240. številka.
Ljubljana, t četrtek 18. oktobra 1900.
XXXIII. leto.
/Hfcaia vsak dan zvečer, iaimBi nedeljo in praznike, ter velja po potil prejeman aa avstro-ogrsko deseto aa vse leto 95 K, aa pol leta 13 K, aa Oetrt leta 8 K 60 h, za jeden meaeo 9 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 99 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden meaeo 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko ved, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila pladnje se od Stir is topne pe ti tr vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce m dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trga 8t. 12. Upravnlstvu ,naj se blat govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravniitvo pa 8 Kongresnega trga St. 12,
»Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št 85.
Agitacijski migljaji.
ni.
Velika večina prebivalstva nima dosti smisla za politične zadeve. Boj za vsakdanji kruh je v naših deželah tako težak, da ljudje ne utegnejo, zanimati se za javna vprašanja v tisti meri, kakor bi bilo potrebno. Premnogo je še tacih, ki ne uvi-devajo, da je volilna pravica jedna prvih državljanskih pravic, nego smatrajo volilno pravico za veliko nadlogo, in se vsled tega kaj radi ognejo vsaki velitvi. Od tod prihaja, da je udeležba pri volitvah povprek jako pičla in da je sploh treba obilo truda, predno se volilci spravijo na volišče. Tako hudo seveda ni več, kakor svoj čas, ko so se volilci kar skrivali. V Ljubljani se še marsikdo spominja tistega meščana, ki je pred leti pri občinskih volitvah pobegnil na Vič in se tam skril na nekih svislih. Šlo se je takrat za vsak glas. Ko je ranjki dr. Zamik izvedel, da jo je dotični meščan odkuril na Vič, peljal se je za njim, ga srečno zasačil zaritega v mrvo in ga v triumfu pripeljal na volišče. Mož je glasoval z narodno stranko, ali hud je bil, hud ... A tudi pri zadnjih državno-zborskih volitvah se je videlo, kako neradi gredo včasih ljudje na volišče. Ko je šlo v Ljubljani za mestni mandat g. Kušar contra Vencajz, je bila udeležba pač ogromna, ali volitve iz pete kurije se meščanstvo in uradništvo prav za prav sploh ni udeležilo.
Vsled tega je jedna najvažnejših nalog vsake agitacije, buditi javnega duha in vzbujati zanimanje za volitve. Če se ljudje zanimajo za volitve, če se začno zavzemati za svojega kandidata, potem je agitacijsko delo zelo olajšano, kajti potem je znatna udeležba pri volitvah zagotovljena.
Klerikalci bodo za svoje kandidate napeli vse moči. Vplivalo se bo s prižnice in iz spovednice, duhovniki bodo hodili od hiše do hiše, obetali in grozili ter sploh
porabljali|8redstva duhovniškega terorizma, da pridobe ljudi na svojo stran.
Ta njihova agitacija se mora odločno paralizo vat i. S tem ni še nič doseženo, če so politično izobraženi ljudje zanesljivi pristaši naše stranke pripravljeni iti na volišče in glasovati za narodno naprednega kandidata, sicer pa ne store ničesar. Treba je stopiti k vsakemu posameznemu volilen- Hoditi je treba od vasi do vasi, od hiše do hiše in pridobivati volilce za kandidata naše stranke. Kakor čujemo, prirede kandidatje naše stranke vsaj za vsak sodni okraj shod vo-lilcev, da se volilcem predstavijo in jim pojasnijo program narodno-napredne stranke. To bo gotovo dobro uplivalo, ali če bi se zanašali samo na moralni uspeh tacih shodov, bi lahko na dan volitve učakali prav bridko razočaranje.
Za gotovo zmago naših kandidatov je potrebno, da si zagotovimo vsak posamezen glas, da si zagotovimo vsacega posameznega volile a. Tega ne more storiti noben odbor, to je delo posamičnih pristašev naše stranke. Vsak zaveden somišljenik narodnena predne stranke ima sveto dolžnost, da se udeleži volilne agitacije. Vsak naj agitira mej svojimi sorodniki, prijatelji in znanci, koder je prilika. Vzpod buja naj zanesljive, obdeluje omahljive, zaprisega neodločne. Ako stori vsak v svojem kraju, v svoji občini v polni meri svojo dolžnost, je zmaga gotova.
To ne velja samo za moške, nego tudi za ženski spol. Prav potom žensk vplivajo klerikalci najbolj na moške. Zato naj pa tudi napredno ženstvo porabi svoj vpliv, in naj deluje po svojih močeh v prid napredni narodni stranki. Na Angleškem je to že davno v navadi, pa tudi v drugih deželah.
Kaj zamore posamezna žena doseči, to je pokazala soproga bivšega angleškega ministra ranjkega lorda Randolfa Churechilla. Ta je bil ravno mej volitvami nevarno obolel in ni mogel sam voditi volilne agi-
tacije. Mesto njega je to prevzela njegova soproga, Lady Randolf Churechill, hči jedne najodličnejše staroaristokratske rodbine, se je več tednov vozila po vsem volilnem okraju. Hodila je od mesta do mesta, od vasi do vasi, od hiše do hiše, od stanovanja do stanovanja, od gostilne do gostilne. Obiskala je bogataše in siromake; iz kraljevsko bogato opremljenega salona je šla v revno zaduhlo krčmo mej tovarniške delavce, presedela mej njimi cele ure, in ž njimi debatirala na žive in mrtve. In dosegla je sijajen uspeh. Lord Randolf Churchill je bil izvoljen z velikansko večino in to v okraju, ki je že polstoletja volil samo kandidate nasprotne stranke.
Tudi pri predstoječih volitvah prezi-denta Združenih držav ameriških igra ženski spol veliko ulogo in bo znatno vplival na odločitev.
V nas Slovencih doslej ženstvo ni poseglo v volilni boj drugače, kakor da so klerikalne ženice rotile svoje može, naj se ne zamerijo župniku ali kaplanu, med tem ko je napredno ženstvo stalo popolnoma apatično na strani. Upajmo, da se razmere premene, da bo napredno ženstvo pri predstoječih volitvah poseglo v volilni boj in porabilo vsaj svoj vpliv, da poživi agitacijo in pridobi našim kandidatom kar mogoče prijateljev.
Ako naj naša stranka zmaga, ako naj naša stranka pri volitvah doseže resničen uspeh, mora vsakdo, ženska ali moški, storiti v polni meri svojo dolžnost tudi v agitacije in zato kličemo : Vse na krov, kar je narodnega in naprednega mišljenja! _
W LJubljani, 18. oktobra. Obletnica.
Včeraj je bila obletnica, odkar je grof Clary z odredbo 17. oktobra 1899 razveljavil Badeni Gautscheve naredbe za Češko in Moravsko. Ta CIarvjeva odredba je bila povod ljutemu boju Čehov v parlamentu in izven njega proti vladi. Clary je mislil,
da se razmere v državi, ako Nemci ne bodo več obstruirali, izboljšajo; toda dosegel je baš nasprotno. Obstrnkcijo so začeli Čehi, in CIarvjevo ministrstvo je padlo. Koerber, njegov naslednik, je začel z novimi pogajanji radi jezikovnega vprašanja, ki pa niso imela nobenega uspeha. Parlament ni delal ničesar in Koerberjeva vlada ga je razpustila ter razpisala nove volitve. Včerajšnji dan je torej zgodovinske važnosti, ker je bil povod dalekosežnih dogodkov. Ali pa prineso nove volitve parlamentu rešitev, kdo bi mogel to že danes trditi ?
Kako se postane škof?
