teto IVn
T CftrlSTJanT'/ ? inSeTTe. Un« U. ttijt 1538
flev. ITti
Cena 2 Din
jMaratain i
te Din, m •hro 40 Din — ne-deljika izda)« celoletno 96 Din, za inosematvo 120 Din
Uredniitvo je ▼ Kopitarje* «1.6/111
Telefoni nredniltv« ta uprave: 404«, 404», 404», 40 04, 4WK — Izhaja r*ak den zjutraj razen ponedeljka in dnera po praznika
Cek. račua: Ljubljana št 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunnj 24.797
U prava: Kopitarjeva ulica štev. 6w
Rdečega žiga na nedeljskih izvodih »Slo-yenca« ni, zato pa je v nedeljski prilogi tiskan poseben znak za nagradno žrebanje, ki ga naj kupovalci, ki se mislijo udeležiti nagradnega žrebanja, izrežejo! Ne pozabite! 152 bogatih daril Vas čaka!
Naši tabori
Na vseh straneh se je že začelo pridno pripravljanje naših veselit*, in ponosnih taborov, ki bodo vsi nekaka skušnja za veliki mladinski tabor v Ljubljani. Tabor v Ljubljani bo samo veličastna manifestacija, razstava našega celotnega duha, da bo mednarodni svet videl, kaj smo tekom zime počeli, kaj smo v desetletjih naše kulturne rasti pridelali. Tu se bodo zbrale take muožice, da bo posameznik dz celotne prireditve mogel dobiti le navdušenje za slovensko hotenje in da se bo opogumljen vračal iz Ljubljane, ko bo v tistih dneh videl, da drobno, po vsej deželi razpredeno delo, ki terja toliko delavcev in od vsakega polno mero tihe požrtvovalnosti, le ni prazno in brezuspešno, ampak da rodi lepe sadove in da je družba slovenskega naroda prav po tem delu danes popolnoma drugačna, kot pa je bila pred desetletji. V Ljubljani v množici in od samega veselja nad lastno močjn za druga občutja ne bo prilike. Bolj do posameznika sežejo manjši tabori po dežeil, ki jih je tudi že vse polno napovedanih. Ti so naša najbolj ljudska šola za vse, kar premoremo. Na njih se pokaže vse, kar posamezni kraji premorejo, na vsakem pa se tudi učimo, kaj še ni dobro, v čem naša dobra volja še ne more priti do pravega izraza in zakaj ne. Zato jih je treba pripraviti z vso skrbnostjo, do vseh podrobnosti pod enotnim vidikom, ,da bo vsak posameznik s tabora odhajal ne samo bolj navdušen, ampak tudi bolj poučen, boli enotno usmerjen, z bolj jasnim nazorom, da se bo vsak posameznik bolj živo zavedel, v čem so naše težave in kako bi jih obvladali.
Najprej mora vsak tabor biti kot košček, fca je življenjski del neke celote: vsega narodovega življenja. Noben tabor ni samo zadeva ene fare ali ene pokrajine, vsak je košček, iz ■katerega raste celota. To sicer podzavestno vedno vemo, toda treba je to misel tudi na runaj izraziti, da nam preide v zavest. Zato mora biti vsak posameznik na vsakem taboru opomnjen na ves naš živeli, na Štujerce, na Dolenjce, na Gorenjce, na Notranjce, na tiste, ki žive po Bosni, po južni Srbiji, na tiste, ki žive v Nemčiji, Belgiji, na Ilolandskem, v Ameriki, da vsakemu stopi pred oči ta ljuba celota in da se bo vsak zavedel, da je ta tabor tu samo en dih tega življenja, ki bi bilo rado močno in zdravo. Pa naj se ta misel izrazi kakorkoli, s pesmijo, z napisi, v govorih, v kakih simboličnih nastopih — kakorkoli, izraziti jo je treba, povedati jo je treba, da se je bodo vsi po vsej domovini zavedli. Ob tem nam bo stopila pred oči tudi država, kateri je ves ta rod posvetil svoje moči kot svoji tvorbi, da bi jo okrepil in ji pomagal k rasti in ob tem tem tudi sam rastef. Sicer je zavest državne skupnosti v našem ljudstvu močna, pa mora biti še močnejša, plamteti mora, da bo vsak udeleženec naših taborov od leta do leta bolj prepričan, da je država najvišja svetna organizacija v človeštvu in da je torej njena rast vredna marsikatere žrtve.
Če hočemo, da bodo ti naši tabori z ravni običajnih poletnih prireditev segli globlje in v vsakem posamezniku — ker za oblikovanega posameznika gre — zapustili sledove, mora seveda pri vsej izvedbi pod enotnim vidikom sodelovati ves organizacijski aparat. Vsak tabor mora dihati domačnosti, prežete s krajevnim značajem, ker po vasi in zanimivostih najožje domače pokrajine se človek šele včleni v domovino in državo. Kdor svoje vasi ne ljubi in ni ponosen nanjo, ne more ljubiti naroda in :ne more imeti smisla za državno skupnost. Zato je z vasjo treba začeti in v vaškem, oziroma ožjem krajevnem duhu, postaviti temelje za vse nadaljnje obzorje. Ponekod imajo svoje krajevne himne — ali za židano voljo ali pa tudi s kakimi globljimi mislimi — ob takih prilikah na dan z njimi, naj ljudska duša poje o sebi, da se rod samega sebe nauči spoštovati dn ceniti. Lepotni čut je tudi naše veliko bogastvo, za katero nas marsikateri poznavalec sveta zavida. Tudi to bogastvo nam mora priti v zavest, da ga bomo znali razvijati in ob prilikah na svetovnem trgu tudi vnovčiti. Zato naj ta naš čut govori iz sleherne malenkosti, iz vsega okrasja in opreme, iz vsakega množičnega nastopa. Vse, kar slovenske roke pokažejo, mora biti lepo, ker veliko itak ne more biti. Ln lepo ne za tiste, ki jih je privabila k nam tuiskoprometna propaganda in zalezujejo vsako zbiranje s fotografskimi aparati v rokah, da bodo v tujih revijah s slikami kaj zaslužili, ampak za nas same, da mi sebi pokažemo, kaj znamo in da tako dobimo nekaj ponosa na sebe. K ljubezni do domačih lepot spada tudi narodna noša. Na Gorenjskem avbn spada k narodni noši, v Celju je nova moda, škornji in žametast telovnik so v Polhovem gradcu splošna gorenjska narodna noša, ne pa polho-grajska itd. — z eno besedo: treba je obnoviti narodne noše v vsakem kraju take, kakor jih je tam nosil narod, ko je bilo življenje še bolj preprosto, in ne po fotografijah in raznih prospektih. Vse naše noše bodo prišle v fotografije in brošure, lepe in žive so vse dovolj, le obnoviti jih je treba.
