvečer od po! 6. do po! 9., ob nedeljah in praz-nikih pa od pol 10. do 12. dopoldne javna ljudska knjižnica Gospodar-ske^a naprednega društva za sentja-kobski okraj v knjižnični sobi, Vožar-ski pot 2, t. j. koncem Florijanskc ulice in začetkom Karlovške ceste, postajališče električne cestne želez-nice. Vstop v knjižnico ima vsakdo, na razpolago popolni tiskani umeniki knjig. — Knjižnica kupuje knjige vsake vrste, hvaležno pa sprejema rudi darovane. — Podraženje krtač in čoničov. Poroča se, da se krtače in čopiči po-draže zopet za 150 odstotkov. Z vžigalicami so se ignall ntroci pri Ložarjcvili na Ježići. Pr tem se je vžgala obieka najmlajše hčerke, ki se je tako opekla, da ie kmalu na to umrla. V Jablanici pri lirski Bistrici so se otroci pri StembcrsCrjcvlIi tud! igrali z vžigalicami. Najmlrjši hčerki se je vnela obieka in mati je našla de-klico na pol živo na tleh v strašnih bolečinah. Iz Brežic poročajo: Dne 19. te-bruarja ob 105 zvečer in 20. t. m. ob 913 dopoldne sta inočna poiresna šunka zopet razburila haui. Slabejši šunki se še vedno ponavijajo. V Celju je mestim plinarna v soboto 24. t. m. zaprla vsled pomanjkanja premoga vsem pnvati-.n odje-malcem plin. Župani morajo k prebiranju. Ma-riborsko okrajno glavar^tvo je poslalo občinskim uradj^i navodilo glede prebiranja letnikov 1S*>1—2S72 ki se bo vršilo v mesecu inarcu. Po tem navodilu morajo obomski predsiojni-ki in svetovalci teh letnikov, ako nišo redno oproščeni čniovoiniske službe, iti k prebiranju. Redno oprosćcni so tišti župani in svetovalci, ki imaio v rokah 1 i s t i n o , da so oprošteni čr-novojniške službe. Mia May nastoji jutr: v sljajnem ' igrokazu: »Samotan grob«. Danes zadnjič »Premikajoča se luč«, kriminalna drama s Hennv Porten. V pe-tek veliko umetniško deio Pavla We-generja: »Repošteva ženitovanje«. Danes poldrugourne predstave od 4. naprej, iutri . dveurne od 3. naprej Kino Ideal. Aprovizacija. -i- Naš vsakdanji kruh. Urad-no razglašajo, da je vsled stiske za moko bilo treba zmanjšati za prodajo določene množine moke na polovico. Vodja urada za ljudsko prehrano je vsem zavodom in organizacijam, ki delajo s predmeti za prehrano, naro-čil, naj izdelajo izkaze o svojem de-lovanju do konca decembra 1916. in pa računske izkaze, da bo ja\iiost spoznala delovanje teh institucij. -4- Pomanjkanje premoga. »Stret-fleurs Militarblatt« javlja, da ie cesar ukazal, dati v večjih garnizijskih mestih vojaške avtom^bile, vozove in konje na razpolago za dovoz premoga. Če bi cesar izvede!, da se to ne zgodi, bo krivec poklican na odgovor. + Dalmatinska vina in olivno olje. »Slavija«, trgovačko - gospodarska poslovnica v Zadru, je dobila izvozno dovoljenje za dalmatinska vina. Olivno olje more dobavljati samo v izmenjavi za fižol, ješprenjček, ko-ri'zo, tarhonja, testenine in podobno. Interesente, ki imajo zanimanje za to blago, opozarjamo, da se je treba nujno pobrigati za to blago in stopiti v zvezo z navedeno organizacijo. Navedena organizacija potrebuje tuđi ponudbe za velike množine kisle-ga zelja in kisle repe. Nadalje ima interes za les, orehe in jabolka. Hazne stvori. * Umrla je včeraj na svojem češkem gradu princezinja Zdenka Lobkowitzova, mati bivšega čeŠke-ga najvišjega deželnega maršala princa Ferdinanda, cesarjevega ge-neralnega pobočnika princa Zdenka in komornega predstojnika