BHrvatsko Pravo" poroča: Te dni je umrl jeden najsiromašnejših madjarskih škofov, Kornel Hidassv. Ako bi bil hotel, bi bil lahko prvi in najbogatejši madjarski škof — primas nadškof Ogrske. Po smrti ogrskega primasa Simora je hotela vlada imenovati njegovim naslednikom Hidassvja. Kakor piše dobro poučeni „Hazank", se je vlada s Hidassvjem pogajala, in že je bila stvar tako gotova, da je odšel Hidassy na Dunaj, kjer se je imelo odločiti definitivno. Na Dunaju, predno je bil imenovan, so mu ponudili kos papirja, da ga podpiše. Tu je imel s svojim podpisom zajamčiti svoje politično postopanje. Dali so mu rok za premišljanje, ali hoče podpisati ter postati primas, ali pa ne podpisati ter ostati navaden škof. Hidassv je, razumevši, kaj hočejo, vzkliknil: ,Nesrečna Ogrska! Nesrečna Ogrska!", a potem odšel iz ministrstva ter izjavil, da pod vladnimi uveti noče sprejeti nadškofijske stolice. — Tako se postopa pri vseh visokih cerkvenih imenovanjih, zato nam še danes zvene v ušesih besede barona Rukavine : Naš človek ne more postati niti zadnji občinski pisai, kamo-li škof! In vendar hočejo z neke strani, da naj nas vodijo v političnih stvareh škofi, katere imenujejo vlade na Dunaju, v Pešti ali Zagrebu. Nikdar! Ni ga škofa brez re verz a! O ti reverzi!
LISTEK.
Osveta prevaranca.
Humoreska. Ruski spisal A. Čehov. (Konec.)
Turmanov je meril spalnico z dolgimi, nemirnimi koraki in se vedril s tem, da si je izmišljal take načrte, druzega za drugim. Mahoma se je ustavil ter se udaril z roko
po čelu.
.Imam jo! Bravo!" je vskliknil poln radosti. 8Izvrstno! Krasno!"
In kakor hitro je opazil, da žena spi, je sedel k pisalni mizi ter načečkal s ponarejeno, nerodno pisavo ter z mnogimi pravopisnimi napakami sledeče pisemce:
»Trgovcu Dulinovu, sinu. častiti gospod! Ako ne položite do danes, 12. septembra, do 6. ure zvečer v mramornato vazo v mestnem parku na levo od trtine Jope svote 200 rubljev, bodete umorjeni, in Vaša galanterijska trgovina pojde v zrak".
Ko je Turmanov končal, je skakal od sreče in veselja.
»To je dobro storjeno, kaj ?■ je mrmral ter si radosten mel roke. „To je izvrstno! Niti zlodej sam bi si ne mogel izmisliti °oljše osvete. Seveda se bode trgovec zelo prestrašil, javil bo takoj vse redarstvu, in to bo prežalo ob šestih na pisalca tega pi-
semca ter zgrabilo ptička Degtareva, baš ko vtakne roko v vazo. To ne bo slabo. Dokler se stvar ne razjasni, bo imel dovolj ta kanalija. . . Bravo!"
Prilepil je znamko na zavitek ter nesel sam pismo na pošto. Potem je legel v postelj in zaspal kakor še nikdar poprej. Ko se je spomnil naslednjega jutra pri oblačenju svoje šale, je žvižgal veselo predse ter pobožal vsled predobre volje svojo nezvesto soprogo po bradi. Ko je potem sedel v pisarni pred svojim pultom, se je tiho zadovoljno smehljal predse ter si slikal v vseh barvah strah Degtareva, ko zaide v past.
Ko se je bližala šesta ura, se ni mogel več vzdržati; tekel je naravnost v mestni park, da bi pasel svoje oči na neprijetnem doživljaju svojega tekmeca.
aAha, tu je!" je mislil, ko je srečal redarja.
Dospevši do trtne lope, je sedel pod grm in gledal na vazo. Njegova nestrpnost je rastla od minute do minute.
Z zadnjim udarcem šeste ure pa se je prikazal tndi Degtarev. Videti je bilo, da je najboljše volje. Cilinder mu je zlezel smelo nazaj; iz odpetega plašča je gledal telovnik. Žvižgal je veselo melodijo ter kadil svojo cigaro.
„Le čakaj, kmalu izpoznaš purana", se je radoval Turmanov na tihem. »Le čakaj! . -
Dektnrev je stopil k vazi in posegel vanjo . .. Turmanov se je stegal na prstih in strmel tja. Mladi mož je prinesel iz vaze majhen zavitek, ogledaval ga je začuden od vseh strani, potem je skomizgnil z rameni, ga neodločno odprl, in mahoma se je po kazal na njegovem obrazu izraz največje osupnenosti. V zavitku sta ležali dve podobici po 100 rubljev.
Degtarev ju je dolgo ogledaval. Naposled ju je vtaknil v žep, ne da bi se mogel načuditi in vskliknil glasno: „Merci!"
Nesrečni Turmanov je slišal ta .Merci!"
Ves večer potem je stal pred Dulinovo prodajalno, stiskal proti izvesni deski grozeče svojo pest ter rjovel besen:
„Strahopetec! Zaničevanja vredno člo-veče! Bojazljiva kramarska duša! Strašlji-vec! Zajec! , . ."
„Poezije v prozi".
Spisal Iv. S. Turgenjev.
Starec.
Otožni, težki dnevi so se pričeli.
Lastne bolesti, trpljenje ljubljenih ljudij, mraz in temota starosti. Vse, česar se je oklepalo srce, česar si se oklepal tako, da bi žrtvoval zanj samega sebe, mine in izgine. Pot te pelje navzdol.
Kaj hočeš storiti ? Ali boš žaloval, tar-
nal ? To ne zadovolji niti drugih niti lastnega tvojega srca.
Sicer je vedno tanjše in redkejše listje na krivečem se, počasi umirajočem drevesa — toda barva mu ostaja ista.
Tako se upogni tudi ti, zamisli se, utopi se v svet spominov in tam, v najglo-bokejši globočini, v najglobokejšem dnu tvoje duše, se ti bo prikazalo tvoje pretečeno, tebi samemu pristopno življenje v najlepšem pomladnem cvetu, v svojem duhtečem, še vedno svežem zelenja.
Toda bodi previden, ubogi starec — ne glej naprej!
Dva bogatina.
Če se mi pripoveduje o bogatem Roth-schildu, da daruje od svojih neizmernih dohodkov tisočake, da se vzgajajo otroci, zdravijo bolniki, rede" starci, — me gine tako delo, in hvalim je.
Toda kljub temu ginjenju in hvali se ne morem zdržati, da bi se ne spomnil revne kmetske rodbine, ki je sprejela sorodno siroto v svojo siromaško hišo.
»Če jo vzamemo k sebi", je rekla žena, »izdamo za njo poslednji vinar; potem si ne moremo kupiti niti soli za juho".
„No, bomo pa jedli neosoljeno", je odgovoril mož.