Pri vsem tem delu pa je treba jasno ločiti med človeškim in božjim. Nič kaj nisi utrjen v verski zavesti, če vidiš, da vse lepo poteka, vse skupine v redu nastopnjo. med mašo, ki je navadno združena s takimi tabori, pa vidiš, kako se postaven fant v narodni noši med povzdigovanjem da mirno ali celo s tihim veseljem fotografirati in se še priporoči za sliko, po povzdigovanju pa spet: »O sveti križ...«
Položaj Italije v sodobni Evropi
Mussolini je govoril v Genovi
„Na obeh straneh Jadranskega morja vlada mir"
Pogajanja s Francijo moti samo še — Španija
Genova, 14. maja. AA. (Štefani) Mussolini je v svojem govoru izvajal:
Dno 11. marca je Italija vnovič stala na križišču, ki je odločalo o mira in vojni, to je o usodi Evrope. Toda mi smo takoj jasno odgovorili na diplomatski akt, in sicer tako, kakor je bilo v konkretnem primeru najkoristnejše. Sovražniki fašistične Italije so bili tako razočarani, da so se raz-togotili. Očitno so želeli, da bi prišlo do spopada med totalitarnimi državami in tako do komplikacij, ki ne bi izključile niti vojne. Kar jo pa glavno, ta morebitnost bi na stežaj odprla vrata tri-umfn boljševizma v Evropi. Zato je v nasprotja i vsem, kar so govorili in trdili, naše stališče narekovala ne sila, temveč jasna in določna volja. A vse tisto, kar se je takrat odigravalo, kaže, da je bila ta naša volja zmerom navdahnjena z modrostjo. Vsem tistim, ki nas še zmerom nekam melanholično spominjajo na to, kaj smo storili leta 1934, odgovarjamo jasno in glasno pred vsem italijanskim narodom, ki posluša ta govor: 0 d leta 1934 do marca 1938 je preteklo mnogo vode pod mostovi na Tiberi, na Donavi, na Spre e ji, na Temsi in na S e i n i. Toda medtem, ko je tekla voda teh rek pod mostovi, so se izvajale sankcije proti Italiji, ki je bila veliko in krvavo vojno — izvajale so so sankcije, ki jih še nismo pozabili. Med tein je nmrlo vse, kar so na diplomatskem in političnem polju krstili na ime Strese. Vse je bilo treba pokopati in vsaj kolikor se nas tiče, ne bomo nikdar pomagali k vstajenju tega. Razen teh razlogov pa obstoji še drug razlog, ki ga i zadovoljstvom poudarim na ves glas, t mestu, ki se ponaša, da se je v njem rodil Giuseppe Manzini: nihče ni mogel zahtevati od fašistične Italije, da bi trajno igrala grdo in jalovo vlogo bivše habsburške, Metterniehove Avstrije; ni se mogla upirati prizadevanja posameznih narodov, da dosežejo nacionalno zedinje-nje. Zato nismo ravnali tako iz strahu pred komplikacijami, ker pri nas takšnega strahu nikdar ni bilo in ga ne bo. Cut časti in čut prijateljstva do Nemčije nam je svetoval, da smo storili tisto, kar smo storili. Danes sta r neposrednem stiku dva svetova: rimski in g črni a n s k i svet. Sodelovanje med dvema revolucijama more biti zelo rodovitno in ntegne dati obeležje našemil stoletja. V tem je pomen sprejema, ki ga je italijanski narod priredil nemškemu kanclerju. Besede, izgovorjene v noči 7. maja v Beneški palači, sta oba naroda sprejela v največjim navdušenjem. Te besede niso navadna diplomatska ali politična izjava, ampak so mnogo več: te besede pomenijo nekaj svečanega, nekaj, kar pride kot dejstvo definitivno v zgodovino.
Os, ki ji bomo tndi nadalje ostali zvesti, nas pa ne bo ovirala, da ne bi vodili politike sporazuma z vsemi, ki jim je iskreno do sporazuma. Tako smo marca 1. I. dosegli sporazum z Jugoslavijo, in od takrat suvereno vlada mir na obeh obrežjih Jadranskega morja. Dalje smo dosegli sporazum tndi z Veliko Brita-
nijo. V nesporazumih, ki so kdaj utegnili spraviti r nevarnost države, je bilo mnogokrat mnogo neznanja v dobesednem pomenu te besede. Mnogi tnjci imajo o Italiji le slabe pojme. Skrajni čas je, da vendar že spoznajo Italijo kot deželo reda in kot dobro oboroženo državo. Skrajni čas je, da vendar že spoznajo ta narod, ki je v 20 letih dal toliko dokazov o tem, kaj zna in zmore in ki je nazadnje vse te dokaze kronal z ustanovitvijo imperija. Najnovejši govor predsednika britanske vlade kaže prizadevanja, da se napravi konee nekaterim doslej velerazširjenim pojmovanjem o fašistični revoluciji, o ciljih sporazuma med Rimom in Londonom itd.
V teka so razgovori 8 Francijo. Ne rem, ali se bodo ti razgovori uspešno končali, ker mi in Francija t veleaktualnem vprašanju — t vprašanja državljanske vojne na Španskem — ne stojimo t istem tabora. Francozi šele zmago Barceltftie, mi pa želimo in hočemo zmago general isima Franca.«
Dalje je Mussolini poudaril, da pomeni vse tisto, kar je Italija ustvarila zadnja leta, šele preprosto etapo. »Drugače tudi biti ne more, kajti tisti, kdor §e v boju naroda in kontinentov ustavi, je_ r nevarnosti, da propade.« Razvijajoč dalje to misel, je Mussolini poudaril, da bo Italija nadaljevala boj za gospodarsko osamosvojitev. »Smer-
nice naše politike so jasne. Želimo mir ■ vsem svetom, in reči smem. da tudi narodno socialistična Nemčija prav tako iskreno želi mir v Evropi. Toda mir, ki naj bo zanesljiv in trajen, mora biti mir v orožja. Vidite, zato sem hotel, da pride naša vojna mornarica na odpočitek v Genovo, da vam jo pokažem in da jo razen vam pokažem tudi Italijanom iz dveh izrazito kopenskih' pokrajin naše domovine, iz Piemonta in Lombar-dije, da bodo tudi oni na lastne oči videli, kolikšna je naša moč na morju. Hočemo mir, toda obenem moramo biti tudi pripravljeni, da bomo ta mir branili z vsemi silami.
Razni govori nas silijo k razmišljanja, Čeprav prihajajo ti govori celo z druge strani Oceana, se mi zdi, da je popolnoma izključeno, dn bi se tako imenovane velike demokracije zares pripravljale na doktrinarno vojno. Toda za vsak primer je dobro vedeti, da bi totalitarne države^ že res obstoje takšni nameni, t tem primeru pn priči pomenile popolnoma složen in enoten blok, ki bi šel do konca.«
Mussolini je končal »roj govor i pohvalo Genove in njene slavne preteklosti ter zaslug njenih vrlih prebivalcev. Ducejev govor so neprestano, tako rekoč po vsakem stavku, prekinjale nozasli-šano ovacije in ploskanjo.
Henlein v Londonu
Prvi razgovori z uglednimi ljudmi angleške družbe
London, 14. maja. AA. Havas: Snoči je Henlein večerjal s svojimi prijatelji in se z njimi pogovarjal do polnoči. Polkovnik Christle, bivši angleški vojaški odposlanec v Berlinu in osebni Henleinov prijatelj, je zastopnikom tiska izjavil, J* je Henlein prišel v London na rabilo raznih prijateljev. Henlein hoče vedeti za mnenje raznih angleških politikov o Srednji Evropi. Polkovnik Christle je nazadnje izjavil, da lahko zanika vesti, da bi bil Honlein prišel v London na Hitlerjevo željo.
Češkoslovaško vprašanje
Berlin, 14. majnika. TG. Neka višja diploma-tična osebnost je berlinskemu dopisniku švicarske »Neue Ziiricher Zeitung« takole razložila trenutni položaj vprašanja, kako zadovoljiti zahteve Nemcev na Češkoslovaškem:
»Praška vlada je na angleško pobudo,« tako se je izrazila ta osebnost, »napravila nekaj korakov, s katerimi je pokazala svojo dobro voljo, kajti najnovejši predlogi praške vlade glede bodočih pravic nemške manjšine presegajo predloge, ki jih je vlada mislila prvotno 6taviti v svojem narodnostnem statutu. Zadržanje nemške vlade je do sedaj popolnoma pasivno. Nemška vlada je tiho in ni izpovedala nobenega stališča. V Ber-
Borba za petrolej v Mehiki
Diplomatske zveze
med Mehiko in Anglijo pretrgane
Mexico, 14. maja. AA. (Reuter) Mehika je povzročila napetost v diplomatskih odnosih z Veliko Britanijo. Snoči je mehiška vlada izplačala britanski vladi 3.7 milijona pesov na račun odškodnine britanskih državljanov, ki so jo trpeli zaradi uporov in revolucij od leta 1910 do 1920.
Ko je mehiški zunanji minister sporočil ta sklep britanskemu poslaniku, je izjavil, da je mehiška vlada storila to zaradi sovražnega stališča Velike Britanije nasproti akciji mehiške vlade za razlastitev petrolejskih nahajališč tujih družb.