nadvojvode Salvatorja princa Avgusta Lobko-\vitza. Pokojna princezinja je dosegla starost 89 let. * Poljska. Varsavski mestni predsednik knez Lubomirski bo po« klican v poljski državni svet in bo Stran 4. #aLOVENSig nakult. Rdeči križ-*. • • • Upravništvu naših listov so poslali: Za »Zavod za v vojni oslepete vojake«: C. kr. okrajna sodnija v Mokronogu 50 K in ga. Karolina Do-bida, soproga dvornega svetnika v Ljubljani, 20 K, mesto venca g. Ivanu Erženu, posestniku v Spod. Bituju. Skupaj 70 kron. Za »Bednega slepca Fran Daga-rina in ženo iz Hotiča pri Litiji«: Danica Kreutzer iz Postoine 4 K. e:. Fr. Kham, trgovec v Ljubljani. 5 K in Milena Mazzelle, Mila Vajevec, Julij Mazzelle, Mila Mazzele ter Dragica Vajevec zložili 11 K 18 v. Skupaj 20 K 18 v. Za »Domovino«: Rodbina prof. Breznikova v Ljubljani 20 K, mesto venca na krsto gospe Ane Polčeve, soproge dvornega svetnika v Ljubljani. Za »Vdove in sirote pad I ih kranjskih vojakov«: Rodbina Fran Mally-jeva v Ljubljani 30 K, mesto venca na krsto g. Ane Polec. soproge dvor-nesra svetnika v Ljubljani. Srčna K'ala! Umrli so v Uubliani: Dne 21. iebruvarja: Primož Ja-šovec, domobranski pešec v rezervni vojaški bolnišnici v Marijanišču. — Nicolo Dalino, zasebnik, 82 let, Val-vazorjev trg 6. — Ivan Maček, črno-I vojniski pesec, in Ivan Newim, Črno-vojniški topničar, oba v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni soli. Dne 22. februvarja: Katarina Ir-kič, vdova sodnega sluge in hišna po-sestnica, 85 let, Sv. Petra cesta 63. — - Josip Grois, črnovojniški desetnik, Emil Gorisch, pešec, Jurko Kuhutiak, črnovojniški pešec, Vasilij Gaba, črnovojniški pesec, vsi štirje y rezervni vojaški bolnišnici na obrtni soli. Dne 23. iebruvarja: Frančiška Juliant, hči prodajalke lončenine, 4 mesece, Streliška ulica 15. — Leo-kadiia Verbošek, zesebnica, 57 let, Gradišće 15. — Marija Zgonc, mest-na uboga, 79 let, Japljeva ulica 2. Dne 24. februvarja: Katarina Šafec, trafikantka, 75 let. Breg 6. Globoko potrti javljamo, da je gospod danes zjutraj ob 7. uri oenadoma preminol. NA DUNAJU, 25. svečana 1917. V dežclni bolnišnici: | Dne 18. februvarja: Matija Mat-jašič, posestnik, 34 let Dne 19. februvarja: Katarina Mrzlikar, posestnikova liči, %S ur, —» Pranja Lužar, žena mestnega ćelavca, 81 let. Izdajatelj in odsovornl urednik: Valentin Kopitar. Lastnlna In tlsk »Narodne tiskarne«. Ćutimo bolečine le po živcih, nosilcih vseh občutkov. Čim slabši so živci, tem bolj občutimo bolest, dočim jih ljudje s krepkimi živci malo ali pa nič ne občutijo. Z vdrgavanjem s Fellerjevim bolečine hladečim rast-linskim esenčnim fluidom z znamko > Clza - fluid«, se živci okrepe, da so manj obćutljivi napram bolečinajru Tuđi Elsa - fluid istočasno bolečlne odpravi. Predvojne cene.. 12 stekle-nic tes:a zdravniško priporočenega zdravila pošilja franko za ie 6 K le-karnar E. V. Feller, Stubica. Elza trg 238, Hrvatsko. Nad 100.000 zahvalnih pišem. (es) Kapi« dobro okrujcicgi ali $e MTep napnUevalca pokalk. Ponudbe na: Fraae KsB&ič, L«see, 0«r#a{ak«. 662 Lepo mcblovana C A b 9 s posebnim uhodom, m 14Ć# ▼ blizini Starega trga za 1. marec. 661 Ponudbe z navedbo najemnine pod t9F« B./Mlu na upravn. »Slov Nar« Mlate tekle, prltea te peiteaa, ieU alatke k*t 6&5 natakarica v Ljubljani, še raje pa na deželo. Naslov povr upravn »Slov. Naroda«. 