Velik korak je od Rothschilda do tega kmeta! _
Vojna v Južni Afriki. Lord Roberta je zadnje Saše zopet opetovano poročal o hudih praskah, bitkah in porazih, katere so provzročili neugnani Buri.   V vshodnjem dela Transvaala, ca hrbtom angleške armade, v okolici Heidel-berga tja do Vreda, divja boj, da bi človek mislil, vojna se je Sele začela. Dvomiti ni, da se Bnri v mnogih okrajih vshodnjega Transvaala in Oranja drže" še prav ener gično in pogumno, ter da imajo Robertsovi generali in generalčki Se dosti skrbij in posla.   Tako n. pr. je bil Mah ono v konjeniški  oddelek  13. t. m. docela poražen, 15. t. m. je sporočil Roberts v London, da je Mahon izgubil tri častnike in 8 mož, troje častnikov in 25 mož pa je bilo ranjenih. Polkovnik Legallais je preiskal okraje Heilbron, Reitz in Frankfort in se moral opetovano bojevati z Buri, končno pa vrniti se v Kroonstad.   Izgubil je stotnika in 9 mož, katere so mu Buri ujeli. Ogleduhi so dognali samo v okraju Kroonstad 1400 Burov. Kriiger zapusti baje danes Lourenco Marques z nizozemsko ladjo „Gelderland". Angleška vlada mu je stavila največje zapreke na pot ter celo portugalsko vlado primorala, da je preiskala Kriigerjevo prtljaga ter mu konfiscirala razne listine in  mnogo denarja, ki pa je Kriigerjeva last. Angleži bi pač najrajši videli Kriigerja, da berači z malho po Evropi! Reuterjeva agentura poroča iz Haaga, da poseti neka burska deputacija iznova glavna evropska mesta, proseča za posredovanje. Seveda tudi ta nova burska deputacija ne doseže ničesar. Vele vlastij pozornost je obrnjena sedaj docela na Kitajsko, kjer je nejedinost med posameznimi mednarodnimi voji velika.
Dopisi.
Iz Gornje savinjske doline 15. okt. Tudi že pri nas v najbolj južnozahodnem delu Štajerske vlada vrvenje in drvenje zbog novih državnozborskih volitev, in to bolj kakor kdaj poprej. Prejšnja leta seveda nismo imeli pri  nas nobenih volitvenih bojev, saj med nami ni bilo nikogar, ki bi volil drugače, kakor mu je bilo predpisano Vsi  smo trdno stali vedno in vselej za narodnega  kandidata  — volili   smo narodno klerikalno;   ker   drugih slovenskih kandidatov bilo ni. A že pri zadnjih volitvah v celjski peti kuriji smo pokazali, da   se  slepo vendar nočemo pokoravati tistim, ki mislijo da smo le neumne ovčice, ki letamo za njimi le za njimi kamor oni žele. V kljub temu, da je-Hribar pri zadnjih volitvah   umaknil   svojo  kandidaturo — disciplini na ljubo — je večina volilcev gornjesavinjske doline vendar oddala svoj glas Hribarju.   Zastopniki občin Mozirje, Kokarje, Bočna, in Če se ne motimo tudi Rečica bili so za priljubljenega Hribarja napram Žičkarju- Tudi iz drugih občin bi volili Hribarja, ali kdo ne pozna strastne agitacije za Žičkarja? Tako je na primer zmagala klerikalna stranka v Gornjemgradu kjer sta bila voljena volilnim možem ka-planček Vurkelc  in pa  njegov adjutant trgovec Božič. Ko bi se tržani in uradniki v   Gornjem   gradu   zavedali pravočasno pomena volitev, bi gotovo ne prišlo do zmage klerikalcev. Upamo da, bode letos drugače. Ravno pri nas slepi duhovščina z delovanjem     Žičkarjevem   volilce, češ glejte, glejte, koliko je storil Žičkar za vas, saj se je potegoval za boljšo cesto v Logarjevo dolino. Res je, da je v deželnem zboru Žičkar interpeloval zavoljo te ceste, ali ker mu niso bile razmere znane, in ker je bil morda celo napačno informiran, se je prav imenitno blamirah Tedaj gospodje pustimo   to  —   in  smelo  lahko trdimo Žičkar nam ni nič koristil. Sicer pa smo mi v Gornji savinjski dolini tega mnenja, naj bode Žičkar poslanec — nam nič za to — samo pri nas ne, posebno pa ne v peti kuriji. Če tudi trdite:  »Proti voljj duhovščine še ni in tudi ne bo no. ben kandidat v štajerskih Slovencih"   zmagali vendar se pa jako motite.  Kakor se vam  je zgodilo pri zadnjih volitvah v okrajni odbor  in pa v okrajni šolski svet Gornjegrajski, tako se vam še lahko mnogokje zgodi — tudi pri državnozborskih volitvah. Koliko ste se trudili, da bi prišli v te dve korporaciji a zaman. Naši posestniki niso več tako nerazsodni da bi se dali komandirati od vročekrvnih duhovnikov. »Prečastiti" gospod Dekorti, ali se Vam še kaj sline cede po okrajnem šolskem sveta in pa po okrajnem
odbora? Zakaj ne kandidujete Se vi za državnozbor8kega poslanca ali Lacki Lakše,
ki povsod avoj nos vtika če tudi ga nič ne boge?
Toda pustimo te bolj lokalne stvari in ozrimo se še nekoliko na prihodnje volitve. Pisec teh vrst pride dosti v dotiko z kmečkim ljudstvom, kakor tudi z našimi tržani — on tedaj ve, kakega mnenja je naše prebivalstvo glede bližnjih volitev. In to mnenje ni posebno laskavo za vas klerikalna stranka. Ljudstvo pozna Vaše prijateljstvo in ako vam je še pokorno tu in tam, tedaj je to le bolj iz navade, ne pa iz prepričanja. Mi Gornjesavinjci poj demo v volilni boj s trdim prepričanjem, da od poslancev, katere nam vsiljuje mariborski volilni odbor, nimamo dosti pričakovati, zato bodemo volili poslancem pete kurije Hribarja, kateri lahko prosto deluje kateremu niso roke tako vezane, kakor Žičkarju in drugim poslancem, katere jih nam vi ponujate. Mi se ne damo voditi od farovža ta nam ne bode komandiral, saj sami lahko presodimo, kdo nam bolj ugaja.
če tudi nam predbacujete, da rušimo slogo — kaj to ? Boljši je pošten boj, kakor pa mrtev mir. In pa ta sloga — saj vam je le tako dolgo dobra, dokler bi vladali vi, a vse drugo naj bi se Vam klanjalo in ležalo pod Vami. Naša svetna inteligencija je tako že dovolj dolgo krevsala za mariborskimi duhovniškimi voditelji — konečno upamo da se bode tudi ta osamosvojila.
Zaključujem za danes. Povem pa lahko na vse grlo mnenje Gornjesavinj ča-nov: Naš kandidat za celjsko peto kurijo je Hribar in mi trdno upamo, da bode on zmagal in to še z veliko večino, če tudi »Slovenec" trdi, da proti volji duhovščine še ni in tudi ne bo nobeden kandidat v štajerskih Slovencih zmagal. Videant consules! a + e.
Nekaj besed
o priliki bodočega 8. mednarodnega kongresa zoper alkoholizem na Dunaju 1.1901.
Od 1.1885. vršilo se je že 7 kongresov, na katerih se je razpravljalo o načinih in sredstvih, s katerimi bi bilo mogoče uspešno omejiti vedno bolj razširjajoči se alkoholizem, to »največje socialno zlo". Zadnji mednarodni kongres zoper alkoholizem vršil se je leta 1899. v Parizu; sklenilo se je takrat sklicati prihodnji 8. kongres na Dunaj o Veliki noči leta 1901.
Priznati moramo žalostno resnico, da je tudi pri nas poraba alkohola v zadnjih desetletjih toliko se razširila, da je propad ljudstva v nravstvenem, socialnem in zdravstvenem ozira v prvi vrsti posledica tega zla. Alkoholizem napolnil je blaznice in ubožnice, dovedel marsikoga do hudodelstva, marsikoga napravil provzročiteljem velikih nezgod, razdvojil in razdrl toliko in toliko srečnih rodbinskih zvez. Vsak misleč človek spoznal bode, da je alkohol v resnici »največje socialno zlo", in komur je na srcu blagor domovine in naroda, bode gotovo pripravi; a pomagati v boju zoper tega sovražnika ljudstva.
Osobito z ozirom na bodoči kongres zoper alkoholizem (in ker je to vprašanje splošno velike važnosti), navedemo tu nekaj odstavkov iz zanimivega in prepričljivega spisa prof. dr. M. Kassowitza: »Jeli alkohol redilna snov ali strup?" (Ist Alkohol ein Nahrungsstoff oder ein Gift?" »Die Zeit" št. 288, 7. aprila 1900).
