8Ej konoplan induplati glasilo delovne organizacije ™ induplati jarše LETO XXXI. APRIL 1983 Ko se ustavljaš na postajah pričakovanj, se nekega dne zazreš svojemu življenju v obraz in zazdi se ti nenavadno lepo. Tiho so tekla tvoja leta, kar naenkrat pa začutiš v sebi neznansko moč, ki ti z vso silo kliče: »Postoj, življenje, rad bi se naužil tega trenutka do sitega!« Še včeraj si mislil, da se je tok obrnil od tebe proč, da te je zakril val množice, da si nepomembna številka na seznamu usod. In ko spoznaš, da se je svet pravzaprav začel vrteti okrog tebe, odpreš dlani za vsakogar, ki ti prihaja nasproti z ljubeznjo v očeh. Še včeraj si mi- slil, da ima tvoja mladost samo tisto prehodno vrednost, ki jo priznavajo pesniki. Taval si po travnikih hrepenenja in se nisi zavedal bogastva, ki se ti ponuja na vsakem koraku, ker si mlad. Rad bi poletel kot ptica čez meje časovnih okvirov, proč od vsakdanjih navad in enoličnosti. Želel bi spremeniti steze vsakdanjosti, ki so si med seboj tako podobne, da so ti že odveč. Zatečeš se v zavetje ljubezni, ki ti ponudi prvi hip več kot si pričakoval. Stečeš po cesti življenja in zraven vriskaš od veselja, da vodi ta cesta le v eno smer. Ne zavedaš se pasti, ne vidiš ovir, ne gledaš naokrog. Zate je pomembno, da te reka življenja nosi s seboj in da ti sediš na vrhu valov, ki jih vodi ljubezen. Neskončno se veseliš prihodnosti. Komaj čakaš novega dne, da ti prinese lepoto dolgoletnih pričakovanj. Zadihaš s polnimi prsi vonj pomladi. Ob jutru svoje nove poli sprejmeš ponujeno roko ljubezni in vzklikneš iz dna srca: »Postoj, življenje, rad bi se naužil tega trenutka do sitega!« (Ivan Sivec: Setev pomladnega vetra) Poročilo predsednika IO OOS DSSS o delu v letu 1982 in smernice za leto 1983 Zbrali smo se kot člani zveze sindikatov, da bi ocenili naše enoletno delo. Ena od nalog izvršnega odbora OOS je tudi ta, da pripravi poročilo o delu in razpravlja o tem, kaj smo dobro naredili, kaj bi lahko bolje in kaj bomo naredili naprej. V trenutkih težke gospodarske situacije po celem svetu, ki ni obšla našo sredino in se pri nas pojavlja v nam specifičnih oblikah, je delo v sindikalni organizaciji še bolj odgovorno in pomembno. Ugotavljamo, da smo na tem področju delovanja dosegli delne rezultate. Sindikalna organizacija živi v naši sredini, deluje na vseh nivojih in poskuša tvorno sodelovati pri kreiranju gospodarske politike. Naši člani so v nekoliko bolj specifičnem položaju glede na to, da so zaposleni v skupnih službah in predstavljajo večino strokovnega kadra naše delovne organizacije. Težko je razmejiti, kje je vpliv na delo in rezultate tega dela sad strokovnosti in delovne zavesti posameznika in kje je to rezultat vpliva in delovanja sindikalne organizacije. Časi so takšni, da govoriti o gospodarjenju podjetja v luči planov in točno začrtanega razvoja v tisti obliki, ki naj bi jo uveljavljali in izvajali, nima nobenega smisla. Plan je le grobi okvir delovanja, dočim je v danem položaju treba biti izredno prožen in hiter v odločitvah, ker se drugače lahko zgodi, da nas gospodarska situacija »povozi«. Nerealno je govoriti o planiranju, ko niso znani pogoji gospodarjenja. Zavedamo se, da smo specifična družba in da v našem samoupravnem socializmu marsikdaj niso lahka pota dogovarjanja, vendar je nujno treba zagotoviti pravočasno vse usmeritve gospodarjenja, če želimo, da se tudi naši plani ujemajo s tem. Le tako bomo dosegli, da to ne bodo plani želja, ampak neka trdno začrtana politika gospodarjenja, za katero bodo tudi vsi v delovni organizaciji polno odgovorno zadolženi od družbeno političnih organizacij, strokovnih služb, do vsakega posameznika. Če se vseeno še nekoliko pomudimo pri planih, lahko ugotovimo, da so kljub težavam, ki nas spremljajo, realno postavljeni in jih zaenkrat še dosegamo v zadovoljivi meri. Ne smemo biti s tem zadovoljni, toda dejstvo, da nismo med »izgubaši«, nam je lahko pobuda za še bolj zavzeto delo. Izvozni rezultati, ki jih s težko muko dosegamo so procentualno dobri. Ne moremo pa biti zadovoljni na kakšen način jih dosegamo. Zadovoljni bomo lahko le tedaj, ko naše izvozne napore ne bo čutil tudi domači trg. Izvoz je nujen v tem trenutku, ko potrebujemo vsako devizo in zavedati se moramo, da se nekvalitetno delo še bolj potencira pri izdelkih predvi- denih za izvoz. Zato nam že tolikokrat poudarjena naloga izboljšati kvaliteto, ostaja kot ena glavnih usmeritev. Rezultat našega gospodarjenja so tudi naši osebni prejemki. Z njihovo višino ne moremo biti zadovoljni pri vsej draginji, ki nas spremlja. Znane so vse omejitve pri masi sredstev za OD in dejstvo je, da nam bo le boljše delo prineslo tudi »debelejšo« izplačilno vrečko. Vsak na svojem delovnem mestu naj da svoj maksimum in dosti lažje bo uveljaviti načelo delitve po delu. Na področju samoupravnega življenja v naši sredini in delovanja navzven smo dosegli določen napredek. Začetne težave pri uveljavljanju delegatskega sistema so premo-ščene in tudi vse manj dilem je ali je to prava pot ali ne. Delegacije se sestajajo redno in tudi udeležba naših delegatov na sejah organov je zadovoljiva. Občasne odsotnosti bo treba reševati takoj, niso pa pojav, ki bi opozarjal na splošno slabo stanje. Dosegli smo boljše sodelovanje strokovnih služb, saj ni sestanka delegacije, da ne bi s strani naših strokovnih služb dobili poročilo oziroma strokovno oceno tistega dela delegatskega gradiva, ki je za našo sredino pomemben. Delovne in življenjske razmere naših delavcev niso pereč problem. Sprotno reševanje trenutnih težav posameznikov je ena od naših nalog tudi v bodoče. Rekreativne in počitniške kapacitete koristimo v zadovoljivi meri. Nekoliko manj je izkoriščen naš dom na Mali planini — iz nerazumljivega vzroka. Verjetno je še vedno poletni oddih bolj privlačen od zimskega. Pri uresničevanju prehrane med delom smo lahko zadovoljni, da pri nas nimamo sistema trgovinskih bonov. Imamo svoj obrat družbene prehrane, s katerim pa ne moremo biti v celoti zadovoljni. Nekaj pomanjkljivosti oziroma nerodnosti je v njiho- V. Kurzvveil, predsednik IO OOS DSSS vem delovanju, ki ljudi razburjajo, vemo pa kje so ljudje najbolj občutljivi. Reševanje tega problema je stalna naloga naše organizacije in naša želja je, da bo rešitev za vse sprejemljiva in dobra. Ne nazadnje je dobro počutje eden od predpogojev kvalitetnih rezultatov dela. Nekako na koncu je prostor za oceno delovanja naše sindikalne organizacije na področju SLO in DS. Čeprav omenjamo na koncu to delovanje, ni niti slučajno najmanj pomembno. Kot delovna organizacija posebnega pomena, smo sprejeli oziroma dobili tudi posebne naloge pri uveljavljanju SLO in DS. Kako smo sposobni to izpeljati je pokazala zadnja akcija NNNP katere ocena je bila dobra. Vse službe so delovale dobro in organizirano. To poročilo je le sestavni del razprave in upamo, da je uspelo pri vas vzbuditi nekaj vprašanj oziroma kritičnih besed. Vinko Kurzweil Smernice dela IO OOS DSSS ZA LETO 1983 Opredeliti moramo najpomembnejša težišča dela naše osnovne organizacije zveze sindikata. Iz posvetov predsednikov 10 OOZS in iz že sprejetih dogovorov imamo