26 lemi trpii mokižiD mi vojaSčine nrost, želi si ali 15 suscem t I TltOpiti v večio trgovno, v mestn ali na dtzeit. Ev. tapi ali pravsaoie dobro idočo trgovino kot vodja, z večjo kavcijo. 657 Cenj dopisi se prosijo na unravn. »Slov. Naroda« pod ..Junak iz Like 657". Naprodaj je po primerni ceni parna žagn in mlin 7. pTioadki v najbolj^em stanu in z 78.000 D m zemljišta v zvezi z ve<*Jo žele^ni^ko pusta jo na Južnctn btajer-kem 663 Poizve se pri JankO TraOB, Liakljaaa, Trtaika cesta 20. Prazne vreče vseh vrst io v vsaki množini knpvje vedno ter plačuje oaidražje —— 1P0O1fSlUI tVfCHCS ass^ J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. 3729 WV Kapljo >* vsakovrstni ^^g iivalni, pisalni in drugi stroji9 tuđi že rabljeni, Itr IC«itC«HC ZM đvofcotesa i n oalanterijslco M«9O9 F. BATKL, LJitMiafM9 StoH trfj «•*. 2S» 562 VABILO PoMfiUc« v ČmoHll« ^•^b S* Mm Ma X« kateri se vrSi dne TI. marca 1917 ob pol 3. uri popoMne t iradnem prostor« s sledećtm tetflM roteai 1. Porodilo načelstv« o delovanju poslovođa leta 1916. 2. Poroćilo raćnnskega pregledo-valca o račanslsem rakljnćka za leto 1916 in razdelitvi čistega dobička. 3. Predlogi. 667 2m shrfaj neskUpčnostl se vfii drugi o«ni zbor ob 3. uri popoldne na tstemkraift in z istim dnevnim redom, ki bode sklepa) bres ozira na Stevilo zastopanib delefev. I IM« m Mli« mizonkl pomoćnik ki bi bil sposobeo đelavmco samostojno voditi. — Naslov pove upravo. »Slov. Naroda«. 599 Triovski ponolnik (skladiščnik), vojaŠčine prost, IU« pristiM ahiika. 648 Naslov pove upravn. »Stov. Naroda«. Učenca v trgovino s specenio »n železnino spreJHM tafcoj tvrdka IL VERU, Cerknica pri Rakeku. 619 Već tesarjev ■V* s« spreittM takoi 'VI proti dobremu plačilu, stanovanju in hrani v htši Z^Iasiti se ie pri Anton St#taw, Jmrmmmwm iIIm ifw. 13 V fcf«MfABL 907 IV Sprejme se ~V( ■a-oon.feo v Manufaktanio trgoTiao. Ponudbe na fttefaa Štekar|a| tr§#¥ea v Aldovšiinl. 664 Na kmetijski soli na Grmu se sprejme 668 vrtnarski pomoćnik pod ugodnimi pogoji Ponudbe s sori-čpvaii je Dosbtt na raTaatel|stro iole ma Srat« p. Hovomesto. Kupujem in prodajam: hn4M pokUtvo, stoUealao f mmšm, fallc«, porcelaa, oroije, podvfe«, star draar, iplok ne, kar )• umjmaaj SO 1*1 staro. Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemljišča itd. Albert Derganc brlve« !■ kaaeeslf •airaal starlaar Ljubljana, Frančiškanska ulica 10. Dober igralec klaviri« hi oltar — IM«, ki bi hodil da dom podućevat mlado gospo. Pismene ponudbe pod „»Ori igrate«/•••• na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 633 liče se ena ali dve *&> meblovani sobi \ZT Ponudbe pod „CistOSt 66fH aa upravn »Slov Naroda«. Crgovski pomoćnik vojaščine prost, manufakturne m ga-lanterijske stroke, M Sprdjme pod ugodo i mi pogojl — Naslov pove apr. »Slov. Naroda«. 613 Na račun vzamem dobro »dote gostilno v prometni legi. 666 Naslov pove upravn »Slov. Naroda«. Ciprc$c. Odda se ▼ moseca marca već *t» eipr«snih ireveso. Oddaio se ie v većji množini. — Naslov pove upravo. »Slov. Naroda«. 515 Trgovec kupi ali vzame v naleat hišo na deželi v prometnem kraju, eveot z vpeljano trgovino. Priženitev ni izkljućena. Ponudbe na upravn. »Slov Naroda« pod „hiia na deiell 622". 622 Proda se več let upeljani, iz\TStno idoči in brezkonkurenčni modni salon 584 za modisterijo. Ponudbe pod 9lModisieffMja^ 584