Predsednik Cardenas jo zato smatral za potrebno, da odpokličo iz Londona mehiškega poslanika in da zapre tamkajšnje mehiško poslaništvo. Arhiv poslaništva je poslanik izročil mehiškemu generalnemu konzulatu. Nota britanskemu poslaniku pravi, da se je Anglija vtikala v mehiške notranje zadeve, do tega pa niina pravice, ker tudi od velikih držav ni moči zahtevati, da naenkrat izplačajo vse svoje dolgove.
London, 14. maja. AA. (DNB) Prekinitev di-
plomatskega razmerja med Mehiko in Veliko Britanijo so danes uradno potrdili. V zunanjem uradu proučujejo noto, ki jo je britanski vladi izročil mehiški poslanik. Tudi Velika Britanija bo odpo-klicalasvojega poslanika v Mehiki. V zadnjih sto letih se je zdaj prvič zgodilo, da je katera država prekinila diplomatsko razmerje z Veliko Britanijo.
(Kriza v odnosih med Anglijo in Mehiko je nastala zaradi tega, ker je Mehika razlastila vse inozemske lastnike petrolejskih vrelcev, med katerimi so Angleži najbogatejši. Anglija je segla po protiukrepih. Mehika se brani.)
Washington, 14. maja. AA. (DNB) V zunanjem ministrstvu je zavladal nemir zaradi nepričakovane prekinitve diplomatskih odnosov med Mehiko in Veliko Britanijo. Mislijo, da bo zato otežkočena ureditev ameriških zahtev zastran odškodnine državljanom USA zaradi razlastitve ameriških petrolejskih nahajališč. Vrednost ameriškega imetja v mehiških petrolejskih družbah cenijo neuradno na 150 milijonov dolarjov.
Je meja med človeškim in božjim in jo je treba uveljaviti. Zato morajo organizatorji pač gledati, da bodo vsi, ki k taki reči zraven pridejo, vedeli, kdaj se je temu narodu začela služba božja, kdaj je to ljudstvo kot enota začelo prositi Boga zn blagoslov pri tem tako potrebnem delu. Kadar z Bogom govorimo, rudovednežem in zbirateljem zanimivosti ne moremo biti tako na razpolago kakor pri petju, telovadbi in v vriskajočih sprevodih.
Vsi govore, kako usodna je doba in da je romantike konec. Čc za koga to velja, velja za Slovence. Zato ob takih prilikah, ko nas je na stotine zbranih, preglejmo tudi tiste okoliščine, ki so nam vzele romantiko in nas pahnile v ostro realno borbo zn narodni obstanek. Videli bomo, kako tujec hlepi po naši zemlji in kako radodarno žrtvuje velike milijone, da bi si jo kupil za deklo in kako po skrivnem nn-črtn sega po posameznikih in jih pripravlja in goji zn izdajstvo. Če je tujec za mejo tako pozoren na ta mali košček Evrope, mora biti
gotovo veliko vreden, in če je vreden zanj, mora biti vreden tudi za nas. Zato mora vsak tabor konec koncev izzveneti v slavospev domači zemlji, da se bo vsak posameznik vračal na svoj dom utrjen v ljubezni do nje. Res, da je ta zemlja revna in da je treba še marsikaj urediti in popraviti, pa to ve tudi tujec in ga to ne moti. Tudi nas ne sme. Množicam je treba pomagati, da bodo mogle pognati korenine v zemljo, da nihče ne bo razočaran nad trdim življenjskim bojem najprej pogledoval ven, ampak da bo vsak najprej gledal v svojo zemljo in da bo moči, ki jih je pripravljen na tujem za izboljšanje žrtvovati, žrtvoval doma, da se tu popravi, kar se mora. Če bi domači zemlji posvetili toliko iznajdljivosti in toliko znoja, kakor smo ga že tujini, bi jih tudi na tei zemlji moglo več živeti. Naj nam letošnji tabori tudi v tem oziru odpro oči in nam dajo pobude, da se vrnemo k sebi, da borno živo in zavestno hoteli sami obdržati, kar bi tujec za poniževalno ceno rad kupil.
Knu bodo molčali vse tako dolgo, dokler praška vlada pod pritiskom Anglije ne bo izdelala in objavila 6vojih predlogov glede sudetskih Nemcev. Iz razgovora, ki ga je imel angleški poslanik Henderson z zunanjim ministrom Ribbentropom, izhaja, da nemška vlada nikakor ne želi napraviti vtisa, da je trmasto zagrizena in nepristopna. V Berlinu namreč nevarnosti, da bi šla Anglija v protineniško fronto, ako bi njena prizadevanja za mirno rešitev češkoslovaških težav trdo odbili, nikakor ne podcenjujejo in se ji hočejo izogniti. Značilno je tudi, da je protičeška gonja v nemškem tisku kar naenkrat prenehala, ali je vsaj omiljena. Iz vseh teh okoliščin raste zaupanje v mirno rešitev tega hudega spora. Prav gotovo j»a je, da ni treba pričakovati, da bi ee v bližnjih tednih pojavile kakšne nasilne motnje »li celo kakšna nasilna presenečenja na češkoslovaških mejah, ker nemška vlada se bo izognila vsemu, kar bi moglo kakorkoli ovirati njeno mirovno posredovanje. Če se je Anglija spustila v ta posredovanja, ne sme biti blamirana, tega se vsi zavedajo, tudi nemška vlada.«
Henleinova milica
Praga, 14. maja. AA. DNB: Z odobrenjem češkoslovaških oblasti je bila včeraj v Egerju ustanovljena »prostovoljna nemška varnostna služba« — »FroiwiIliger deutseher Sehutz-d i en s t«. V kraticah bo organizacija nosila ime »FS«. Vrhovni voditelj organizacijo jo Konrad Henlein, ki je za svojega namestnika imenoval načelnika svojega štaba Will.vja Brandnerja. Organizacija hoče skrbeti za red in mir pri velikih manifestacijah in t primeru katastrofe nuditi prvo pomoč prebivalstvu.
Angleški letalski minister odstopit
London, 14. maja. c. Letalski minister lord Svvinton je odstopil. Predsednik vlade Chamberlain si je pridržal pravico, da to ostavko odobri šele v ponedeljek.
Govore, da bo novi letalski minister bivši zunanji minister in sedanji notranji minister sir Samuel Hoare. Ni izključeno, da bi letalsko ministrstvo prevzel tudi dosedanji vojni minister Hore Belisha.
Odstopiti misli tudi kolonijalni minister Ormsby Gore, ki je postal član lordske zbornice. Na ta način bo najbrž Chamberlain precej preosnoval svojo vlado.
Spaak sestavlja belgijsko vlado
Bruselj, 14. maja. c. Mandatar krone Spaak je opoldne odšel na dvor in kralju Leopoldu poročal o poteku pogajanj za novo vlado. Kralj je vse Spaakove predloge odobril.
Spaak bo vsekakor še nocoj sestavil novo vlado. Večerni listi pišejo, da ima Spaak 95% izgledov za uspeh. V novi vladi bodo trije izvenparla-mentarci, in sicer finančni, gospodarski in vojni minister. Socialisti dobe 4 ministrstva, katoliki pa tudi 4.
Ženeva, 14. maja. AA. (Havas) Zvedelo se je, da je čilska vlada sporočala davi Zvezi narodov, da izstopa iz ZN zaradi težkoč, nastalih v svetu ZN o predlogu čilske vlade. Toda o tem poročilu ne dajejo nobenih informacij ne v čilski delegaciji, ne v tajništvu ZN.
Zemtinska vremenska napoved: Prevladovalo
bo jasno in lepo vreme v vsej kraljevini. Toplota bo še poskočila.
Zagrebška vremenska napoved: Jasno.
Dunajska vremenska napoved: Jasno, naraščanje temperature.
)
Od nedelje do nedelje
Zunanji pregled
V	preteklem tednu eo po vsej Evropi močno odmevali pomembni, lahko rečemo zgodovinski zunanjepolitični dogodki. Imamo vits, kakor da stojimo sredi pomladanskega prerajanja in da dobiva naša Evropa počasi čisto drug poiitični obraz.