naloge, ki jih moramo opraviti v naslednjem obdobju: — uresničevanje nalog, ki nam jih nalagajo sklepi zadnjih kongresov ZS — uveljavljanje in krepitev sindikalnih skupin — prizadevanje za vključevanje članstva ZS v različne oblike samo upravnega, političnega, kulturnega in športno-rekreativnega udejstvovanja. To našo aktivnost morajo krepiti konkretne naloge: — stalna skrb za doseganje in dosledno uresničevanje letnega plana — odgovorno opravljanje stabilizacijskih nalog — organiziranje razprav o samoupravnih aktih — nadaljnje sprejemanje krepitev delovanja samoupravnih organov in delegacij — stalno in sprotno obveščanje delavcev — ustvarjanje boljših življenjskih in delovnih pogojev — vključevanje v vse oblike usposabljanja — vključevanje v akcijo NNNP-83. Na podlagi tako začrtanih smernic in nalog bo 10 naše sindikalne organizacije operativno deloval v letu 1983. Vinko Kurzweil Pred sprejemom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Na podlagi programa aktivnosti Zveze sindikatov Slovenije pri oblikovanju in sprejemanju nove zakonske in samoupravne ureditve pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga je pripravil republiški svet ZSS, se moramo sindikati na vseh ravneh organiziranosti vključiti v široko javno razpravo o osnutku in predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Gradivo za javno razpravo, osnutek zakona, je objavljen v prilogi PRELOŽENO DO NADALJNJEGA Najprej je bilo preloženo zaradi nepričakovane zasedenosti sejne sobe, potem ... zaradi nas samih ... Pravzaprav smo se zbrali dvakrat v istem dnevu, ob 13. uri (prisotnih pet mladincev), ker pa je bil to ravno prvi dan premika delovnega časa in smo menili, da je mogoče temu krivo to, še ob 14. uri, (šest prisotnih). Skupno pa nas je v delovni organizaciji 238 članov OO ZSMS. Dnevni red je bil dokaj pester, vsaj menili smo tako. Izkazalo pa se je, žal drugače. VZROK — zaenkrat neznan. Pa vendar, poiščimo kaj torej zanima večino nas mladih? (posamezne točke dnevnega reda) — pohod na Rašico; sproščenost v družbi, pesem, smeh ... tega očitno ne potrebujemo — natečaj za sodelovanje na petnajstem festivalu jugoslovanske poezije mladih; zanimivo, ni kaj, vendar poezije ne podoživljamo, ne občutimo, mogoče ne razumemo, torej — branje v prazno! — dopolnilno evidentiranje za organe OK ZSMS Domžale; le kdo bi tratil čas še na dodatnih sestankih izven službenega časa? — organizirani plesni tečaj; prijavljeno število mladih skoraj ni vredno omembe, očitno je večina »brezhibnih« plesalcev — pohvalno, ni kaj! — evidentiranje mladincev prostovoljcev v enote TO; ni prijavljenih. Še bi lahko naštevali, mislim pa, da bi bilo zaenkrat dovolj. Sicer pa zbiramo predloge, kaj nas — s katerega koli področja sploh še zanima. Mladinski pozdrav! Urednica skupščinskega Poročevalca (21. 2. 1983) in v prilogi Delavske enotnosti (Sindikalni poročevalec 3. 3. 1983). Javna razprava o osnutku zakona bo trajala do konca aprila. Junija bo objavljen predlog zakona in predvidoma konec julija bo skupščina zakon sprejela. Razprava v sindikalnih organizacijah naj bi še posebej zajela naslednja področja: — invalidsko varstvo, invalidsko zavarovanje v ozdih — predčasno upokojitev in predlagano višino odbitih odstotkov — urejanje bonificirane delovne dobe in možnost, da se zavarovanec odpove benefikaciji v zvezi z uve- v enoten sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja — financiranje Novosti v pokojninskem in invalidskem zavarovanju; novosti v zveznem zakonu: Zvezni zakon določa skupne osnove pokojninskega in invalidskega sistema, ki so obvezne za vse republike in avtonomni pokrajini. Pri tem gre zlasti za dva sklopa vprašanj: prvič, zvezni zakon izhaja iz temeljne zamisli zakona o združenem delu, da je pokojninsko in invalidsko zavarovanje sestavni del združenega dela, da je to družbenoekonomski odnos in da delavci, ki gredo v pokoj, obdržijo položaj združenega delavca na specifičen način. Vse to zakon uveljavlja z uvedbo minulega dela kot izhodišča, od katerega je odvisna višina pokojnine. Drugič, zvezni zakon določa dva vira sredstev in sicer osebni dohodek in dohodek temeljne organizacije združenega dela. Druge najpomembnejše novosti iz zveznega zakona so še: — oprostitev gostote zavarovalne dobe — najnižja in najvišja pokojnina — nova definicija invalidnosti — tri možnosti: zmanjšana delovna zmožnost, preostala delovna zmožnost in izguba delovne zmožnosti. Ijavitvijo pokojnine — vključevanje kmetov Delavec s preostalo delovno zmožnostjo ima pravico do razporeditve na druga ustrezna dela in naloge, do prekvalifikacije in dokvalifikacije. To pomeni, da ne bo imela statusa invalida oseba, ki ne more opravljati del, ki jih je opravljala pred invalidnostjo, če lahko v celoti opravlja drugo delo, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi ali z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Te pravice delavec uveljavlja v OZD. Če OZD iz objektivnih razlogov ne bi mogel zagotavljati vseh pravic, se tudi v prihodnje predvideva širša družbena solidarnost. Novosti v osnutku republiškega zakona: Osnutek republiškega zakona povzema določbe zveznega zakona in vsebuje dve pomembni novosti v pokojninskem in invalidskem sistemu: — krog zavarovancev se je razširil tudi na delovne ljudi, ki z »osebnim delom samostojno opravljajo« kot poklic umetniško ali drugo kulturno dejavnost, obrtnike, kmete in člane njihovih gospodinjstev, vrhunske športnike — prenos odgovornosti v zvezi z delovno invalidnostjo na OZD. V razpravi bo nedvomno dosti besed o možnosti predčasnega upokojevanja. Delavce moramo seznaniti s tem, kaj to pomeni z vidika zagotavljanja socialne varnosti. Rešitev, ki je predlagana v osnutku, je zelo destimulativna, kar je po svoje prav, pomeni pa to, da marsikdo ne bo imel možnosti za predčasno upokojitev. Zakaj? Zato, ker bo za 5 let predčasnega odhoda v pokoj pokojninska osnova za 10 % nižja, torej ne 85 %, temveč 75 %. Od tega je treba odšteti še odstotek znižanja za 5 (pet) let, (predvidoma 1.5 % na leto, skupaj 7,5 %), osnova za obračun pokojnine je torej 67.5 %. Teh 7,5 % po preteku 5 let sicer odpade, ostane pa še vedno 10 % nižja pokojnina. Velja tudi opozoriti, da tisti, ki bi se predčasno upokojili, ne bi imeli pravice do varstvenega dodatka. Darja Vsi vedno »za« Upokojila sta se... VIDA ŠIMENC Pride čas, ko je odhod potreben, o tem prej pravzaprav nisem razmišljla. Menim pa, | da je 35 let za žensko dovolj dolga doba, saj se z leti občutno manjša možnost ustvarjalnega dela in zdravstvenega počutja. Vso delovno dobo imam v naši DO; pred upokojitvijo sem delala v pripravljalnici na delovnem mestu materialni knjigvovodja, začela pa sem z izdajo votka. Če se ozrem nazaj, na vsa ta leta, so spremembe očitne — na vseh področjih. Že v samem obratu tkalnice se mi je zdelo vse bolj urejeno, kakor sedaj. Bil je red, res pa je, da je včasih po pol leta ali celo več na stroju »tekel« en artikel, sedaj je artiklov veliko vrst, (skoraj vsak stroj svojega), meni osebno izgleda to kot nekakšno obrtniško de- lo. S sodelavci smo se vseskozi dobro razumeli. Prijetni so spomini na raznorazne izlete. Avtomobilov včasih ni bilo veliko, v DO pa smo imeli svoj avtobus in na pobudo OOS smo se velikokrat odpe-jali na ekskurzije — oglede raznovrstnih tovarn. Sedaj bom vsekakor pogrešala sodelavce. Dolgčas mi ne bo, potrebno bo skrbeti za hišo in vrt, če človek delo vidi, ga je vedno dovolj. Glede pokojnine — pričakujem, da bo bolj slaba. Želje za v naprej: da bi čim dlje časa ostala zdrava, DO pa uspešno poslovanje v tem in pri-odnjih letih. Razgovor vodila urednica ALOJZ KLANČAR Na razgovor pravzaprav ni rad privolil. »Ni pomembno«, je velikokrat odvrnil tov. Alojz Klančar, ki se je 31. 