Da se alkoholizem razvije, treba dveh činiteljev: alkohola, ki se pije, in človeka, ki ga pije. Torej je po dvojni poti mogoče nastopati proti alkoholizmu. Ali se sploh prepove napravljati in prodajati alkoholične pijače, kakor se je to storilo v nekaterih severo-ameriških državah, ali pa se postopa manj strogo, in se le z omejitvijo števila pivnic, ali skrajšanjem časa, med katerim se sme točiti, z visokim obdačenjem opojnih pijač in drugimi naredbami onemogoči pre-obilo izdelovanje in porabo takih pijač. — Tudi na Človeka se na dvojni način lahko vpliva, ali s kaznovanjem ali pa s poučevanjem. Toda kaznovati se more k večjem pijance ne pa pivcev, kateri po števila neštetokrat prekašajo prve. Sicer pa samo kaznovanje in žaganje ne bode nikoli zabranilo, da ne bi ta ali oni udal se pijančevanju in uničil tako svojo duševno in telesno delozmožnost, svoji družini prehitro vzel hranitelja in zapustil svojim otrokom znak podedovanja (Dalje prih.)
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 17. oktobra.
Sin očni nadaljevalni seji je predsedoval župan Hribar.
Obč. svet. Žnžek je poročal o kola v -daciji topničarske vojašnice. Kolavdacija je dognala, da je vae v reda, da so tudi nove strehe na hlevih v dobrem stanju, samo neke malenkostne napake bo odpraviti. Za strehe, ki so se letos napravile, bo stav-binska družba jamčila še za eno leto. Sklenilo se je, odvezati Unijonsko stavbno družbo garancije za stara dela te stavbe, za letos izvršene strehe pa jamči družba do 1. oktobra 1. 1901.
O prispevku mestne občine k zgradbi in uredbi ograje ob posestvu Margarete pl. Farkaševe na Privozu je poročal isti poročevalec. Prositeljica je zahtevala polovico od 600 gld, sklenilo se je pa dovoliti le 150 gld. z dostavkom, da se nič ne plača za košček sveta, ki ga mora prositeljica odstopiti v javne namene.
Isti poročevalec je poročal o parcelaciji raznih parcel na stavišča. Razdelitev parcele 250/88 na Opekarski cesti se ni odobrila, pač pa razdelitev Seliškarjeve parcele na Sv. Petra cesti in Janeza Bene-dičiča za Zelenim hribom. Za vsa ta sta višča se je določil odprti zgradbeni sistem.
O proračunu za napravo transformatorja in akumulatorske baterije za električno železnico je poročal obč. svet. Se-n e k o v i č. Proračun izkazuje potrebščine 38611 K 88 vin. Občinski svet je odobril proračun in naknadno tudi magistratovo naroČilo, izvršiti ta dela.
O načrtu električnih voz, o načrtu za postavljenje transformatorja in akumulatorske baterije in o načrtu, po katerem se podkrepi šentpeterski most za električno železnico, je poročal mestni inžener Ciuha. Vozovi bodo imeli 16 sedežev in 14 stojišč. Sklenilo se je odobriti načrt za vozove, a zahtevati, da naj bodo vozovi lično izdelani, in naj se firma Siemens & Halske z magistratom dogovori glede .barve. Pri vozeh je iz ozirov na javno varnost napraviti lovilne mreže. Odobril se je potem tudi načrt o akumulatorski bateriji, ni se pa odobril načrt za podkrepljenje šent-peterskega mostu. Ta most je preslab in ne more nositi železnice; ako bi se podkrepil, bi bilo stare dele vedno popravljati. Vsled tega se je sklenilo naročiti firmi, da za električno železnico sezida nov most in naj čim prej predloži dotične načrte.
Po poročilu obč. svet. dra. Stareta se je določila cena 10 gld. za štirjaški meter sveta, kar ga mora mestna občina odstopiti hišnemu posestniku Ivanu Škr-jancu na Poljanskem nasipu.
Ostale točke dnevnega reda so se rešile v tajni seji.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 18. oktobra.
— Osebna vest. Avskultant gospod Spiro Peručič" je imenovan sodnim pristavom v Voloski.
— Ignacij Žitnik na agitacijskem potovanju. Piše se nam: V torek, dne 16. t. m., prišel je »doktor" Ignacij Žitnik, bivši državni poslanec za notranjske občine, na Rakek in na Unec, da za se malo agitira. Mož je bil sicer jeden najslabših poslancev, kar jih je bilo v državnem zboru in tudi za svoje volilce ni storil prav ničesar, a vendar bi bil rad zopet izvoljen. Tudi na Rakeku nima nič zaupanja; dasi je kmetsko prebivalstvo bolj klerikalno, vendar ni zadovoljno z Žitnikom. Prebrisani Žitnik skuša volilce pridobiti z raznimi obljubami, da poskrbi za Rakek in okolico potrebni vodovod. Ko smo to čuli, nas je res obšla jeza. Kaj misli rimski doktor Nace Žitnik, da smo tako nevedni, da ne vemo, kako stoji z vodovodom? Vprašanje o našem vodovodu ne spada v državni zbor, ampak v deželni zbor, v katerem pa dr. Naoe Žitnik in njegovi pristaši prav nič vpliva nimajo. Pa ne glede na to je že b r e z Ž i t n i k a poskrbljeno, da dobimo vodovod. Ta zadeva pride bržčas že v kratkem na dnevni red in to vsled upliva vojaškega oblastva. Komo po-veljništvo zahteva, da se napravi vodovod, in to iz ozirov na vsakoletne vojaške vaje, ki se tod vrše. Žitnik ve to prav dobro in
ravno ker ve, da je vodovod zagotovljen brez njega, nam ga je prišel obetat. Mož bi se rad dičil s pavovim perjem, kakor je že sploh navada pri klerikalcih. Ti sicer nič ne delajo, a če kdo drugi kaj napravi, zahtevajo vendar vso zaslugo zase. — Končno bodi omenjeno, da Žitnik ne more pozabiti lanskega koncerta v državni zbornici. Kamor pride, povsod razpravlja na dolgo in na široko, kako so se uporabljali boben, piščalke in drugi instrumenti. S takimi pripovedkami, ki že nikogar več ne zanimajo, si Nace Žitnik ne pridobi mandata. Če dražega ne ve ničesar povedati, lahko doma ostane. O tem, da bi nam Žitnik mogel kaj koristnega ali pametnega povedati, o tem seveda dvomimo, zakaj na shodih, ki jih je priredil v raznih krajih, je samo prazno slamo mlatil.