Tako je bil v preteklem tednu zaključen obisk nemškega državnega kanclerja Hitlerja pri Mussoliniju, ki je nudil priložnost za kaj razkošne in veličastne proslave prijateljstva med Nemčijo in Italijo. Svoj zgodovinski pomen je ta obisk dobil z govorom, ki ga je imel nemški kancler na slavnostni večerji v Beneški palači, ko je slovesno in za vse večne čase obljubil, da bo Nemčija spoštovala skupno nemško-italijansko mejo, ki teče po grebenih Alp, kot sveto in nedotakljivo, to pa v zahvalo za to, ker je Italija bila mirna, ko je Nemčija zasedla Avstrijo. Italija je z obiskom torej lahko zadovoljna. Dobila je jamstvo za svoje severne meje, kot ga še nikoli ni imela. Toda kakšne vojaške zveze Hitlerjev obisk v Rimu ni prinesel. Italije tudi ni privezal na Nemčijo. Pač pa je dokazal, da 6e Italija vrača k svoji stari politiki svobodnega gibanja in svobodnega iskanja svoje nacionalne sreče. Svojo zvezo z Nemčijo sicer ohrani nedotaknjeno, a išče prijateljskih zvez tudi z Anglijo in Francijo, tako da bi razpolagala z večjim številom prijateljstev in tako inogla vedno zbirati pot, ki je za njeno državo najbolj koristna. Rimski prazniki so brez dvoma začetek novega poglavja v evropski politiki, a to novo poglavje ne bo več imelo svoje težišče na »osišču Rim—Berlin«.
V	Belgradu s ni o pretekle dni pozdravili turške goste. Turški ministrski predsednik Dželal Bajar in zunanji minister Ruždi Aras sta uradno obiskala našo vlado. Svetovno časopisje je mnogo pisalo o tein obisku ter izrekalo priznanje politiki naše vlade, ki je na tako vzgleden način znala organizirati sodelovanje med balkanskimi državami. Turški obisk v Belgradu dobiva svoj poseben pomen v svitu nedavnih dogodkov v srednji Evropi. Ce hoče namreč Balkan, kjer živi 6 narodov, vzdržati pritisk, ki se je pojavil na severnih mejah, mora biti strnjen, tesno med seboj povezan v medsebojnem zaupanju in iskrenem političnem, vojaškem in gospodarskem sodelovanju. Potem šele bo ostal gospodar na svoji zemlji in ne bo padel v suženjstvo odvisnost od katerekoli velike države, ki trka na njegova vrata. Turški obisk je pokazal, da balkanske države razumejo pravi pomen najnovejših dogodkov v srednji Evropi in da hočejo pravočasno poskrbeti, da bo Balkan ostal Balkancem kot domovina miru in naraščajočega blagostanja.
V	Ženevi so ob priliki zasedanja Sveta Zveze narodov končnoveljavno pokopali Abesinijo. Anglija in Francija sta se močno zavzeli za to, da se naj ta neljuba zadeva spravi s svela. Če je Italija zasedla Abesinijo in jo sedaj drži in ni nobenega sredstva, da bi se Abesinija še kdaj osvobodila, je treba to stvarno stanje pač priznati že zaradi miru, ki je v nevarnosti. V Ženevo je prišel braniti Abesinijo sam bivši abesinski ne-guš. Toda nič ni pomagalo. Zveza narodov je sklenila, naj se Italiji prizna lastnina nad Abesinijo. In tako je tudi to poglavje, ki je dve leti razburjalo svet, končano in iz imenikov neodvisnih držav so izbrisali Abesinijo za vedno. Izbrisali so tudi Avstrijo, toda bolj tiho, ker o njej nili besedica ni padla. »Žrtvovano je bilo veliko načelo« je dejal angleški minister, »toda žrtev ni prevelika, če je služila miru.«
Češkoslovaško vprašanje, to se pravi nastop Nemcev na Češkoslovaškem za avtonomijo, se počasi razvija. Angleška in francoska vlada sta v Pragi delili dobre nasvete, naj praška vlada pokaže zmernost in dobro voljo. Praška vla-
Minister Behmen odstopil
Belgrad, 14. maja. m. V imenu Nj. Vel. kralja je bil z ukazom kraljevskih namestnikov sprejet odstop, ki ga je prijavil minister brez portfelja g. dr. Šeftija Behmen in ki je z istim ukazom sedaj stavljen na razpoloženje in odlikovan z redom Jugoslovansko krone 1. razreda.
Džefer Kulenovič - novi minister
Belgrad, 14. maja. m. Na predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra g. dr. Stojadinoviča so kraljevski namestniki podpisali ukaz. 6 katerim je imenovan za ministra brez portfelja narodni poslanec g. Džefer beg Kulenovič, ki pripada poslanskemu klubu JRZ. Novi minister brez portfelja je prispel danes zvečer ob 6. v predsedništvo vlade ter je tam položil prisego. Novi minister Džefer beg Kulenovič bo imel svoj kabinet v istih prostorih, prometnega ministrstva, kakor ga je imel dosedanji minister brez portfelja dr. Šeftija Behmen.
Zagrebški kolodvor napreduie
Zagreb, 14. maja. b. Jutri bo izročen prometu nov podzemeljski hodnik na zagrebški postaji. S tem se bo znatno dvignila kapaciteta zagrebškega kolodvora, ki bo lahko izkoristil nadaljnje tri proge, kar je zlasti za letno sezijo velikanskega pomena, kajti skozi Zagreb gre dnevno okrog 112 vlakov.
Shodi in zborovanja
Belgrad. 14. maja. m. Jutrišnja nedelja bo v političnem pogledu spet precej razgibana, ker so vse politične organizacije in skupine prijavile celo vrsto shodov in posvetov,
JRZ bo imela na raznih kraiih več shodov. Tako bo govoril v užiški Požegi minister za pošte Čvrkič, prosvetni minister Magarašcvič je pa napovedal dva shoda v okraju Vrginmost. JRZ bo imela na več krajih tudi sestanke delavske organizacije Jugoras. Ustanovilo se bo tudi več novih mladinskih organizacij.
Združena opozicija je za jutri napovedala par manjših shodov, tako v Petrovcu na Mlavi in v Re-kovcu. Ljudskofrontažki del srbijanske opozicije bo pa zboroval v Valjevu. Kot govorniki so napovedani Dragoljub Jovanovič, dr. Smiljanič, dr. Rybar in Ple-čevič. Vodstvo Združene opozicije je podalo izjavo, da s tem shodom nima nič skupnega, kar je spet lep dokaz o tesni harmonični povezanosti v vrstah srbijanske združene opozicije.
Par konferenc odnosno pogovorov bo imela tudi JNS ter bodo voditelji te razpadajoče politične skupinice porabili jutrišnjo nedeljo kakor ponavadi tudi za avtomobilske izlete. Vodja JNS Peter Živkovič se je na primer že odpeljal v vrbasko banovino. Govoril
bo v par krajih kulskega okraja.
*
Belgrad, 14. maja. m. Zdravstveno stanje socialnega ministra Cvetkoviča sc vidno boljša irt bo minister najbrž prihodnji petek že mogel zapustiti bolnišnico.
da sedaj pripravlja zakon o pravicah Nemcev. Pričakujejo, da bo ta zakon Nemce zadovoljil. Voditelj čeških Nemcev je bil poklican v London, kjer mu bodo dali nasvet, naj bo zmeren in moder. Tako je upanje upravičeno, da se bo češkoslovaško vprašanje, ki se je tako ostro začrtalo na obzorju evropske politike, rešilo na miren način in brez nasilij, o katerih so še pred nekaj tedni pisali, da so neizbežna. Podčrtati je treba zrelo resnost in samozavestno hladnost, s katero Čehi in Slovaki gredo skozi težave, ki so jih obstopile.