3. 1983 upokojil. Navsezadnje — pred nami so sledeče vrstice: V pokoj odhajam rad, težko sem ga pričakoval, čeprav je tudi tisti trenutek, ko se poslavljaš od sodelavcev in znancev težak. V naši delovni organizaciji imam skupno 29 let delovne dobe. Začel sem v barvami, nato sem bil 10 let na delovnem mestu vratarja, zadnje tri leta pa telefonist. Vseskozi sem se dobro razumel s sodelavci, pa vendar sem kot izučen krojač bil vajen sedeti in mirovati, zato sem se na delovnem mestu telefonista še najbolje počutil. Res z zadovoljstvom sem prihajal na delo, ki pravzaprav ni zanimivo, vendar mi dolgčas ni bilo nikoli. Tudi sedaj doma mi ni. Dovolj dela imam kot predsednik hišnega sveta, veliko mi pomenijo sprehodi po naravi, začenja pa se tudi delo na vrtu. Darja Objavljamo prosto delovno mesto KURJAČA v stanovanjskem bloku Preserje, Pelechova 35. Obveznost kurjenja v zimskem času od 6. ure do 21. ure. (plačamo obisk tečaja za kurjače.) Na razpolago je enosobno stanovanje s kabinetom. Podrobne informacije so vam na voljo pri predsedniku hišnega sveta, tov. Alojzu Klančar, (stanuje v bloku). Hišni svet, preds. Alojz Klančar POLITIČNA ŠOLA ZSS V Ljubljani se je 10. 3. 1983 začela tri mesečna politična šola Zveze sindikatov Slovenije, pri mestnem svetu, v delavski univerzi Borisa Kidriča. Politična šola ZSS je doslej najvišja oblika izobraževanja usposabljanja v zvezi sindikatov Slovenije. Izobraževanje je organizirano v pomladanskem in jesenskem času. Po uspešno opravljenem zaključku dobimo udeleženci potrdilo. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Domžale je v to šolo prijavilo dva člana in sicer: Vresk Marka iz Heliosa (Količevo) in Lederer Ivo iz Induplati. Sicer pa obiskuje politično šolo 26 članov iz ljublajnskih občin. Za udeležence, ki niso iz ljubljanske regije, pa je organizirana enomesečna politična šola v Radovljici. Cilj te šole je razširjati in poglabljati znanje in izkušnje udeležencev s področja družbenega in političnega ter gospodarskega dela in življenja in usposobiti udeležence za aktivno delo v osnovnih organizacijah ZS in samoupravnih organih TOZD. Eden. izmed ciljev je tudi ustvariti homogen kolektiv, na podlagi katerega naj bi udeleženci spoznali, da je kolektivno delo eden temeljnih pogojev za uspešno delovanje sindikalnih aktivistov. Politična šola ZSS je organizirana pretežno ob delu. Na začetku šolanja dobimo udeleženci ustrezno literaturo za vsa tematska področja. Skupno je predvidenih 250 ur predavanj, od tega smo udeleženci lahko odsotni le 15 % ur, sicer ne moremo dobiti potrdila o zaključku šole. Delo šole je organizirano v obliki predavanj z razpravami ter obiskov in razgovorov z znanimi družbenopolitičnimi delavci iz mesta, občin in republike. Naloga vsakega udeleženca je izdelati seminarsko nalogo. Za zaključek je predvidena ekskurzija v nuklearko v Krško. Predavanje in vrednotenje uspeha in dela udeležencev poteka na tri načine: — vodja šole spremlja in ocenjuje napredovanje udeležencev med potekom šole — seminarsko nalogo ovrednoti predavatelj ali mentor z opisno oceno — testiranje, ki ga med potekom šole opravimo udeleženci trikrat in s katerim se preverja pridobljeno znanje, pa tudi usposobljenost za opravljanje konkretnih nalog v okviru 00 ZSS. Menim, da bi v to šolo morali vključiti vsaj vse predsednike konferenc, ki marsikdaj ne vedo, kako bi delali; saj sindikat ne bi smel biti odvisen od drugih DPO v OZD, ampak bi moral biti z njimi tesno povezan, kar pa pri nas zelo pogrešamo. Iva Lederer Družbena samozaščita v luči novega zakona o SLO in DS Dinamičen razvoj našega družbenoekonomskega in političnega sistema, razvoj splošne ljudske obrambe v praksi ter znanstvene in vojaške misli so narekovali potrebo po boljšem in ustreznejšem normativno pravnem urejanju vprašanj s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tako sta na podlagi tega in dokumentov, ki temeljijo na sklepih zadnjih kongresov ZKJ in ZKS, sprejeta novi zvezni in republiški zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Treba je poudariti, da novi zakon o SLO in DS predstavlja korak naprej k na-dalnjemu podružbljanju poslov s tega področja in da je večina rešitev že bila potrjena v praksi pred sprejemom novega zakona. Značilno za novi republiški zakon je to, da enotno ureja obrambno in samozaščitno funkcijo ter s tem vsebinsko povezuje splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. V temeljnih načelih zakona je družbena samozaščita opredeljena kot celota ukrepov in aktivnosti, ki jih v vseh razmerah organizirajo in opravljajo delovni ljudje ter občani (in drugi subjekti družbe) za zaščito neodvisnosti in ozemeljske neokrnjenosti SRS in SFRJ, ustavne ureditve, socialističnega samoupravljanja, neuvrščenosti, bratstva, enotnosti in enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, samoupravnih in drugih pravic delavca in občana, osebne in premoženjske varnosti ter materialnih in drugih dobrin družbe. Delovni ljudje in občani pripravljajo SLO ter uresničujejo in razvijajo DS pred: oboroženo agresijo in agresivnimi napadi, grožnjami in pritiski katerekoli vrste; izpodkopavanja samoupravnih odnosov in pred drugimi napadi na samoupravne pravice delovnih ljudi; psihološko-propagandnim, obveščevalnim, subverzivnim in drugim protisocialističnim delovanjem zunanjih in notranjih sovražnikov; nezakonitim prisvajanjem in uničevanjem ter zlorabo družbenega premoženja; kršitvami javnega reda in miru, fizičnimi in psihičnimi pritiski na delovne ljudi in občane ter osebne in premoženjske varnosti; nesrečami pri delu, požari, prometnimi nesrečami ter pred posledicami naravnih in drugih nesreč; onesnaženjem okolja in odkrivanjem podatkov, ki pomenijo državno, vojaško, uradno ali poslovno tajnost in drugimi oblikami sovražnih ali družbeno škodljivih dejanj. Iz teh temeljnih načel izhajajo pravice in dolžnosti delovnih ljudi, ki so zapisane v tretjem poglavju zakona, te pa so: 1. da se seznanjajo z vsebino, oblikami in metodami sovražnega delovanja, ocenjujejo varnostne raz- mere v svojih OZD in bivalnih okoljih ter v skladu s tem določajo in izvajajo ukrepe za varnost svoje OZD in širše družbenopolitične skupnosti; 2. da odkrivajo in preprečujejo sami ali v sodelovanju s pristojnimi državnimi organi sovražne in družbeno škodljive pojave in dejanja; 3. da s skrbnostjo dobrega gospodarja varujejo pred škodljivimi dejanji in vplivi družbeno premoženje, ki jim je zaupano ter druge družbene in naravne dobrine; 4. da izvajajo ukrepe, ki zagotavljajo njihovo osebno