— Procesija za liberalce na sv. Goro. Na cerkvenem shcdu v vipavskem Logu dne 15. avgusta 1. 1. psoval je pobegli misionar Ferjančič na občo veselost naprednonarodne Vipavce, ki nočejo v noben zastop več klerikalcev voliti, z norci in osli, ki rigajo nasproti svarečim besedam svojih namestnikov božjih svoj monotoni i—a—i —a—i—a, ter povabil z ognjevitostjo Petra Armenskega vse še Bogu zveste Vipavce na procesijo na sv. Goro pri Gorici, katero bode on letošnjo jesen s potrebno scenerijo vprizoril, in na kateri bodo vsi dobri duhovi za spreobrnitev za pekel zrele vipavske doline prav goreče Boga prosili. Spremljevalec mlade vdove na poti v Rim ostal je mož beseda, in dne 12. t. m. odpeljal je pod 3 križi svojo brumno četico na Sv. Goro. Ne vprašajte me pa, kaka je bila četica, dovolj vam bodi, ako vam povem, da ne občutimo Vipavci nad sabo nobenih „znamenj" in nobenega sledu o spreobrnitvi, in če ta eksmisijonarčak tudi še naprej vsak dan z jezuvitsko-komedijant skim tulečim glasom ljudstvu v glavo uteplje, da stori smrten greh, kdor se bodoče državnozborske volitve ne udeleži, ali kdor naprednonarodne kandidate voli, volili bodemo že tako kakor doslej. — Saj pa tudi ni nobeno čudo. Kako so ti romarji na Sv. Goro romali, fti trenotek še ne vemo, videli smo pa in osebno slišali, kako se je ta pijana tolpa z božje poti pod znamenjem sv. Križa vračala. Nekateri udeležniki bili so pri spovedi na Kostanjevici pri Gorici, utegnili pa se niso obhajati, in odložili to do povratka v Vipavo. Toda to že ni bilo več potrebno. Na poti iz Gorice se je toliko pijančevalo, da je en voznik svoje pijane romarje sredi pota v neki gostilni pustil, ker jih ni mogel od pijače spraviti, ter so dospeli po noči v Vipavo že tako nadelani, da so tam zopet oblegli neko gostilno ter pod križem stoječi Urha klicali, preklinjali, rotili se, ter provzročali tak škandal, da je čudo, da se ni nikdb našel, ki bi bil mir in red napravil. Tako je na pr križonosec kakor s kako metlo cm: val s križem in upil: »Kam hudiča se bomo še peljali"; in zopet drugi pijanec je pod križem opotekajo se zdihoval: »Kak hudič me je zmotil, da sem šel tja doli (na Sv. Goro) 10 gld. zapravit.1 Med udeležniki tega pijanega romanja bil je poleg eksmisijonarja tudi zaščitnik katoliških pijancev „stric" Habe, ki takrat še ni bil „stric", ko je eksmisijonarjevo mater primerjal kravjemu .... in temu kar je pod njim. Škof Bonaventura je lahko po nosen na svojega misijonarja in na te voj-ščake katoliške zavesti.
— Kako klerikalci gospodarijo . . . Z Bleda se nam piše: Naši klerikalci, ki so imeli v drugič nekaj let občinsko upravo v rokah, so nam pokazali, da znajo z občinskim imetjem gospodariti kakor ceh-moštri ali svedrci. Občinski odbor je bil sklenil, pobirati za občinska pota 10% do-klado. Od teh doklad je občina Grad pre jela na leto 201 gld., in je vsled tega neki napredni odbornik večkrat interpeliral, naj se gotova pot v Gradu popravi. Načelnik gospodarskega odseka Janez Marolt, po domače Kokolc, ki je prejel denar za ista pota, pa je zavrnil ta predlog, češ, da se pot ne popravi. Pač pa je ta mož, kakor je razvidno iz uradnih prilog iz tistega občinskega denarja, namenjenega z» pota, plačal 8 gold. za maše. Upamo, da se bo mož prisilil, ta denar povrniti. Župnika Oblaka pa vprašamo: Ali je tako ravnanje z občinskim imetjem častno m pošteno? Po naših mislih ni ne častno ne
pošteno, Četudi se zgodi na krščansko ka toliški cebmoštrski podlagi.
Blejski liberalec.
— Župnik in kaplan. Labonski župnik Hrovatin pri Sv. Jakoba v Trstu je pred sodnijo obdolžil svojega slovenskega kaplana Stembergerja, da je moralni provzročitelj demonstracij, ki so jih Slovenci priredili na dan sv. Rešnjega telesa, ker se slovenski bratovščini ni dovolila vdeležba z zastavo pri procesiji. Kaplan Stemberger je vsled tega tožil župnika Hrovatina radi žaljenja časti. Pri včerajšnji obravnavi se je župnik izgovarjal, da ni imel namena, Stembergerja žaliti, in da je le govoril, kar je od drugih slišal. Svoje dolžitve župnik še poskusil ni dokazati. Sodnik je župnika oprostil, češ, da se mu ne sme zameriti, če njegova iz poved ni odgovarjala resnici, ker se mora smatrati, da je govoril po svoji najboljši vesti. Značilno je, da so priče, na katere se je župnik skliceval, istega na laž postavile.
— Ravnopravnost in tržaški ordinarijat. Zadnja številka uradnega lista tržaškega škofijskega ordinarijata prijavlja učni načrt za katehizacijo v ljudskih šolah in na deželi in sicer ga prinaša samo v italijanskem jeziku!
— Imenovanje pri pošti. Poštnimi asistenti so imenovani poštni vežbeniki: Mihael Moravec, Herman Gaeta, Artur Fittke, Ivan Golob, Hugo Rossi, Silvij Leban, Dragotin Ban, Josip Castelliz in Jurij Rismondo za Trst; Spiro Pa sirio vid in Dragotin Kl van a za Pulj, Dragotin Rad iz z a za Gorico, Rajm. Stegnar za Opatijo, Artur B e 11 o 11 i za Koper, Jos. Rismondo iz Zadra za Rovinj, Anton Kocmur za Sv. Peter na Krasu; potem manipulacijska dnevničarja Josip Podboj za Tržič in Maks Velepič za Opatijo, in računski podčasnik Adalbert Lažanskv za S 7. Peter na Krasu.
— Slovensko gledališče. Jutri v petek 19. t. m. poje se drugikrat Maillartova komična opera »Puščavnikov zvonček". V nedeljo, dne 21. t. m bodeta dve predstavi v deželnem gledališči, popoldne ob 1/23. uri je prva popoldanska ljud ska predstava; ob znižanih cenah prostorov igrala se bo burka s petjem „ Val-vazorjev trg'. Zvečer ob 7. uri pa je na čast štajerskim posetnikom I. slovenske umetniške razstave slavnostna predstava, pri kateri se poje četrt ikrat v sezoni hrvaška narodna opera, Zajcev Nikola Š u b i ć Zrin j s k i.
— Izlet štajerskih gostov v Ljubljano. V.nedeljo, 21. t. m okoli VaK). ure dop.pridejo Štajerski Slovenci v Ljubljana, da si ogledajo slovensko umetniško razstavo in deželni muzej, da se udeleže operne predstave in izlete" v ljubljansko okolico. Ker pa poset neših gostov ne velja le razstavi in gledališču, nego duševnemu središču Slovencev, Ljubljani, sploh, je nedvomno, da jih pozdravi tudi ljubljansko občinstvo na čelu ma slovenska društva.
— Sneg na Gorenjskem. Dne 16 in 17. t. m je pobelil sneg vse višje hribe na Gorenjskem.
— Hrvatsko pevsko društvo „Jadranska Vila" na Sušaku priredi v soboto 20. t. m. v „hotelu Sušak" velik koncert.
— Nepreviden voznik. Franc Birk, hlapec pri Korošeljnu na Poljanski cesti št. 26, je pripeljal danes zjutraj v prav naglem diru čez Frančiškanski most in zavil proti Pogačarjevem trgu. Na vogalu pred Maierjevo prodajalnico je podrl z vozom na tla trgovskega poslovodjo firme J. C. Maver, g. Antona Verhunca, kateri je tam stal in se ni izognil, ker je mislil, da bode voznik vozil naprej po Špitalskih ulicah. Voznik tudi ni dal znamenja, da bode zavil na Pogačarjev trg. G. Verhunc se je na obrazu in na roki teško poškodoval in so ga prepeljali v deželno bolnico. Ko je hlapec Franc Birk videl, da je nekoga z vozom podrl, pognal je konja v dir in ga podil v galop čez Pogačarjev trg, po Šol skem drevoredu, po Kopitarjevih ulicah, čez cesarja Jožefa trg in po cesti za Gradom. Hlapec je hotel na vsak način uiti, in bi se mu bilo to tudi posrečilo, da ni jahal v galop za njim brambovski nadporoč-nik g. Maj ste r, ki je videl, da je Birk g. Verhunca povozil. Nadstražnik Jakob Ker-2an, ki je stal pri dolenjski mitnici in je videl, da jezdi za dirjajočim voznikom častnik in daje znamenje, da se ga ustavi, postavil se je sredi ceste in je hotel konja ustaviti, pa bi bil pri tem skoraj sam prišel
pod konja, katerega je Birk z bičem poga njal. Kerfean je bil toliko oren, da se je izognil in 8e vzadej prijel aa voz in skočil na njega. Na vozu je prijel hlapca za glavo in za roke in ustavil konja, ki je bil itak že ves vpehan. Nadstražnik Keržan je konja spravil v češnovarjev hlev, hlapca Birka pa je aretiral. Franc Birk je bil pred leti tudi neko osebo povozil in je bil na isti način, kakor danes ušel policijskemu stražniku, ki ga je pa bil pozneje le izsledil in naznanil sodniji. Za g. Vrhunca ni nobene nevarnosti.