Na Madžarskem, kjer so se zadnje čase pojavila močna desničarska gibanja v notranji politiki, je prišlo do spremembe vlade. Daranyi je moral odstopiti in iz vlade so izleleli vsi ministri, ki so siinpatizirali z desničarskimi gibanji. Nova vlada bo baje »vlada močne roke«, ki bo izvedla gospodarsko petletko, oborožila državo in skušala urediti prijateljske odnose s sosednimi državami Male zveze. Priključitev Avstrije je tudi na Madžarskem rodila prve posledice.
Na Daljnem Vzhodu so Japonci začeli novo ofenzivo, ki bo pripeljala do največje bitke v kitajsko-japonski vojni.
Notranji pregled
Slovenske gorice so v nedeljo ob lepi slovesnosti, katere se je udeležil tudi g. ban dr. Natlačen, dobile zvezo z Mariborom. Odprta je bila cesta Maribor— Sv. Peter—Ložani, za katero se je tamošnje prebivalstvo potegovalo že celih sedemdeset let, pa vsi napori kljub rednemu plačevanju davkov niso nič pomagali. Prebivalstvu se je želja izpolnila šele v Jugoslaviji ob sedanji vladi. G. ban je ob tej priliki v govoru pozival ljudstvo, naj tej zemlji posveti svoj trud in svoje trpljenje, da nam ne bo ob vsakem trpljenju in vsaki stiski prva misel beg v tujino, ampak: domovina, tu se s skupnimi, složnimi napori preriti do lepšega življenja. Res je tudi ta cesta eden izmed dokazov, da delo in trpljenje tudi v domovini ne ostaneta brez sadu.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo je imelo v nedeljo lepo uspelo letno skupščino, ki je pokazala, kako društvo lepo napreduje. Danes že šteje 255 podružnic z 10.205 člani. Velike gospodarske važnosti sadjarstva in vrtnarstva se zaveda tudi banovina, zato je delo društva podprla z lepo vsoto nad 150.000 din poleg mnogih drugih podpor, ki jih v denarju in v blagu daje za pospeševanje sadjarstva in ki omenjeno vsoto še presegajo.
Finančno ministrstvo je objavilo, da so dohodki državne blagajne v proračunskem letu 1937-38 znašali 11,804.800.000 din, izdatki pa 10,305.000.000 din, presežek dohodkov nad izdatki torej znaša 1,373.000,000 dinarjev, kar pomeni zelo čedno vsoto.
V Belgradu je v 55. letu starosti umrl senator Lukarevič, v mlajših letih član narodno radikalne stranke, v senatu pa član kluba JRZ. Na njegovo mesto pride v senat Miloš Dragovič, izvoljen v vardar-ski banovini pri senatnih volitvah 6. februarja L L
Razstava »Italijanski portret vseh stoletij« v Belgradu je že zaprta. Odprta je bila od 27. aprila do 10. maja in jo je obiskalo 82.413 ljudi.
Finančno ministrstvo je kr. banski upravi v Ljubljani dovolilo, da se sme pri Državni hipotekami banki zadolžiti za 10 milijonov din, da bo s tem zneskom modernizirala svoje zdravilišče v Rogaški Slatini.
Danes bodo v Ameriki slovesno odprli Jugoslp-, vanski kulturni vrt. Župana dr. Adlešiča, ki je odpo-,' toval k tej slovesnosti, so v New Yorku predstavniki tamošnje mestne občine prisrčno sprejeli, nakar je nadaljeval pot proti Clevelandu, kjer bo jutrišnji dan za vse Slovence, ki jih je tam nad 40.000, zelo slovesen in pomemben. Slovesnosti se namreč udeležujejo najodličnejši predstavniki Severne Amerike, med njimi tudi sam predsednik USA, Spored slovesnosti bo pa prenašalo 109 radijskih postaj.
Dar hneginie Olge R K
Belgrad, 14. maja. AA. V znale visoke pozornosti in ielje, da podpre delovanje Rdetega kriia, je Nj. Vis. kneginja Olga blagovolila poslati glavnemu odboru Rdečega kriia prispevek 10.000 din in se je vpisala za članico-dobrotnico Rdečega kriia.
Truplo Bogdana Pavlua bodo prepeljali v Prago
Zagreb, 14. maja. b. Danes dopoldne so bile izvršene vse formalnosti za prevoz tragično preminulega češkoslovaškega ministra dr. Bogdana Pavlu. Nemški konzul je uredil tudi vse formalnosti za direkten prevoz dr. Pavlua v Prago skozi nemško ozemlje. Ga. Pavlu je prav tako danes odpotovala iz Zagreba v Prago z vlakom.
Pariz, 14. maja. AA. DNB: Ribiči v St. Nazaireu so morali vreči v morje 200.000 sardin. »Matin« piše, da tovarne za konzerve še niso začele z delom.
NE ZAMUDITI!
nmmmmmmmmmm
Prodaja blaga po zelo nizkih cenah*
Podružnica Stermecki, preje Urchova trgovina Celje, Glavni trg št. 17
Na Petrovi skali
V	katoliški mesečni reviji »Stimmen der Zeit« je nedavno objavil profesor bogoslovja na friburški univerzi dr. Krebs razpravo o znani besedi Gospodovi: »Ti si Peter skala, in na to skalo bom zidal svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.«
V	tej razpravi piše znani profesor, da velja ta obljuba le za neporušljivost Cerkve kot vesoljne Cerkve, ne pa za Cerkev v posameznih deželah. Mar niso v prejšnjih stoletjih mogočne cerkvene province, polne življenja, propadle?: V Egiptu, Siriji, Mali Aziji, severni Afriki, na Angleškem. Le Cerkev kot celota je neporušljiva, cerkve v posameznih deželah pa nimajo te Gospodove obljube.
Razdejanje velikih provinc krščanskega katoliškega božjega kraljestva tu na zemlji je vedno v neki zvezi s prekinitvijo vezi teh pokrajin s kržčanslcm Rimom. Tako severna Alrika, ki je bila nekoč cvetoča krščanska provinca, cerkev mučenic sv. Felicite in Perpetue in sv. nadškofa Ciprijana in ki je videla duhovnega velikana sv. Avguština. Razpadla je, ko se je po smrti sv. Avguština ločila od Petrove skale.
Tu so dežele vzhodne cerkve, ki so pripadale mogočnim patriarhom Aleksandrije, Antiohije, Jeruzalema in Bizanca, v katerih so živeli in učili grški cerkveni očetje, kakor sv. Atanazij, sv. Janez Krizostom, sveti Ciril, Bazilij, Gregor iz Nyse, Gregor iz Naciana. Te pokrajine so podlegle navalu mohamedanskih Arabcev, pozneje Turkov in končno boljševizmu. V svojem nauku in organizaciji so se bolj naslonile na bizantinske cesarje kakor na Petrovo 6kalo. Zato so s cesarstvom tudi one propadle.
Cerkev na Poljskem pa, ki je kljub strahotnemu preganjanju carske Rusije trdno vztrajala na strani sv, očeta v Rimu, pa je ob razpadu ruskega kolosa ostala neokrnjena in je danes najmočnejša trdnjava proti boljševiškemu brezboštvu.
In kako je z Anglijo? Tamkaj je največ pod Henrikom VIII. bila katoliška Cerkev z izjemo malega ostanka junakov in junakinj porušena. Zakaj se je razdiralno delo posrečilo? Ker je zveza s Petrovo skalo bila zrahljana.
Nasprotje temu je usoda Irske. Najhujša preganjanja in trpljenje vsake vrste ni zvestobe Ircev do glavarja Cerkve nikdar moglo omajati. In ravno Irci so postali v trenutku, ko naj bi v njihovi domovini bila vera zaradi strahotnega državnega pritiska, ropov, izgonov in kazenskih kolonij iztrebljena, — oznanjevalci evangelija za daljne pokrajine in so v Severni Ameriki in v Avstraliji pridobili Cerkvi velike pokrajine, ki so ohranile zvestobo papeškemu Rimu.
Razprava končuje s stavkom: Ako se mora kaka cerkvena pokrajina boriti s še tolikimi nevarnostmi, ima kljub temu še vedno jamstvo svojega obstoja v tem, da svoje temelje še globlje zagrebe na Petrovi skali. Od Rima ločene cerkve so kljub vsej duhovni in
Zastopniki tnjega tulskega-prometa zapuščajo
Jesenice, 14. maja.