in premoženjsko varnost; 5. da varujejo državne, vojaške, uradne in poslovne tajnosti; 6. da se usposabljajo za izvajanje nalog družbene samozaščite. Za izvrševanje nalog družbene samozaščite imajo vsi delovni ljudje pravico in dolžnost organizirati narodno zaščito in v njej sodelovati, kar velja tudi za vojaške obveznike in obveznike civilne zaščite do vpoklica k opravljanju nalog v oborožene sile ali enote CZ. Vsak posameznik je prav tako dolžan brez odlašanja obvestiti najbližji organ za notranje zadeve (postajo milice) ali drugi ustrezen organ o vsaki nevarnosti, ki jo je opazil ali drugače zanjo zvedel in ki bi utegnila ogroziti človeška življenja, materialne dobrine ali druge interese varnosti, SLO ali DS. Delovni ljudje in občani, katerim je določen razpored, morajo na lastno pobudo ali po odločitvi pristojnega organa opravljati tudi druge naloge dokler niso vpoklicani k opravljanju nalog, h katerim so razporejeni. Zakon prav tako ureja pravice delovnih ljudi in občanov v primerih poškodb, izgube delovnih sposobnosti in pravic družinskih članov pripadnika, ki pri opravljanju nalog SLO in DS izgubi življenje. Tako se bolezen ali poškodba nastala pri izvrševanju omenjenih pravic in dolžnosti šteje kot poškodba pri delu razen, če do nje pride pri sodelovanju v JLA, kjer je to drugače urejeno. Sem spada tudi poškodba, nastala na poti z doma ali z delovnega mesta na zbirališče oz. pri vrnitvi po opravljeni dolžnosti. Kadar gre za primere poškodb v katerih posameznik zboli ali izgubi delovno sposobnost, je zavarovan po predpisih o zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kakor oseba v delovnem razmerju za primer nesreče pri delu. Družinski člani pripadnika, ki pri opravljanju nalog izgubi življenje, imajo po njem pravico do družinske pokojnine in enkratne denarne pomoči v višini najmanj šestih povprečnih mesečnih osebnih dohodkov zaposlenih delavcev v SRS) v zadnjem letu pred poškodbo. Zakon obvezuje delovne ljudi in občane tudi za usposabljanje s področja SLO in DS ter v zvezi s tem določa, da se usposabljanje praviloma izvaja izven delovnega časa oz. kadar udeleženci ali pripadniki ne delajo, in jim med tem časom ne pripada nadomestilo osebnega dohodka. Prav to vprašanje je v praksi večkrat povzročalo nerazumevanje in nejasnosti, zato je z novim zakonom precizno določeno. Ivan Kamenšek Naša sejna soba je prizorišče različnih sej in sestankov. Tokrat smo gostili člane izvršilnega odbora Splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije. Čimbolj povečati izvoz na konvertibilno področje ni le fraza, ki bi jo ponavljali kot svoj pristop k stabilizacijskim naporom naše družbe, temveč je postala nuja, ki v vse večji meri pogojuje naš obstoj oz. nemoten potek proizvodnje. Zavedati se moramo, da se tuji partner ne bo oziral na težke pogoje gospodarjenja (pomanjkanje repromate-riala, deviznih sredstev, oteženih pogojev kreditiranja...), temveč bo zahteval, da se dosledno držimo dogovorjenih rokov in to tudi za ceno enostranske prekinitve pogodbe. Lahko si predstavljamo, kaj bi za nas to pomenilo — popolno ali delno ohromitev finalizacije proizvodnje zaradi izpada deviznih prilivov. Z drugimi besedami povedano, bomo morali delati tudi ob sicer dela prostih dnevih, kadar nam bodo to narekovale že sprejete izvozne obveznosti oz. roki dobav. Glede na to, da je turistična sezona pred durmi, že od januarja naprej s polno paro teče proizvodnja šotorov in prigrad za zahodnonemško firmo Gottschalk, za katero že imamo naročila preko 20.000 komadov. To pomeni realizacijo v višini preko 1. milijona dolarjev, kar predstavlja tretjino celotnega planiranega izvoza na konvertibilno področje. Kot vemo, pa se proizvodnja zatika zaradi nepravočasnih dobav nekaterih ma- Obiskovalci Peč pozor! Nekaj sto metrov »lunine površine« (mil izraz za cesto) pred odcepom za Peče, vas bo opozorilo, da ste na cesti Moravče—Zagorje. Prosimo, ne iščite odgovornega za to. dnevne podražitve živil in drugih proizvodov, glede na to, da živijo v več ali manj kmetijskem okolišu. Odgovorili sta: Ob hujšem mrazu preskromna IVICA BRATE (šivilja) Že dosedaj je bila pri nas navada, da smo večkrat »potegnili«, če je bilo treba, vendar ob nedeljah dosedaj še nismo delale. Sicer pa smo bile obveščene o nujnosti izpolnjevanja izvoznih rokov in smo se pripravljene prilagoditi trenutnemu položaju. Razumemo sicer, da napori in odrekanja, ki so v zvezi s tem, ne morejo biti takoj ustrezno stimulirana, vendar kljub temu menimo, da so norme izredno visoke glede na dokaj pogosto menjavanje asortimana, kar vpliva na nizke osebne dohodke, kljub temu, da je po našem mnenju kvaliteta opravljenega dela zadovoljiva. Od vsakodnevnih težav bi omenila, da nas pozimi večkrat zebe, saj peč ob hudem mrazu prostore slabo ogreva. Pri tem niti ne bi omenjala prostor- terialov, kar je posledica že zgoraj navedenih težav. Namen naše fotoreportaže (z dne 6. 3. 1983) iz delovne enote obrata Konfekcije v Pečah je bil v prvi meri pokazati, da so delavci te in drugih delovnih enot iz obratov v sestavi TOZD Konfekcija razumeli in z delom v soboto in deloma v nedeljo potrdili svojo odgovornost za uspešnost poslovanja delovne organizacije. Drugi razlog, zakaj smo izmed vseh delovnih enot izbrali prav Peče, je ta, da na splošno zelo malo pišemo o tej delovni enoti, pa tudi slikovnega gradiva je malo. Ob našem prihodu je bila večina delavk zaposlena z zlaganjem gotovih šotorov v kamion, zato smo za razgovor zaprosili tov. Ivico Brate in Miro Rebolj. Povprašali smo jih, kako sprejemajo in kaj menijo o delu na dela proste dneve in s kakšnimi težavami se srečujejo pri vsakdanjem delu. Zanimalo nas je tudi, kakšen vpliv imajo nanje vsako- Ivica Brate ske stiske in nekaterih stvari, ki kličejo po adaptaciji. Sicer pa smo vesele, da imamo delo, saj so nas tiste, ki doma nimamo zemlje, zadnji ukrepi in podražitve občutno prizadeli, zaradi tega nam vsak dinar prav pride, zato ne razumite našo omembo o nizkih osebnih dohodkih kot nerganje. Najbolj zvest obiskovalec Prostori so sicer svetli, vendar premajhni MIRA REBOLJ (preddelavka) Ravno letos mineva 10 let, odkar je odprta ta delovna enota. Skupno nas je tu 28 delavk. Preurejeni prostori nekdanje osnovne šole so majhni, za delo, ki ga opravljamo, bi lahko rekli, premajhni. Dva spodnja prostora sta namenjena šivanju, v zgornjih prostorih zgradbe opravljamo ročna dela: rezanje trakov, vrvic, vrečk za šotore in podobno. Trenutno šivamo šotore za izvoz, pred tem smo delale šotorska krila, stabilne police —• pribore za šotore ... Nastale razmere sprejemamo z razumevanjem, zadovoljne smo, samo da imamo delo. S prevozi na delo nimamo težav, saj nas je večina delavk iz Peč oz. okoliških vasi. Hladni obrok malice nam dostavljajo v obrat enkrat tedensko. Mira Rebolj iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiii SEJAVEC Že sončni dan se v mrak poslavlja, ko s praga zrem občudujoč svetlobo zadnjo, ki pozdravlja vse, kar bo utonilo v noč. Po zemlji, v sencah okopani, molče koraka starec siv, pomladno žetev nosi v dlani in siplje jo med brazde njiv. Njegova silhueta črna mogočno raste nad