— Sumljiv človek se klati po Barju. Pred dnevi je prišel k Jakobu Kušarju na Ilovico in zahteval kosila, ker ga ni dobil, se je zagrozil, da bode šlo vse v ,Iuft". Pozneje je bil pri Heleni Mehle, kjer je dobil kosila. Tukaj je tudi hotel prorokovati na karte, in ker ga niso hoteli poslušati, je dejal, »nesrečni pa boste vsejedno".
— Trgovec s prašiči. Neki Marko Popovič, okoli 30 let star, srednje velikosti, je v Dragi pri nakupovanju prašičev več strank ogoljufal, in ga žandarmerija zasleduje.
— Izgubila je na poti od Dolenjske ceste po Karolinški zemlji do črne vasi delavka Jožefa Suhadolnik črno, novo denarnico z 28 K 42 vin.
— Otroka pustila je včeraj zvečer neka ženska Mariji Bobnarjevi na Poljanskem nasipu Št. 52. Otrok je star 3 do 4 mesece. Ženska je prosila Bobnarjevo, naj malo otroka drži, da bode kmalu po njega prišla in se je na to odstranila, ne da bi se bila vrnila. Policija poizveduje sedaj, čega v je otrck.
— Dve delavki sta se včeraj zvečer na šentpeterskem mostu zaradi fanta stepli. O bdela vali sta se s kamni, da je tekla kri.
— Dva kolesarja sta se včeraj zvečer na križpotu Rožnih in Florijanskih ulic skupaj trčila in padla s koles.
— Štrajk v Trstu. Včeraj zvečer pri odhodu mešanega vlaka so na južnem kolodvoru v Trstu pripenjači in drugi delavci stopili v štrajk. Vseh štrajkujočih delavcev je okoli 600
* Največje slovansko mesto je na
vsak način Dunaj. Tam živi namreč okoli 400000 Čehov, 20.000 Slovakov, 30000 Slovencev, 20 000 Hrvatov in Srbov in 20000 Poljakov. Skupaj torej pol miljona Ijudij. K tem pa še niso prišteti vojaki, ki so Slovani. Lahko se reče da je pol Dunaja slovanskega.
* Ubogi Stojalovski! Krakovski časopisi poročajo, da je vloženih pri sodišču v Nov. Sandecu proti patru Stojalovskemu 18 tožb radi javne nasilnosti, kaljenja miru, žalitev, uradnega motenja itd.
* Rekruti in delavci. Iz Budimpešte poročajo, da je na postaji Boglar nastal velik boj med potujočimi rekruti 44. peš-polka in ondi delajočimi tesarji. Pet tesarjev in dva rekruta sta bila smrtno ranjena, neki častnik pa opasno ranjen. Ranjen rekrut je med potom umrl. Orožništvo je le teško napravilo red in mir.
* Pošten samomorilec. Dne 11. t. m. je stal pred sodiščem na Dunaju 72 letni kolar Andrej Liebl radi tatvine. Ob-dolžen je bil, da je kolarju Oliva ukradel več ojes. Liebl je dejal, da je nedolžen; ojesa mu je kupil sin za 60 kron, a se potem iz neznanega vzroka ustrelil. Sodnik pa je nato prečital pismo samomorilca. Ta je pisal sodišču, da je ojesa ukradel in 60 kron zapil, potem pa se končal. Oče je bil oproščen.
* Obravnava proti italijanski maf-fiji v Palermi. Velika sodnijska obravnava proti roparski in morilski družbi, ki se zove maffija, je bila te dni dovršena. Vseh 231 obtožencev je bilo obsojenih v ječo. Obravnava se je morala vršiti v neki cerkvi. Vsi obsojenci skupaj so dobili 879 let ječe in 693 let policijskega nadzorstva. Ko se je proglasila razsodba, je nastal v zakristiji, kjer so čakali sorodniki obsojencev, velik krik in jok, načelnik maffije pa je na ves glas poživljal soobsojence, naj se upro ter se takoj maščujejo I In res obsojenci so hoteli zlomiti železno omrežje za katerim so bili ter nameravali planiti na razsodnike. Ukrotili so jih orožniki in vojaki z bajoneti ter jih v verigah odvedli v ječe.
* Roparski umor. Iz Milana poročajo: V Cagliari na Sardiniji je bil te dni oropan 60 letni blagajnik rudarske družbe v Molfi-danu, ko se je v spremstva 14-letnega dečka vračal iz italijanske banke, kjer je vzel za družbo 46000 lir. Ko je stopil v
svojo hišo, ga je v veži neznan ropar s sekiro smrtno ranil, dečka umoril ter odnesel ves denar.
* Ruski državni svetnik — tat. Dimitrij Dimitrijev, ruski državni svetnik in bankir, je poneveril 180.000 rubljev ter pobegnil na Ogrsko. Tam so ga zaprli in izročili ruskemu aodišču, ki ga je obsodilo, da izgubi vse naslova in se mora naseliti v Sibiriji.
* Ruski roparji. V županskem uradu Novorovskovska v guberniji Jekaterinoslav je bilo 8. t. m. ponoči, kakor poroča »HoBoe Bpeiifl", ubitih sedem oseb: tajnik, 3 pisarji, nočni čuvaj, policaj in njegova žena. Ropaeji pobrali so ves denar in izginili brez sledu.
* Morilec — Mac Kinlevev stražnik. L. 1884 je W. Anderson ubil delavca Bai-leva. Anderson je bil obsojen k smrti, toda delavci so ga rešili iz ječe. Pod tujim imenom se je Anderson potikal po Ameriki, dokler ni postal redar in končno telesni stražnik Maca Kinleva. Toda smrtna obsodba visi tudi še danes nad njegovo glavo, zato bodo Andersonovi prijatelji prosili guvernerja Severne Karoline, da ga pomilosti.
Književnost
— Novi natis ,,Cecilije" prvi del.