Če je bilo skoraj 14 dnevno potovanje zastopnikov inozemskih potovalnih družb po Sloveniji kakor živahna narodna pesem, tedaj so bili zadnji dnevi prekipevajoča himna. Zlasti družabni večer v Kranjski gori je bil po tolikih doživetjih in lepotah višek družabnosti in prisrčnosti. Hkrati je bil ta večer — v hotelu »Slavec« — tudi poslovilni večer karavane, kajti v soboto je bil že določen razhod.
Ravnatelj Tujsko-prometne zveze v Ljubljani dr. Žižek je v imenu vseh izrekel v lepem govoru prisrčno zahvalo očku in prezidentu karavane g. Buersu iz Haaga, ki je ves čas potovanja prevzemal nase vse dolžnosti formalnega značaja in hkrati s svojo ljubeznjivostjo ustvaril v družbi tako prijetno vzdušje prijateljstva. Buers se je zahvalil v lepem, vprav liričnem govoru, pri čemer je zlasti poudaril, da je prevzet od lepote naše zemlje in ginjen od prisrčnosti, ki jo je bil deležen pri nas. Za tem je dr. Žižek izročil za spomin Buersu in Loevvitschu, ravnatelju potovalnega urada lipskega velesejma po eno svetilko, v kateri je biio okrepčilo za notranje bolečine: slivovka. Ta svetilka naj bi jima svetila na dolgi poti domov.
Ravnatelj mariborske Tujske zveze pa jima je izročil po eno steklenico pristnega kranjskega brinjevca. Živahnost večera je povzdignil še magistralni uradnik iz Maribora Zorzut, ki je nazdravil vsem gostom v duhovitih rimah. V ranem jutru so se gostje nato odpeljali v Rateče-Planico, kjer jih je pričakovala prav vsa vas. Šolska mladina jih je okitila s cvetjem, pozdravil pa jih je župan inž. Pintbah in pa zastopniki planinskega in tujsko-prometnega društva. V gostilni »Žerjav« so ponudili gostom prigrizek, na kar so se odpeljali dalje do mamutske skakalnice in do smučarskega doma »Ilirije«. Spet so strmeli nad lepoto naše zemlje, nekateri pa so šli še naprej proti Tamarju, kjer se jim je odprl Jalovec v vsej svoji mogočni lepoti. Tu so se naši gostje še s svojim prezidentoni Buersom, ki kljub temu, da je že v dopoldanskih urah moral odpotovati, ni zdržal, da se ne bi sam z avtomobilom še pripeljal v Tamar, za čigar lepoto je zvedel že iz opisov. Nazaj grede so se za trenutek ustavili v hotelu »Koop«, katerega so si ogledali pod vodstvom direktorja Garza Rolia in upravnika Kolarjn, ki sta jih seveda spet pogostila. Ob 1 so prišli v Dovje-Mojstrano, kjer so jih sprejeli na postaji šolski otroci, napravljeni v sniuško obleko, dve deklici v smuškem kroju pa sta pripeli vsem gostom lepe planinske šopke, na kar jih je povabil župan Janša, naj si ogledajo lovske trofeje in razstavo odlikovanj v hotelu »Rabič«. Na kosilu, na katerem so bili poleg župana tudi poveljnik planinskega bataljona v Mojstrani kapitan Milovano-
vič in svetokriški župnik Krašnja, so šolski otroci pod vodstvom Mince Zupanove zapeli nekaj res lepih pesmic. Tu sta se tako dr. Žižek, kakor ravnatelj Loos zahvalila vsem gostom za udeležbo na tem potovanju po Sloveniji in jim izročila svetilke s slivovko in naš dobri brinjevec. Nato je povedel goste župnik Krašnja k Sv. Križu, kamor so se odpeljali z avtomobili. Tako so imeli priložnost, da vidijo še drugo izredno lepoto naših planin, namreč belo cvetoče polje narcis. Po kratkem prigrizku se je pričelo postavljanje. Zadonela je spet himna in pred 14 dnevi še tuji ljudje so se poslavljali drug od drugega kot največji prijatelji. Da je temu tako, ima prav gotovo tudi veliko zaslugo slovenska gostoljubnost in prisrčnost.
Belgrajske vesti
Belgrad, 14, maja. m. V finančnem ministrstvu je bila popoldne konferenca zastopnikov industrije in predstavnikov tega ministrstva. Na konferenci so razpravljali, kako naj se glasi uredba o ustvarjanju rezervnih fondov v industrijskih in sličaih podjetjih. Iz Slovenije sta 6e konference udeležila generalni tajnik Zveze indu6trijcev dr. Golia in industrijec Ivan Avsenek.
V isti zadevi je bila v finančnem ministrstvu tudi konferenca zastopnikov zadružništva, bančništva in zavarovalnih družb. Tej konferenci so prisostvovali iz Slovenije dr. Ivan Slokar, dr. Basaj in dr. Dcrmastia.
Belgrad, 14. maja. m. Konferenca zastopnikov trgovinskih zbornic je dokončala svoje delo glede novelizacije obrtnega zakona. Vse tozadevne predloge bodo zastopniki zbornic predložili v nadaljnje postopanje trgovinskemu ministru.
Belgrad, 14. maja. m. V Belgradu se je danes začela konferenca 77. rotarijanskega distrikta. Konference se udeležujejo zastopniki rotarijancev iz vseh pokrajin v državi. Na današnji konferenci je bil izvoljen za guvernerja 77., to je jugoslovanskega rotarijanskega distrikta, g. dr. Ivan Slokar, generalni ravnatelj Zadružne gospodarske banke v Ljubljani.
Belgrad, 13. maja. AA. Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič, njegova soproga in ministra Stošovič in Magarašcvič so si danes popoldne v gradbenem ministrstvu ogledali načrte za postavitev spomenika na otoku Vido. Zatem so obiskali glasbeno akademijo, kjer jih je sprejel in pozdravil rektor akademije Kosta Manojiovič s profesorskim zborom. Predsednik vlade z gospo soprogo in ministroma Stošo-vičecn in Magaraševičem si je zatem ogledal umetniško akademijo ter se zanimal za pouk na tej ustanovi. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič jc izrazil svoje zadovolistvo nad uspehi, ki jih je pokazala glasbena akademija.
zunanji sili najbolj izpostavljene razdejanju. Trdna zvestoba Petrovi skali pa nudi najtrdnejše jamstvo za izpolnitev obljub, ki so bile dane Kristusovemu namestniku.
V	tej zvezi naj opozorimo na besedo, ki jo ie sveti oče izrekel ob priliki avdience članov papeškega zavoda za širjenje vere.
V	svojem nagovoru se je sv. oče zahvalil za veliko tolažbo, ki mu jo njegovi ljubljeni sinovi v tem težkem času pripravljajo. Rekel je, da je bil pač pripravljen na mnoge žalostne dogodke, vendar pa ne na takšne, ki so sedaj nad njega prišli. Zato oče krščanstva ne najde dovolj besedi, da se tem misijonarjem zahvali za veliko tolažbo, ki mu jo nudijo. Papež se sprašuje, ali bo Evropa v 50, v 100 ali 200 letih šc krščanski del zemlje, ali pa bo drug kontinent nosil ta lepi častni naslov ,..
Nato je sivolasi papež slikal žalostno podobo, ki jo Evropa trenutno nudi. Mnogi ne poznajo več božjih zapovedi, ali pa jih nočejo poznati. Mnogi nočejo le biti brez Boga, ampak proti Bogu. Papež ne pozna bodočnosti, ali tolažljivo je zanj in za katoličane, da je bodočnost v božjih rokah.