zemljo — in veš, da je resničnost zrna vse,kar še veruje lahko. In hodi sam po zemlji rjavi in seje zrnje, kot privid, in spet se vrača po planjavi, jaz pa premišljujem v temi skrit: večernih gostih senc poplava pretaplja se v šumenje gnezd, ko starca kretnja in postava kraljevsko dviga se do zvezd. Victor Hugo iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii Zaposlovanje Predsedstvo republiškega sveta ZSS je sprejelo izhodišče za razpravo o zaposlovanju. V reševanje naraščajoče nezaposlenosti se bo vključila socialistična zveza, ki bo v mesecu juniju pripravila problemsko konferenco, na to temo bo imela konferenco tudi zveza socialistične mladine. Gre za skupna prizadevanja, da z enotnim akcijskim programom hitreje rešimo problematiko zaposlovanja, ki bi, če bi jo zanemarili, lahko povzročila velike socialne in politične probleme in nezadovoljstvo med mladimi. V posameznih občinah opozarjajo, da imajo nezaposlene delavce, katerih poklicev je preveč, (so su-ficitarni) in menijo, da morajo taki delavci iskati zaposlitev tudi v regiji ali pa sprejeti dela in naloge, ki so na razpolago. Prav tako bo treba resneje razčleniti možnosti za uvajanje večizmeskega dela, seveda tam, kjer so objektivne možnosti za to, čeprav podatki kažejo, da se v zadnjem času v Sloveniji krepi težnja po enoizmenskem delu. Bolj intenzivno zaposlovanje je možno predvsem na delih in nalogah v neposredni proizvodnji in na tistih delih, ki so neposredno povezana z rastjo proizvodnje. Na novo je mogoče zaposlovati v panogah, kjer primanjkuje delavcev: rudarstvo, promet, tekstilna industrija. Intenzivno zaposlovanje pa je možno tudi v proizvodnji, namenjeni v izvoz. V občinah, kjer so naravni pogoji za hitrejši razvoj kmetijstva in spremljajočih dejavnosti, je treba odpravljati prevladujočo miselnost, da je trdna zaposlitev možna le v industriji in družbenih dejavnostih in s tem spodbujati zaposlovanje v tej dejavnosti. Izredno veliko je mogoče napraviti z razvojem drobnega gospodarstva, tako družbenega kot zasebnega. Seveda bi morale občinske skupščine spodbuditi to dejavnost s primernejšo davčno politiko in ugodnejšimi pogoji za odpiranje obratovalnic. Drobno gospodarstvo lahko prispeva k nadomeščanju uvoza in povečanju izvoza. Proučiti bi veljalo tudi možnost za skrajšanje delovnega in obratovalnega časa ob istočasnem podaljšanju obratovalnega časa strojev, zlasti tam, kjer so težji delovni pogoji. Zaposlovanje gotovo ni mogoče prepuščati samuopravnim interesnim skupnostim za zaposlovanje. Dokler zaposlovanje ne bo postalo sestavina planov vseh organizacij in skupnosti, tudi z drugimi ukrepi ne bomo dosegli željenega učinka. Poleg tega naj bi politika zaposlovanja postala sestavni del programa zborov združenega dela občinskih skupščin. Darja Informiranje delavcev v detaširanih obratih Veliko beremo in po radiu ali TV poslušamo o tem, kako pomembna je za odločanje pravočasna in točna informacija. Žal, temu ni vedno tako. Posebno težavo glede obveščanja in povratnih informacij predstavlja informiranje delavcev v detaširanih obratih, to je informiranje delavcev, ki delajo na gradbiščih in deloviščih v drugih državah. Odbor republiškega sveta ZSS meni, da so za obveščanje delavcev v detaširanih obratih (tako obveščanje za odločanje, kot obveščanje o dogajanjih v domovini), odgovorne matične temeljne, delovne in sestavljene organizacije oz. njihovi organi in strokovne službe. Na gradbiščih in deloviščih v tujini, posebno tam, kjer delajo delavci iz več organizacij, mora biti informativna dejavnost med organizacijami usklajena. To med drugim pomeni, da je treba že pri dogovarjanju o kupnih projektih opredeliti tudi mesto in načine informiranja. Vsak udeleženec (OZD) pa naj izmed svojih delavcev, ki bodo delali v detaširanih obratih, določi posameznika, ki bo skrbel za organizacijo pretoka informacij med matičnim ozdom in delovišči v tujini in obratno. Poleg tega pa naj bi že v pripravah na izvajanje del v tujini delavce, ki naj bi tja odšli, temeljiteje seznanili s pogoji dela in življenja v tujini, odnosi med našo državo in državo kamor odhajajo. Predvsem pa je treba delavce seznaniti z njihovimi pravicami in obveznostmi, osebnim dohodkom, dolžino bivanja v tujini in možnostjo zaposlitve po vrnitvi. Pri tem ni dovolj, da delavci dobijo na vpogled le samoupravne akte, ampak naj pristojne službe opravijo pogovor z njimi. Pri posredovanju tiskanih oz. pismenih informacij o dogajanjih v Sloveniji in Jugoslaviji je treba upoštevati tudi carinske in druge predpise posameznih držav, ter zagotoviti take oblike in načine posredovanja informacij, da bodo te čim-prej prispele na delovišča. Pri tem je potrebno bolj izkoristiti možnosti, ki jih lahko s posebnimi bilteni nudijo diplomatska in konzularna predstavništva SFRJ v tujini, Tanjugove posebne servise in teleks naprave. Podpira pa se tudi uvajanje sodobnejših vizualnih sredstev informiranja (video rekorderji). Saj zaradi zapoznelih in necelovitih povratnih informacij večkrat prihaja tako v matičnih organizacijah kot v širši družbeni skupnosti do različnih dezinformacij, govoric, ki ustvarjajo izkrivljeno sliko o delu in življenju delavcev v detaširanih obratih. (INFORMACIJE, glasilo RS ZSS — povzetek) Akademski slikar Danijel Fugger »UMETNIK JE SREDI ŽIVLJENJA TAKRAT, KO JE V SVOJEM ATELJEJU, KO SE NJEGOVE MISLI IN ČUSTVA URESNIČUJEJO NA BELEM LISTU ALI NA PLATNU ...« Skladnost umetnine za okoljem Pravzaprav se mi je uresničila mladostniška želja — vedno sem si želel biti slikar in že v šestem letu starosti sem naslikal svoj prvi akvarel. Po končani srednji šoli sem nadaljeval študij na Likovni akademiji v Ljubljani in leta 1954 diplomiral pri profesorju Antonu Gojmirju Kosu, leta 1956 pa, (pri istem profesorju) dokončal magisterij za portret in kompozicijo na Mojstrski specialki slikarstva v Ljubljani. Sledilo je služenje vojaškega roka, po njem pa sem se začel pripravljati na samostojno slikarsko razstavo v Ljubljani, v tedanjem Jakopičevem paviljonu. Sprejet sem bil v društvo slovenskih likovnih umetnikov in s tem trenutkom sem nastopil pot samostojnega ustvarjalca. V letu 1962 sem odšel v tujino, (Nemčija, Francija, Švica), kjer sem se nahajal 10 let. Po vseh teh popotovanjih v tujini sem se vrnil v rojstni kraj, Domžale in na pobudo kulturne skupnosti Domžale prevzel mentorstvo pri likovnem društvu Petra Lobode. Kot slikar si želim čimveč neposrednih srečanj in pogovorov z ljudmi. Dolžnost nas ustvarjalcev je, da približamo to zvrst kulture delovnim ljudem. Razstavljal sem veliko — po Sloveniji, Jugoslaviji in Evropi. V Parizu sem leta 1968 prejel prvo diplomo GRAN PRIX za sliko Folklora Jugoslavije. Veliko mi pomeni tudi prejeta pohvala v švicarskem mestu Basel na trienal Sodobni portret. Na likovnem področju so prisotne različne smeri izražanja. So likovna dela, ki so ljudem razumljiva, dostopna po vsebini; srečujemo pa se tudi s smermi, za katere so ljudje takorekoč neobčutljivi, jih ne razumejo in jih kot take tudi odklanjajo. Sliko lahko upodabljaš (npr. motiv iz narave), takšnega, kakršnega vidiš; lahko pa tisti del narave v sebi predelaš