Družba sv. Mohorja v Celovcu nam poroča: Že dolgo let je pošel I. del priljubljene .Cecilije" skladatelja Antona Foer-sterja, katero je bila 1. 1883. izdala družba sv. Mohorja. Mnogo se je povpraševalo po novi izdaji, katera je prepotrebna zlasti za naše cerkvene pevske zbore. Odbor drnžbe sv. Mohorja se je zato odločil, da družba prvi del »Cecilije" na novo izda,in sicer v popravljenem in izpopolnjenem ponatisu, tako da bo nova izdaja ustrezala cerkvenim in tudi drugim, zlasti dijaškim pevskim zborom. Nova »Cecilija" bode obsegala: 1. Mašne pesmi, in sicer pomnožene; latinski BRequiem", prav lahek za jeden glas s spremljevanjem orgelj ali za mešani zbor; razne pesmi za cerkvene čase, za blagoslov, več »Tantum ergo", kakor so bili že v stari »Ceciliji", samo da se nekatere pesmi izpustijo, oziroma z boljšimi in lah-kejšimi nadomestijo. 2 H tem pridejo ob hajilne pesmi, Marijine ter pesmi za godove raznih svetnikov. Izbrale se bodo pa samo najprimernejše pesmi, in sicer tudi nekaj novih, ker je dragih dosti v II. dela »Cecilije", kateri se v družbeni zalogi še vedno lahko dobiva. 3. Obseg nove izdaje bo nekako isti kakor stare, molitvenik pa se izpusti. — Cena knjigi bo ista. kakor je določena za II. del, t. j. 1 krona. Gospode družbene poverjenike, pevovodje in vse, ki bodo novo knjigo potrebovali, uljudno in nujno prosimo, da odboru družbe sv. Mohorja čim preje, vsaj pa do novega leta naznanijo, koliko iztisov bodo potrebovali pevski zbori in posamezniki po raznih krajih, da se more določiti naklada ponatisa.
Telefonska in brzojavna poročila.
Ptuj 18. oktobra. Shod zaupnih mož ptujskega okraja postavil je soglasno kandidatom v V. kuriji dr. Ploja
Dunaj 18. oktobra. Zastopniki nemške klerikalne stranke so se na včerajšnjem svojem sestanku posvetovali o volilnem gibanju. Govorilo se je tudi o akciji krščanskih socijalistov zoper barona Dipaulija. Ta je predložil pismo, v katerem mu naznanja knez Liechtenstein, da vodstvo krščansko-socijalne stranke odločno obsoja Schop-ferjevo agitacijo proti baronu Di-pauliju.
Praga 18. oktobra. Voditelji agrarne stranke so sklicali na dan 9. decembra velik agrarni shod v Prago.
Praga 18. oktobra. V Pardubi-cah je pogorela velika pivovarna. Škoda je ogromna, ker je zgorela tudi vsa zaloga ječmena in hmelja.
Budimpešta 18. oktobra. V današnji poslanski zbornici je poslanec Komjatv interpeliral vlado zaradi pisma iz cesarjeve kabinetne pisarne, s katerim se je nadškofu Stadlerju izrekla graja, ker se vtika v politične zadeve. Ministrski predsednik Szell je odgovoril, da je dotično pismo bilo pisano
na lastno inicijativo cesarjevo, da je je smatrati za privatno pismo cesarjevo, da pa vzlic temu, če treba, prevzame vso odgovornost.
Berolin 18. oktobra. Odstop državnega kancelarja kneza Hohenlohe ni nikogar presenetil. Hohenlohe je bil že dlje časa samo po imenu kancelar, ker se za državne posle vsled svoje visoke starosti ni mogel brigati ter je vse prepustil cesarju. Imenovanje grofa Biilovva se tolmači tako, da se bo z vso eneržijo nadaljevala cesarjeva politika glede Kitajske.
Berolin 18. oktobra „Reichs-anzeige r" prijavlja uradno naznanilo, da je državni kancelar knez Hohenlohe odstopil in da je državni tajnik grof B ti 1 o v imenovan državnim kan-celarjem; predsednikom državnega mi-nisterstva in ministrom zunanjih del. Knez Hohenlohe je povodom svojega odstopa dobil red črnega orla z bri-ljanti.
London 18. oktobra. Kitajski cesarski dvor je dospel v Sangfu. Poročila listov o položaju na Kitajskem se glase jako resno. Vsi listi priznavajo, da se revolucija na jugu čudovito hitro razširja, kar svedoči, da je bila že dolgo in skrbno pripravljana. „Daily Express" sodi, da je vladajoči kitajski dinastiji začel peti mrtvaški zvonec.
Narodno gospodarstvo.
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
Zbornični svetnik Josip Lenarčič poroča o prošnji gremija trgovcev v Ljubljani, naj bi zbornica podpirala njegovo vlogo na c. kr. finančno ministrstvo, da ne bi vprašanja saniranja deželnih financ na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem rešilo na ta način, da bi se še nadalje pa-stile deželne doklade na davku od žganja. Poročevalec predlaga, naj zbornica ne podpira te vloge. Deželnim dokladam na davek od žganja je v prvi vrsti namen omejiti žganjepitje, ki je na Kranjskem zavzelo Ž4 ogromne dimenzije. Če se torej ta davek zniža, postane žganje ceneje, in žganjepitje se bo razširilo Še bolj. Ta doklada je, žai. glavni vir deželnih dohodkov, ki bo zanj dežela težko zasledila nadomestka. OJprava te doklađe ali tudi samo znižanje bi občutno zadelo deželne finance.
Zbornični svttnik Franc Omersa poudarja, da je trgovska zbornica za trgovce, da ima zastopati koristi trgovcev, ki jih že tako pritiskajo dacarji. V pria trgovine mora zbornica podpreti vlogo gremija.
Zbornični svetnik Feliks Stare se izreka zoper podporo; žganje je še vedno predober kup, ker se ga popije še vedno preveč.
Zbornični svetnik Karol Luckmann je tudi za poročevalčev predlog. Tudi s stališča trgovine moramo biti drugih nazorov kakor pa gremij; žganje je za deželo nesreča, pitje žganja se vrši tako, da bo deželi v pogubo. Govornik omenja številk zadnjega nabora. Zoper pitje žganja nimamo druzega pomočka, kakor davek, ki pa n« Škoduje trgovcu: čim večji davek, tem dražje se prodaja žganje, in vendar se ne zmanjša konsum, kakor kaže izkušnja. Sicer pa v tem predmetu ne želimo trgovcem nobene prodaje. (Da'je prih.)
Objava.
Jaz, Valentin Sedej, kot tačasni podpredsednik pevskega društva »Ratitovec" v Selcih, sklicujem po §§ 10., 18. in 19. društvenih pravil, ker se je tačasni predsednik društva Jakob UraniČ pri po njem sklicanem občnem shodu dne 10. junija 1900 predsedništvu odpovedal, in toraj ne more sklicati občnega zbora, z ozirom na to, da na dan 10 junija 1900 sklicani redni občni shod ni bil sklican po kakem domačem slovenskem listu, in da na dan 15. julija 1900 sklicanega rednega občnega shoda ni sklical tačasni predsednik ali podpredsednik društva redni občni shod »Pevskega društva Ratitovec" na dan 21. oktobra pri gosp. Fran Tavčarju v Selcih, popoludne ob 5. uri, v zgornjih • prostorih s sledečim vsporedom: 1. Volitev novega odbora. 2. Pogovor zaradi zastave.
V Selcih, dne 17. ektobra 1900.
Valentin Sedej, tač. podpredsednik.
Pri Ervlnu Burd)eh»o, lekarju v SkoQI Loki M dobiva] (321-72)
katero je sestavil zobozdravnik dr. Kado Frlan, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zado&CajoCa za eno leto, stane * kroni, po poŠti »-O* kroni.
Zahvala.
V imenu uciteljstva in šolske mladine tem potom najiskreneje zahvaljujem vse dobrotnike in prijatelje Šolske mladine, ki so z denarnimi doneBki ali kako drugače pripomogli, da se je pri nas obhajala 70 letnica Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I, tako lepo in da se je mogla ob tej priliki pogostiti Šolska mladina.
V Knežaku, dne 12. oktobra 1900.
Dragotin Časnik
nadučitelj.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 13. Dr. pr. 1032.
V petek, dne 19. oktobra 1900.
Drugikrat v sezoni:
Puščavnikov zvonček.
Komična opera v 3 dejanjih.   Spisala Lockrov in Cormon. Uglasbil Aime" Maillart. Poslovenil E. Gangl. Kapelnik g. H. BeniSek. Režiser g. J. Nolli.