Velika svetovna vojna naj bi bila, kakor so ljudje rekli, poslednja vojna, konec vseh sporov. Nasprotno pa je bila ta vojna povod strahotne zmede in notranjih sporov v Evropi. Vendar pa sv. oče noče tožiti nad sedanjostjo, niti je hvaliti. Zahvaljuje se Bogu, da ga je v tak čas postavil. Zavida pa nekoliko mladino in zlasti najmlajše, ki iinajo še veliko bodočnost pred seboj. Neposredna bodočnost bo morda še trda in bridka. Toda vidimo že upapolni razcvet misijonskega dela, globoko češčeaje Presvete Evharistije in rastočo moč katoliške akcije.
Osebne vesti
Belgrad, 14. maja. m. Z odlokom poštnega ministra so upokojeni poštni zvaničnilci: Ivan Ravljeu na pošti Šoštanj, Andrej Knafiič na pošti Bled I, Franc Cvetko na pošti Ljubljana II, Miroslav Fert na pošti Slovenj Gradec in Avguštin Kramberger v Murski Soboti.	iho v
S kraljevim ukazom so postavljeni s 6. pol. skupine: v komercialni oddelek generalne direk-pije državnih železnic za višjega kontrolorja Franjo Lupša, Henrik Kenda, Ivan Smolnikar, Alojzij Smrke in Anton Bervar; v 7. pol. skup.: Zdravko Rak. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani so postavljeni v 5. skup.: za inšpektorja na postaji Maribor koroški kolodvor Konrad Merk, dosedanji inšpektor iste položajne skupine na postaji Maribor glavni kolodvor. V 6. skup.: za višjega kontrolorja na postaji Ljubljana glavni kolodvor Gabrijel Pirkmajer, dosedanji višji kontrolor iste skupine na postaji Maribor koroški kolodvor po službeni potrebi.
V	7. skup. so imenovani: za kontrolorja v prometni komercialni oddelek Jožef Tundrič, dosedanji kontrolor iste skupine na postaji Celje, po prošnji; za višjega prometnika na postajo Ljubljana glavni kolodvor Karol Podbregar, dosedanji višji prometnik iste skupine prometno komercialnega odddelka, po potrebi službe; za višjega prometnika v kurilnico Ljubljana Franc Sovre, dosedanji višji prometnik na postaji Maribor glavni kolodvor. Na področju subotiškega železniškega ravnateljstva je postavljen v 7. skup. za kontrolorja v prometno-komercialnem oddelku Vladimir Končnik, dosedanji kontrolor Iste skupine v Vinkovcih.
Z odlokom generalnega ravnateljstva so postavljeni na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva: Po potrebi službe: Ivan Škofic iz strojnega oddelka v splošni oddelek ljubljanskega žel. ravnateljstva, Marija Zupančič iz prometno-komercialnega v splošni oddelek, Franjo Gerlovič, šef postaje v Ivanjkovcih, na postajo Zagorje, Frančišek Štefula iz prometno-komercialnega oddelka na postajo Maribor glavni kolodvor, Štefanija Jurjevčič iz postaje Ljubljana glavni kolodvor v splošni oddelek železniškega ravnateljstva, Bogomir Lapajne s postaje Rakek na postajo Zagorje, Anton Peršič iz Ljubljane glavni kolodvor v splošni oddelek železniškega ravnateljstva, Ignacij Vo-liar iz Ormoža v Rožnidol-Pribišje in Franc Obran iz Ormoža v Veliko Loko.
Po prošnji: Rudolf Golobič iz Novega mesta v prometno-komercialni oddelek želez, ravnateljstva, Franc Hrvaški s postaje Zagorje za šefa postaje Ivanjkovci, Anton Lovrič iz Trebnjega v Metliko, Anton Hladnik iz Vršca v subotiškem železniškem ravnateljstvu v Škofjo Loko, Ivan Jezovšek iz kurilnice Ljubljana v strojni oddelek železniškega ravnateljstva, Jožef Ostrovršnik iz Središča v Birč-no vas, Franc Penca iz Velike Loke v Uršna sela in Radivoj Ivanovič iz Kamnika v Ormož.
Naznanjamo, da je naša mama, gospa
Marija Bofč
vdova nadzornika proge
danes mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v ponedeljek, 16. maja, iz hiše žalosti, Zarnikova ulica 9, v Borovnico, kjer jo bomo položili k počitku ob osmih zjutraj.
Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo.
t
Jugoslovanski praznik v Clevelandu
Clevelandskih slavnosti v radiu danes ne bomo slišali v posebnem prenosu, pač pa bo ljubljanska radio-postaja skušala oddajo ujeti na valovnih dolžinah 13.94 in 13.95 ter bo tako sprejeto oddajo tudi oddajala. Slavnosti so se pričele že sinoči ob 17 s sprejemom ljubljanskega župana g. dr. Adlešiča z gospo soprogo pred Slovenskim narodnim domom, kjer je zastopnika slovenske prestolnice pozdravil tudi župan clevelandski g. Harald H.^ B u r t o n z mestnim svetom in guvernerjem države Ohio Martinom L. Daveyem in zveznima senatorjema Robertom I. Bulkleyem in Vic Donaheyem ter drugimi dostojanstveniki. Po sprejemu je bila v Narodnem domu velika prireditev v čast ljubljanskega župana, ko so igrali tudi Finžgarjevo »Našo kri«. Danes, v nedeljo se prično slavnosti ob 14, ko se množice vseh slovenskih in jugoslovanskih ter tudi sploh slovanskih organizacij in domačinov zbero pred Narodnim domom, nato pa z zastavami in godbami odkorakajo v Jugoslovanski kulturni vrt, ki ga s slavnostnim govorom otvori ljubljanski župan. Kakor poročajo ameriški listi, bo najbrž ob
tej priliki govoril tudi sam predsednik Roosevelt po radiu, osebno bo pa navzoč podpredsednik USA O a r n e r s prej imenovano gospodo in ve-čimi drugimi najvišjimi dostojanstveniki Združenih držav ameriških, države Ohio in bližnjh držav ter elevelandskega župana z mestnim svetom. Seveda bodo navzoči tudi oficialni zastopniki jugoslovanskega poslaništva in konzulatov ter konzularni zbor drugih držav. Slavnostne govore bo oddajalo 138 ameriških radio-oddajnih postaj in gotovo se nam bo posrečilo, da ujamemo vsaj glavne momente za ves naš narod zgodovinske prireditve. Po poročilih angleških ameriških listov bo udeležba ogromna in bo dosegla vsaj sto tisoč oseb. Zvečer bo v Narodnem domu slavnostni koncert v čast župana mesta Ljubljane. Po našem času se slavnostna otvoritev Jugoslovanskega kulturnega vrta prične, ko bo pri nas ura 20, toda tudi na sedaj v Ameriki vpeljani letni čas moramo računati ter moramo zato pričeti loviti oddaje na valovnih dolžinah 13.94 in 13.95 že ob 19, čeprav sicer Cleveland ni vpeljal poletnega časa, pač pa vse radio-postaje.
Elektrifikacija dravske banovine
Kakor smo doznali, je včeraj odobril g. ban pogodbo, ki so jo sklenile Kranjske deželne elektrarne s Trboveljsko premogokopno družbo zaradi dobave električnega toka. TPD je zgradila v zad-jem času v Trbovljah novo moderno kalorično elektrarno za novih 12.500 kw. Elektrifikacija dravske banovine po KDE je v zadnjem času tako silno napredovala, da dosedanje centrale, iz kate-
rih sprejemajo KDE svoj tok, komaj še zadoščajo. Z novo pogodbo bo KDE na razpolago potrebna rezerva iz Trbovelj, ki je je do sedaj manjkalo, in bo dovolj električne energije tudi za nadaljnjo elektrifikacijo. Vsekakor pomeni ta pogodba nov odločilen korak v izvajanju elektrifikaci jske politike dravske banovine, ki je za nadaljnji razvoj našega nar. gospodarstva nepregledne važnosti.
Sijajen uspeh bolgarskih pevcev v Ljubljani
Ljubljana, 14. maja.
Za veličastnim sprejemom bolgarskih pevcev iz Plovdiva, ki jim ga je priredila Ljubljana v četrtek zvečer na kolodvoru, je sledil nov triumf, ki so ga snoči bolgarski pevci doživeli v Filharmonični dvorani na svojem koncertu. Dvorana je bila polna. Naše občinstvo je sprejelo bolgarske pevce z dolgotrajnimi ovacijami in z vzklikanjem jugoslovansko-bolgarskemu bratstvu. Z enakim navdušenjem je občinstvo pozdravilo dirigenta Ivana Kočetova.