in izraziš kot svoje notranje doživetje. Ljudje živimo v naravi in z njo, zato je razumljivo, da so nam bolj všeč slike z motivi pokrajin, tihožitij ali portreti. Pri modernejših slikah, pri haterih je vsaka barvna lisa lahko izraz svojstvenega trenutka in osebnega počutja, je seveda pri manj informiranih oz. z likovnega področja izobraženih ljudeh, potrebna temeljita razlaga, ki gledalca opozori na pomen simbolov ali barvnih lis in mu skuša omogočiti razumevanje omenjenega načina upodabljanja. Naš vsakdan je pretresen z novicami o nasilju, lakoti, izkoriščanju. V te dogodke se vključujem s ciklusom slik — občutij na zgoraj omenjene teme, s katerimi se veliko ukvarjam. Ker imam možnost v vašem kolektivu razstavljati dalj časa, bom predstavil tudi slike iz tega ciklusa. Saj želim to priliko izkoristiti in pokazati svoje širše delovanje v likovnem svetu in svoje interese upodabljanja. Na našo željo pred enim od najlepših platen z razstave Z veseljem sem sprejel vabilo za razstavo v vaši delovni organizaciji. Naj omenim, da imam že pripravljene slike tudi za razstavo v prostoru jedilnice v DO in obratu v Radomljah, saj se s svojimi deli resnično želim približati vsem delovnim ljudem. V prostorih DSSS (govorilnica, sejna soba) sem slike najprej razstavil zaradi zbora tekstilcev Slovenije, ki je bil v delovni organizaciji v mesecu marcu. Želim pa omeniti še naslednje: S svojim razstavljenim delom — trojnim avtoportretom, se želim povsod vključiti med obiskovalce in razstavo kot opazovalec. Darja Srečanje članov DITT Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev DO INDUPLATI Jarše je organiziralo predavanje in razgovor s člani DITT delovnih organizacij Trak, Tosama in Univerzale. Razgovor oz. predavanje je potekalo na temo aktualne težave usmerjenega izobraževanja v tekstilnih usmeritvah, katerega je vodil pomočnik direktorja kranjskega tekstilnega centra dipl. ing. Mirko Pogačnik. Predavanje je bilo v petek, 11. 3. 1983 ob 17. uri v sejni sobi delovne organizacije. Kot prvo nam je tov. Pogačnik pripovedoval o usmerjenem izobraževanju na splošno, nato se je omejil na tekstilno področje. Seznanil nas je s sledečim: v Sloveniji imamo dve srednji tehnični tekstilni šoli in sicer v Kranju in v Mariboru. V mestih kot so: Ljubljana, Celje, Murska Sobota in Sevnica pa so samo dislocirani oddelki tekstline šole in to za konfekcijsko usmeritev. Učenci te šole so po končanem šolanju poklicni konfekcionarski delavci, to so šivilje in krojači. V Murski Soboti je še oddelek za modelarje, pogoj za vpis je dokončana osnovna šola, poklicna konfekcio-narska šola in dve leti delovnih izkušenj . Na srednjih tehničnih tekstilnih šolah je po pet oddelkov, ti so naslednji: predilski, tkalski, pletiljski, tekstilno kemijski in konfekcionarski. Predilski, tkalski in pletiljski oddelek se po novem — usmerjenem izobraževanju — imenuje mehanska smer. Največje zanimanje v tekstilni stroki je za konfekcijsko usmeritev, saj se je npr. za 120 razpisnih mest prijavilo kar 165 učencev. Za kemijsko smer se je od razpisanih 120 mest zanimalo le 55 učencev, za mehansko smer pa od 90 možnih le 33 učencev. Za konfekcijsko smer se jih največ odloči zato, ker to znanje, predvsem dekleta uspešno izkoristijo tudi ob svojem prostem času. Po končani srednji tehnični tekstilni šoli imajo dijaki možnost vpisa na tekstilno fakulteto, katera je v Ljubljani in v Mariboru. V Ljubljani je poleg tekstilne usmeritve tudi oddelek za oblikovanje tekstilij in oblačil. Za vpis tako v srednjo tehnično tekstilno šolo kot na fakulteto so organizirani informativni dnevi v mesecu februarju, kjer so na voljo ustrezna navodila in informacije glede študija. Predavanje je bilo zanimivo, zvedeli smo veliko novega o izobraževanju v tekstilni smeri, omenim pa naj, da je bila udeležba članov DITT iz naše DO izredno slaba. Jelka Poročilo z 10. zasedanja ZZD Skupščine občine Domžale Dne 15. 3. 1983 je v sejni sobi SOB Domžale ločeno zasedal zbor združenega dela. Nekaj važnejših točk dnevnega reda: — pregled uresničevanja sklepov SOB Domžale o stanju v vzgoji in izobraževanju, ter poročilo o uporabi 3. samoprispevka: IS daje pozitivno mnenje o uresničevanju programa za 3. samoprispevek. Pripominja pa, da priprave za skupne strokovne službe Skupnosti osnovnih šol ne potekajo zadovoljivo — nujno bi bilo izdelati program za skupne finančno-knjigovodske službe in se s tem izogniti visokim finančnim izdatkom za nove kadre. Realizacija 3. samoprispevka bo z izgradnjo OŠ Olge Avbelj predvidena v tem letu le 50%, predvsem zaradi inflacije v tem obdobju. Po programu so bile razen OŠ Venclja Perka adaptirane oziroma dozidane le podružnične OŠ. — razprava o akcijskem programu zdravstvene skupnosti Domžale: Program je bil z nekaj omejitvami komisije za družbeno nadzorstvo SOB Domžale soglasno sprejet. — Sprejet je bil predlog programa dela zborov Skupščine občine Domžale za obdobje II.—XII. 83. — Delegati so sprejeli tudi odlok o usklajevanju davčne politike in odlok o davkih občanov. — Potrjen je bil predlog odloka o sprejetju zazidalnega načrta Domžale—Mačkovci, — odlok o sprejetju zazidalnega načrta Radomlje RO-6 in — odlok o sprejetju zazidalnega načrta Mengeš-sever. — Predlog Temeljnega sodišča v Ljubljani za povečanje števila sodnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani in predlog za spremembo Odloka in Dogovora: Komisija za volitve imenovanja in administrativne zadeve je ta predlog podprla. Povečanje števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov je nujno, zaradi vedno več nerešenih zadev. — Predlog za izvolitev predsednika Temeljnega sodišča v Ljubljani. Tudi ta predlog je komisija obravnavala in ugotovila, da kandidat tov. Emil Tomc izpolnjuje pogoje za izvolitev. Predlog so delegati soglasno sprejeli. — Sprejet je bil tudi sklep o imenovanju komisije za občinski praznik. Majda Kem VARSTVO PRI DELU — VARNO DELO Večja zdravstvena in delovna zmožnost Delo pomeni zadovoljstvo, hkrati pa pomeni biti ustvarjalen, vesten in odgovoren, da sam sebi, svojim tovarišem in okolju, v katerem preživimo skoraj dve tretjini svojega življenja, nudimo in omogočimo takšne pogoje, da si stalno zagotavljamo telesno integriteto, zdravje in osebno varnost pri delu, upoštevajoč to bomo preprečevali vse škodljive vplive, ki še kako zmanjšujejo delavčevo zdravstveno in delovno zmožnost. Hoteli ali ne, moramo kritično priznati, da to misel, ki nam zagotavlja varno delo na svojem delovnem mestu, kar največkrat zanemarimo. Zanemarili smo že marsikaj in to zanemarjeno prepustili stihijskemu urejanju pomanjkljivosti češ, da te niso posledice človeškega faktorja. Čeprav vsi izmed nas z nekakšno tegobo in mračnim obrazom prisluhnemo besedam kot so: sodišče, sodnik za prekrške in inšpekcije, moramo priznati, da pa je vendarle dobro, da nas kdo, od časa do časa opozori in pograja za slabo delo, predvsem za delo v nevarnem okolju in z nevarnimi delovnimi sredstvi. Priložnost, da nas pograja, okara in opozori na določene pomanjkljivosti je imel inšpektor za varstvo pri delu, ki je v začetku meseca marca obiskal in pregledal obrat Konfekcije v