BI*gynica se odpre ob 7. uri. — Z»ieUk ob »/»&• «ri. — Konec po 10. ari.
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. In kr. peh. polka Leopold II. it. 27.
Prihodnjo nedeljo, dne" 21. oktobra t. L, bodeta dve predstavi: Prva popoldanska ljudska predstava ob '/,3. uri. Prvikrat gluma s petjem: „Val-vazorjev trg". Zvečer ob V»7. uri slavnostna predstava na čast Štajerskim posetnikom I. slovenske umetniške razstave četrtikrat v sezoni hrvaška narodna opera: „Nikola Šubič-Zrinjski".
Meteorologično poročilo.
Višina n»d morjem Mrl m. Szetdojl tr&onl tlak 786-0 mm.
Sept. 1	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	J5P g." • — H B	Vetrovi	Nebo	11 S-* *
17.	9. zvečer	735-7	58	sr. sever	oblačno	i 3
18 *	7. zjutraj 2. popol.	733-7) 732 6 j	65 112	si. jug al jug	oblačno oblačno	S o o
Srednja včerajšnja temperatura 38°, nor-cnale: 10 2°.						
ZDuLi^sujsica, "borza,
dne 18. oktobra 1900. 3"xupni državni dolg v notah ....    96 65 Skupni državni dolg v srobru .... 9630
Avstrijska zlata renta....... 11415
Avstrijska kronska renta a°/0   ....     97'10
Ogrska zlata renta 4°.s....... 113*70
Odrska kronska renta 4 ...... 9005
Avstro-ogrske bančne demice .... 1699 —
Kreditne delnic-? ...      ..... 645 —
Lončen vista.......... 241-30
Ve,   ki drž.bankovc za ?00 mark
i. ark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
C. kr. cekini......
11795 23 57 1924 9035 1141
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze prisrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti naše ljube matere, gospe
Marije Marout
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku ter za mnoge lepe vence izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo.
V L j u b 1 j a n i, dne" 18. vinotoka 1903.
'2155) Žalujoči ostali.
I
I
Prodajalka
izurjena v Špecerijski stroki, vaprejme se takoj za trgovino v Ljubljani.
Pismene ponudbe pod: ,,Vestna" na npravniStvo .Slov. Naroda«,_(2153)
trgovski pomočnik
zmožen Špecerijske stroke, želi vsprejeti službo. (2141—2) Miroslav Puppis, Rožne ulice št. 5.
Proda se (2137-2)
takoj zaradi smrti v nekem trgu na Spodnjem štajerskem blizu železnice dobro idoča
z mnogobrojnim! odjemalci, in zraven spadajoča trgovina z mešanim blagom z vsem premičnim in nepremičnim blagom
Naslov pove uprsvniStvo „Slov. Nar ".
jjgSJi pivo
pasterizovano v steklenicah
se dobiva v prodajalni (2023—16)
Edmund Kavčič
Prešernove ulice, nasproti glavne pošte.
Kupujem
vsako množino in plačujem najvišje in najboljše cene, namreč:
suhe jedilne gobe, hrastove jezice in želod, sveže bukovo zrnje, češ-minjeve jagode in češminjev sok.
Tosip I_ieuLz
(2133—2) trgovec v Ljubljani.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž.
Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak t Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno;cez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klem-Reiflmg v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabe), Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Danaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, čez Selzthal v Solnograd, Lend- Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Koćevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri
54 m zjutraj,  ob  1. uri 5 m popoludne, ob 6. nri
55 m zvečer. Prihod v Ljubljano jnž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francozih varov, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob 11. uri IS m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. ari 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 5! m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljak Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedelj ih in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 'Ai m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer.
CJmetnijI^ei raz5tai>a^
„TV(e5tnerD doma"
v$a\ dan ed 9. dopoludne de 4. popoludne.
Spretne, solidne
potovalne uradnike
za vse zavarovalne stroke vaprejme proti vImoIaI proviziji, sSasoma tudi m hIuIiio plaeo tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice.
Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter S&" upravnifitvu „Slov. Naroda". (1631—23)
m
i
m m
m
m
m m
Naznanilo,
Slovenskim rojakom v Celji in okolici uljudno naznanjam da sem prevzel
restavracijo v,Narodnem domu*
v Celju.
Točim priMna štajerska in dni k a vina ter vedno sveže pivo. Ukusna Jedila vedno na razpolago.
Postrežba prijazna in točna.   ^   Cene zmerne.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
z vsem spoštovanjem
(2]13-3, Fran Dolničar.
Mizarska zadruga
v Šent Vidu pri Ljubljani
se priporoča slavnemu občinstvu v naroči-tev raznovrstne temne In Ukane
sobne oprave
iz suhega lesa, solidno izgotovljene po lastnih in predloženih uzorcih. V prav obilno naročitev se priporoča
(1984—4) načelnik
Tj tj tj P P p Tj Tj
Krasne novosti
nagrobnih
vencev
Proda se
priporoča (2070—2)
Karol Recknagel
Mestni trg št. 24. gggggggg
vHrakovNkrm predmestju lil«« m vrtom, hlevom in šupo, jako pripravna za izvrševanje obrta izvoščekov (fijakarije) takoj pod roko.
Natančna pojasnila daje
dr. Josip Furlan
(2129—2) advokat v Ljubljani.
Suhe jedilne gobe, lepe suhe orehe, mravljinčna jajca in fižol prepeličar
kupujem po najvišji ceni proti takojšnjemu gotovemu plačilu. — Vsprejmem tudi pošteno in urno, slovenskega in nemškega jezika zmožno (2143)
trgovsko prodajalko.
Fran Kupnikv Konjicah (Gonobitz). Vsled smrti svojega šefa iščem kot
notarski solicitator
in
koncipijent
nove primerne službe.
(2092-3)    Jos. Goričan v Šoštanji.
ima na prodaj deželnih pridelkov
kakor: (1800—19)
fižol, krompir i. t. d.
naj se obrne zaupno na podpisanega, kateri prejema blago v komisijon in posreduje prodaje vsakršnega blaga proti primerni odškodnini.
Alojzij Grebene
_J» v Trstu Jf-
olica Torrente        309 32.
pooblaščena javna tehtnica in trgovina s prašiči in domačimi pridelki.
Žemtna ponudba.
Jrflad trgovec,   25 let star, ^►j« jre// tem potom jnanja j gospico /j boljše hiše od 18—22 let staro, ijurjeno v kupčiji ter s primernim premoženjem.
Pisma prosi pod „tepa bodočnost", poste restante, Ljubljana, do 30. t. m.
/fa anonimna pisma brej sliks se ne ojira. (2110—2)
Kdor
V smislu sklepa upniškega odbora bode se od jutri, 18. t. m. naprej vse v konkurzno maso Henrika Starkel-a, bivšega trgovca v Ljubljani, na Starem trgu (Plautz-eva palača), spadajoče štacunsko blago po tekočih cenah na drobno razprodajalo.
V Ljubljani, 7. vinotoka 1900.
Oskrbništvo konkurzne mase: <2151~2) Dr. Josip Kušar, odvetnik.
Velika vojaško-invalidska   I Zadnji mesec!
loterija v zlatu in srebru. I Glavni dobitek60.000
kron.
v gotovem denarju 20°.'„ manj. (.2051—6)
Invalidske srećko a 1 krono
priporočat C7* MAVER m- LJubljani.
„Ljubljanska kreditna banka"
v Ljubljani
Špltalake nUce 2.
2>Talc-u.p ln prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, sastavnih pisem, srečk, novcev, valnt i. t. d. po najkulant-nejših pogojih. (1877—30)
DPosojlla na vrednostne papirje proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih, vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na giro-konto s 4°/0 obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila.
)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
r«ftatinina in tisk .Narodna Tiskarna".
1U
37