Mengšu. V spremstvu najodgovornejših delavcev iz našega TOZD, tov. Rainerja, tov. Pušlarja in tov. Pirca, se je inšpektorica s svojim ostrim pogledom ustavila v vsakem kotičku objekta, na vsaki najmanjši delovni pripravi, vsekakor pa ni spregledala tudi drugih elementov, ki posredno vplivajo na dobro organizirano varstvo pri delu. Načeloma smo že pred obiskom inšpektorice sami ugotavljali, da je ocena iz področja varstva pri delu za naš objekt dokaj zadovoljiva. Prav takšne pa so bile ugotovitve inšpektorice, ki pa je nekatere manjše pomanjkljivosti, ki nam zagotavljajo resnično varno delo in telesno zdravje, nekoliko bolj podrobno obrazložila, čeprav bi bili istočasno še bolj zadovoljni, v kolikor bi nam nakazala možnosti rešitve določenih problemov. Bistvena pripomba inšpekcijskega pregleda je bila podana predvsem zaradi utesnjenosti delovnih prostorov in preozkih transportnih oziroma protipožarnih poti. Zadovoljni smo zaradi ocene inšpektorja, ki je zadovoljivo ocenil zavarovanost posameznih nevarnih faz dela (uporaba strojev za šivanje, strokovna izobrazba voznika viličarja ...). Prav tako smo zadovoljni in ponosni, da se v objektu nahajajo vsa ispravna sredstva, ki nam zagotavljajo požarno varnost, istočasno pa nam nudijo tudi osnovno zdravstveno zaščito. Negativne ugotovitve inšpekcijskega pregleda smo si vsekakor natančno zabeležili, s tem pa predvsem odgovorni prevzeli še dodatno breme, da bistvene pomanjkljivosti le odpravimo, seveda upoštevajoč vse finančne zmožnosti naše temeljne in delovne organizacije. Kristina Pungerčar Okrepitev voznega parka Po fotografiji sodeč, sicer vedno nasmejanemu Otonu, po ogledu novega vozila, ni bilo do smeha. Pozdrav iz Beograda Preko našega lista Konoplan bi rad pozdravil vse zaposlene v Indu-plati z željo, da vztrajajo ob trenutno izredno težkih ekonomskih in vsesplošnih razmerah, ki so nastale v naši družbi in seveda tudi v našem kolektivu. V letošnjem letu bomo praznovali 60-letnico obstoja naše delovne organizacije. Nekaj generacij se je v tem času že poslovilo. Ves ta čas pa se je vsaka od teh oziroma vsak član kolekitva soočal s težavami, ki so se porajale, bodisi večje ali manjše. Prepričan sem, da bodo tudi sedanje težave v zvezi z ekonomsko stabilizacijo, delovni ljudje našega kolektiva s svojo veliko požrtvovalnostjo, voljo in razumevanjem, uspeli premagati. Za nami je mnogo težkih trenutkov, celo obdobij, treba se je bilo boriti, kajti le tako je bilo in je možno izpolnjevati zastavljene cilje. Skoraj bo minilo pet let od otvoritve našega prodajnega prostora, prodajalne v Novem Beogradu. Prav je, da smo vsi seznanjeni z delom in doseženimi rezultati v tem obdobju, da vidimo, da sredstva niso bila vložena zaman. Mogoče mnogi pri nas niti ne veste, kje je naša trgovina. Vsem v Induplati bi želel to nekako opisati, da bi vsaj približno vedeli, kje se nahajamo, v katerem delu Novega Beograda. Trgovina je v ulici Bulevar Avnoja 94, to je v neposredni bližini stavbe ZIS, ki je prav tako tu, v Novem Beogradu. To je novi del mesta, kar nam pove že ime samo, s približno 180 do 200.000 prebivalci. Ima svojo občino, svoj kulturni in športni center. Trgovska mreža je dokaj dobro razvita; tu so predstavništva delovnih organizacij kot npr. Meblo, Astra, Šipad iz Sarajeva in drugi. Med vsemi temi se nahaja tudi naša trgovina, katero smo odprli 1. julija 1978. leta. V tem času smo ustvarili promet v vrednosti preko šest starih milijard. To ni malo, mogoče se vam ne zdi niti veliko, pa vendar, z našim trudom in s pomočjo izredno kvalitetnih izdelkov, se je naša trgovina uveljavila v celotnem Beogradu, kar je seveda tudi pogoj za doseganje vse boljših rezultatov. Kljub temu se še primeri, da nekateri iz centra Beograda še ne vedo točno, kako bi prišli do nas. V vsem tem času je bilo napravljene premalo reklame, pa naj bo to v časopisih, revijah ali na radiu oziroma TV. Naše usluge smo na televiziji predstavili vsega le enkrat. Zavedamo se, da je to najdražji način, vendar z najboljšim učinkom, čeprav je najboljša reklama kljub vsemu — kvalitetna postrežba, kvalitetni izdelki in zadovoljen kupec. Naj omenim, da smo se v vsem tem času srečevali tudi s težavami kot so: dobra založenost trgovine, dober asortiman izdelkov, pravočasna dobava in podobno. Posebno v zadnjih dveh letih vemo tudi, zakaj je tako: nestabilno tržišče, težave z repromateriali, z rezervnimi deli, devizne participacije. Še bi lahko naštevali, vendar vsega tega kupci ne razumejo in vse to nam seveda zmanjšuje možnost za doseganje postavljenih planov. Prav je, da omenim tudi veliko odsotnost z dela, oz. mnogo bolniškega staleža, ki nam ni v ponos. Na tem področju bo potrebno nekaj ukreniti, saj je tudi to eden izmed pogojev za doseganje boljših uspehov. Nekaj je treba vedeti — ni vedno vse lepo v življenju. Vendar se moramo truditi, da bi nam bilo boljše, pot do boljšega pa se imenuje delo. Poslovodja prodajalne v N. Beogradu Živa Stankov v imenu vseh zaposlenih REKREACIJSKA LIGA V NAMIZNEM TENISU V želji za tekmovanji in tekmovalnimi dosežki, so se igralci namiznega tenisa domačega Partizana vključili v Ljubljansko rekreacijsko ligo. Le prijaznosti in dobri volji vseh ekip, se imamo zahvaliti, da so nas sprejeli kot edino ekipo izven Ljubljanskih občin. Za nami je že cela tekmovalna sezona in lahko ugotovimo, da je bila zelo uspešna. V tretji tekmovalni ligi, v kateri smo tekmovali, smo dosegli prvo mesto s samo enim »tesnim« porazom, z ekipo KAJUH-SLOVAN s 4 : 5, ter z desetimi zmagami. Za doseženo prvo mesto v tretji ligi, smo prejeli pokal v trajno last, ter dobili pravico nastopa v višji — drugi tekmovalni ligi. Za našo ekipo Partizana so igrali: PIRŠ Luka, LENČEK Jože, ZUPANC Franc, JERAJ Borut, RUČIGAJ Tone, CERAR Rajko in KAVČIČ Rajko. KONČNA LESTVICA PRVIH SEDMIH: 1. PARTIZAN Jarše 11 10 1 74:25 Točk 20 2. KAJUH-SLOVAN 11 9 2 66 : 33 18 3. TZ LITOSTROJ II. 11 9 2 77 : 22 18 4. OBRTNIKI Vič 11 8 3 62 :37 15 (-1) 5. PARTIZAN Vel. Lašče 11 7 4 64 : 35 14 6. ŠD Dravlje 11 7 4 56:43 13 (-1) 7. ŠD Podpeč Preserje 11 5 6 50 : 49 10 Higiena v DO Red in čistoča v delovnih prostorih, delovni okolici — poteh, v jedilnici, v garderobah, posebno pa še v sanitarnih prostorih, ki so namenjeni vzdrževanju osebne higiene, pripomore do boljšega počutja in večje produktivnosti. Higiena teh prostorov je odvisna od VSAKEGA POSAMEZNEGA DELAVCA. Po tem se ocenjuje tudi stopnja kulture ter zdravstvene zavesti. Z nepoštovanjem higienskega režima oz. z nehigienskimi navadami v prvi meri ogrožamo sebe in soljudi. Nihče pa nima pravice ogrožati drugih, še posebno s svojo neodgovornostjo in lenobo. Posameznika bi morala spremljati tudi zavest, da so bila za adaptacijo in opremo prostorov potrošena izdatna finančna sredstva, naša sredstva, torej, če smo jih že zgradili in opremili, jih moramo tudi primerno vzdrževati in negovati. Naš vsakdan nam vedno znova prinaša primere slabih higienskih razmer, katerim so vzrok nekateri brezvestni člani kolektiva in sicer ne glede na poklic ali stopnjo izobrazbe. Primeri: — v jedilnici: onesnaženost miz, stolov in tal že v času malice, ob razdeljevalnih pultih opazimo na tleh papirnate serviete, madeže hrane, celo kruh. Na poteh iz jedilnice do delovnih mest so tla in zelenice onesnažene s papirjem, olupki, cigaretnimi ogorki, razno tetra embalažo ter celo z živili. — v garderobah: onesnažena tla z že zgoraj navedenimi odpadki, posebno v času po malicah, umivalniki se pogosto zamašijo zaradi las in drugih odpadkov. Ob umivalnikih, kjer so nameščene papirnate brisače, so le-te po uporabi odvržene na tla, čeprav posode za odpadke še niso polne. — stranišča in predprostori: onesnažene straniščne školjke in deske, po tleh razmetani ostanki toaletnega papirja in izpraznjene role, predmeti, kot so vrvice za poteg vode, nastavki za papir, metlice s podstavki so največkrat uničeni. Izboljšanje higienskih razmer ni odvisno samo od snažilk, kar je zgrešena miselnost nekaterih delavcev. Predvsem je odvisno od redo-Ijubnosti in vestnosti vsakega posameznika in njegovega prispevka k čistemu in urejenemu delovnemu okolju. Upoštevajmo, da sta RED IN ČISTOČA VIR ZDRAVJA! Majda Škrinjar Praktični nasveti: sajenje sadnega drevja Preden posadimo sadno drevo, mu obrežemo poškodovane in predolge korenine. Režemo s škarjami ali nožem. Obrezane korenine naj ne bodo v isti višini (skica 1). Pripravimo mešanico ilovice, gnoja in vode in vanjo vtaknemo korenine drevesca, da se dobro namočijo (2). V sadilni jami primešamo zemlji nekaj kalijevega gnojila. Sadimo tako globoko, da bo koreninski vrat v višini z okolico tudi potem, ko se bo zemlja usedla. Zato pri sajenju pazimo, da pride koreninski vrat približno 10 do 15 cm nad površino zemljišča (3). V sadilno jamo najprej zabijemo oporni kol, ob katerega postavimo drevesce. Ob koreninah nasujemo drobno zemljo, ob robu jame pa mešanico gnoja in zemlje. Gnoj ne sme priti v stik s koreninami (4). Medtem ko zasipavamo korenine, drevesce večkrat za kakšen centimeter dvignemo in stresemo. Tako zemlja zapolni prazne prostore. Končno še z roko zapolnimo preostale praznine med koreninami (5). Ko je sadilna jama do dveh tretjin zasuta, potlačimo zemljo, da se čim tesneje dotika korenin. Zelo vlažnih in težkih tal ne smemo tlačiti (6). Po sajenju naredimo okoli drevesca majhen zemeljski nasip, ki ima znotraj približno 50 cm premera. Nasip zadržuje deževnico in vodo, s katero zalijemo drevo (7). Da zmanjšamo izhlapevanje in preprečimo izsušitev, natrosimo okrog drevesca mešanico hlevskega gnoja in šote, kar prekrijemo s tanko plastjo zemlje (8). Z vrbovo šibo ali z rafijo privežemo drevesce h kolu, ki naj bo močan in dobro zasidran v zemljo (9). Kako pravilno privežemo drevesce h kolu, vidimo na skici 10. Marjan Pipan (povzetek iz revije MOJ MALI SVET) ZAHVALA ZAHVALA ČESTITKA Ob izgubi dragega očeta ANTONA LENČEK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Sin Jernej Lenček Ob izgubi drage mame ANE KERN se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izraze sožalja, prejeto denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti. Hčerka Kristina Galun Malo pozno, pa vendar iz vsega srca želi ob 8. marcu vsem delavkam v DO vse najlepše in obilo zdravja in uspehov v prihodnosti. Upokojenka Micka Plej-Baša iz Dokleževja obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA Vstopi: 1. Berlec Marija, predenje, vstopila 14. 3. 1983, 2. Kukolj Olga, tkalka, vstopila 14. 3. 1983, 3. Hribar Ivanka, predeje, vstopila 14. 3. 1983, 4. Kordež Dušan, not. transp., prišel iz JLA 21. 3. 1983. Izstopi: 1. Tre ven Ferdinand, del. v ople-men., izstopil 8. 2.1983, 2. Korošec Franc, izd. orodja, inval. upokojen dne 17. 2. 1983, 3. Smolnikar Igor, not. transp., izstopil 25. 2. 1983, 4. Orehek Marija, čišč. sur. tkanin, inv. upok. 28. 2. 1983, 5. Semenič Vlasta, tkalka, izstopila 3. 3. 1983, 6. Cimerman Marija, tkalka, upokojena 4. 3. 1983, 7. Slanovič Danilo, čišč. strojev, izstopil 15. 3. 1983, 8. Gačič Stanojka, tkalka, izstopila 16. 3. 1983, 9. Tot Rozalija, tkalka, izstopila 18. 3. 1983, 10. Hadžič Zehida, tkalka, izstopila 28. 3. 1983, 11. Kavaš Marija, tkalka, izstopila 29. 3. 1983, 12. Gergar Ljuba, predica, izstopila 31. 3. 1983, upokojena, 13. Starovašnik Marija, čišč. sur. tkanin, upokojena 31. 3. 1983. TOZD KONFEKCIJA Vstopi: 1. Klobčič Monika, šivilja, vstopila L 3. 1983, 2. Rojc Marta, šivilja, vstopila 1. 3. 1983, 3. Homar Janez, kov. konstr. — vrnil iz JLA L 3. 1983, 4. Plaznik Milan, kov. konstr. — vrnil iz JLA L 3. 1983, 5. Šoštarič Jože, kov. konstr. — vrnil iz JLA 14. 3. 1983, 6. Rokavec Zinka, šivilja obrat Peče, vstopila 14. 3. 1983, 7. Novak Alenka, šivilja, obrat Mokronog, vstopila 15. 3. 1983. Izstopi: L Lazar Štefka, šivilja, izstopila 31. L 1983, 2. Novak Manfred, del. v cer. odd., izstopil 4. 3. 1983, 3. Rojc Marta, šivilja, izstopila 31. 3. 1983. TOZD MALOPRODAJA Sprememb ni bilo. POROČILO O GIBANJU Vrednost točke za februar je znašala v btto vrednosti 0,10 din. Pregled osebnih dohodkov za mesec februar 1983 za delo v polnem delov- OD ZA FEBRUAR 1983 nem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del in nalog: Razred p S N'jr S! u P « N P «-< co o S OB O o HK O o cn E-EL E-< Š P 8000— 9000 15 13 9000—10000 45 56 1 10000—11000 81 1 1 60 5 11000—12000 113 5 3 54 8 12000—13000 118 9 6 27 9 13000—14000 54 5 2 10 9 14000—15000 19 2 3 16 12 15000—16000 27 1 4 8 16000—17000 8 8 5 17000—18000 6 2 2 1 8 nad 18000 9 2 1 7 38 Skupaj 496 26 19 256 103 Naj nižji OD 8528 10293 10801 8821 9128 Naj višji OD 26633 24302 23825 23703 34303 Povprečni OD 12038 13732 13951 11406 16680 Bolniški izostanki v mesecu februarju 1983 .. t ™ -s S TOZD Zaposie % Bolezen % Nesreče % j Nega di članov % E m a? ■o U S 5? Skupaj j % Izpadle 1 ure Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken 542 7,88 0,46 1,03 0,09 2,76 12,22 11.658 Maloprodaja 28 2,42 1,64 7,14 11,20 527 Restavracija in domovi 20 0,20 5,00 5,20 175 Konfekcija 285 8,59 1,12 1,70 0,26 4,31 15,98 8.015 Delovna skupnost skupnih služb 110 4,96 0,99 3,64 9,59 1.856 TOZD RESTAVRACIJA IN POČIT. DOMOVI Vstop: L Novak Anica, pom. v kuh., vstopila L 3. 1983, Izstop: 1. Novak Anica, pom. v kuh., izstopila 31. 3. 1983. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Vstopov ni bilo. Izstop: L Alojz Klančar, telefonist, upokojen dne 31. 3. 1983. POROČILI SO SE: Hribar Ernesta, pripravnik, poročena Vodnjov. Iskreno čestitamo! Povprečni izostanki za celotno podjetje: zaposlenih 985 delavcev in 2 vajenca Izostanki zaradi bolezni, nege in spremstva 8,80 % Izostanki zaradi nesreč pri delu 0,58 % Izostanki zaradi rednega in podalj. porodniškega dopusta 3,47 % Skupaj : 12,85 0 „ Prijeten je občutek, da človek v nesreči ni sam. Tudi sam sem bil ob ele-menatami nesreči deležen solidarnosti sodelavcev, zato se najlepše ZAHVALJUJEM sodelavcem iz pripravljalnice in sindikatu za prejeto denarno pomoč. Janez Belaj Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše r.o. Uredniški odbor: Darja FORTUNAT, odgovorni urednik. Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIČ, Katja KHAM, Vida KOŽELJ, Maks LAVRINC, Marjan MALI, Matjaž PAVLIN, Kristina PUNGERČAR in Franci VELEPEC. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8.4.1974).