Spored koncerta je obsegal skoraj izključno bolgarske narodne pesmi in umetne skladbe ter po eno slovensko ter eno srbsko. Bolgarske pesmi so vžgale v dvorani pravo navdušenje. Splošno mnenje strokovnjakov je, da 60 bile vse pesmi izvajane z veliko umetniško rutino, saj so v resnici našemu občinstvu nudile velik užitek. Bolgarski pevci so morali dodati več pesmi, ob koncu pa so z občinstvom med splošnim navdušenjem zapeli himno »Hej Slovani«, ki so jo vsi peli stoje.
Po koncertnem delu so se poklonili plovdivskemu
Iievskemu zboru zastopniki jugoslovansko-bolgarske ige, Učiteljskega pevskega zbora, Glasbene Matice, Slovenskega vokalnega kvinteta in »Preporodovcev«
ter Akademskega pevskega zbora. Zastopnik zadnjega je govoril v bolgarščini. Skoraj vsa ta društva so že bila gostje Bolgarov.
O umetniški vrednosti koncerta bo spregovoril še naš strokovni glasbeni referent. Ugotovimo le toliko,
da je bil ta koncert ena najbolj prisrčnih manifestacij našega bratstva z Bolgari, kar smo jih zadnja leta doživeli. Po koncertu so naša društva priredila Bolgarom prijateljski večer, na katerem je bilo izrečenih več prisrčnih napitnic.
Slovenski steber
za mednarodno razstavo v Berlinu
Za mednarodno obrtno razstavo je bil med drugim izdelan tudi dekorativen steber, ki nam ga kaže naša slika. Načrt je izdelal g. inž. arh. Gustav Ogrin, dela pa so izvršili: mizarski mojster Matija Perko iz Šiške, kiparski mojster Božidar Pengov, tesarski mojster Mihor Robat in ključavničarski mojster Ivan Kralj. Steber, ki je 7 m visok, je že odposlan v Berlin, kjer bo postavljen v jugoslovanskem razstavnem paviljonu. Steber je iz javorovega lesa, poliran in okrašen z železnim kovanim ornamentom. Venec pa je iz lipovega in mecesnovega lesa. Sestavljen je torej povsem iz surovin, ki so v Sloveniji najbolj razširjene.
»Naš dom« v vaš dom!
Zahtevajte prvo številko na ogled, do konca maja se lahko udeležite še žrebanja. Dobitek celotna zbirka Kari Maya! Celoletna naročnina znaša samo 20 din. Dosedanje čudo: Vsak, ki je naročil list na ogled, ga je obdržal! Poizkusite še vi, stane vas itak nič, če vam ne ugaja. Pišite na upravo: »Naš do m«, Maribor, Koroška cesta št. 5.
Maturanti vriskajo
Včeraj je bil zadnji dan pouka v osmem in četrtem razredu srednjih šol. Za to priliko so že v navadi tradicionalne slovesnosti, študenti imajo ta dan svoj praznik. Čeprav proslavljajo maturanti posameznih šol ta dan na različne načine, je en običaj ukoreninjen prav povsod. Osmošolci z velikimi pušeljci v gumb-nicah svečano izroče sedmemu razredu ključ od stranišča. Ta navada je povzeta iz običaja srednjega veka. Ko je zavzel mesto novi gospodar, je tisti, ki je vladal, na blazini prinesel ključ mestnega obzidja zmagovitemu nasledniku. — Osmošolci se umikajo, njihovo mesto
Srevzemajo drugi, zato jim izročajo ta ključ, a nekem zavodu v Ljubljani pa bi bili osmošolci, če ne bi bili dovolj iznajdljivi — ostali kmalu brez te važne procedure. Ker so v sedmi le dijakinje, je tem izročila ključ ženska pa-ralelka 8. razreda. Kaj naj napravijo osmošolci? Dobro so jo pogruntali! Mali maturanti so napravili od 8. razreda do stranišča špalir, med njimi pa se je vil sprevod osmošolcev, ki so na blazini nesli ključ v stranišče in ga ob nepopisnem joku vrgli v kloset.
Po ljubljanskih ulicah odmevajo zvoki harmonike, maturanti v visokih cilindrih in z veselo pesmijo na ustnah proslavljajo ta pomembni dan. Šolsko leto so končali s skupnim obhajilom, na katerega naj ne pozabijo tudi kot zreli možje.

Od 10 oseb jih ima 7 zobni kamen. Tudi Tebi grozi z izpadom zobl
SARGOV
Varuj se gal
KAL0D0NT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
50 let varuh Tinske Matere božje
»Ravno 1. majnika je bilo,« tako pripoveduje Fran Bračko, »ko sem nastopil službo mežnarja. Tri osmice so bile takrat v letnici - 1888. Takrat sem bil star 23 let. G. župnik Vincenc Pla6kan ine je sprejel v službo in zdaj že služim tretjega župnika. Za Plaskanom je prišel v Zibiko za župnika g. Jožef Kranjc, za njim pa sedanji g. župnik Ivan Jelšnik.« Kje ste bili rojeni? »Na Artiču pri Janezovih nad farno cerkvijo v Zibiki. Pokojni dekan Verk je bil moj bratranec, pokojnemu p. Cirilu pa sem bil stric. Imel sem sestro Franco, ki je bila pri meni na Tinskem 42 let. Meni je gospodinjila in gospodom je stregla, ko so prišli na Tinsko. Leta 1930 mi je sestra umrla in takrat sem moral postati ženin, tfetudi mi je bilo že 65 let. Oklicana sva bila z Micko Lorger, ki je 30 let mlajša od mene.«
Ali se spominjate kakih posebnosti v svoji 6lužbi? »Ja, včasih je hodilo več romarjev na Tinsko kot danes. Kranjski romarji so imeli včasih 15. avgusta 6vojo mašo. Največje moje veselje je, če pride mnogo romarjev na Tinsko, pa mnogo gospodov. Še zdaj gruntam, kako so včasih radi hodili na Tin6ko gospodje misijonarji od svetega Jožefa pri Celju. Kar na lepem sta 6e včasih prikazala g. Macur in g. Kitak.
V moji službi je bilo na Tinskem pet novih sv. maš: g. Jakob Palir 1. 189-4, p. Ciril Bračko O. F. M. 1. 1910, p. Odilo Hajnšek O. F. M. 1.1921, g. Janez Čoki 1. 1933 in g. Jožko Zlatolas 1. 1935.
Leta 1908 smo imeli na Tinskem sv. misijon. Misijonarji iz Celja so ga vodili.
Najbolj žalosten dan v moji službi je bil oni, ko so med vojno odpeljali zvonove. Celih 10 let smo bili brez njih. Zdaj jih, hvala Bogu, zopet imamo. Zvonovi so moja največja zabava, še tega bi rad dočakal, da bi zazvonil enkrat veliki zvon, ki ga še manjka.«
Mežnar Franček je star zdaj 73 let, pa je še vedno čvrst in zdrav. Vsa dela še zvesto opravlja. Najbolj je točen pri zvonjenju in pri uri. Uro naravna ne po radiu, temveč po soncu. Če je treba, še dobro zapoje. — Največje presenečenje je doživel lansko leto ob trgatvi, ko sta prišla na Tinsko oba slovenska škofa dr. Rožman in dr. Tomažič. Tega ne bo nikdar pozabil. — V jeseni obhodi vso faro, pa še malo čez udari s puto in z vrečo, ker tinski zvonovi se dalje slišijo kot zibiški.
Zvestemu varihu Tinske Matere božje želijo farani zibiški in romarji tinski še mnogo zdravih let
Dve nesreči v Šaleški dolini
Velenje, 14, maja.
V sosednji škalski župniji imajo zadnje dni dve veliki nesreči, Prva je, da je utonil kmet Razbornik Martin, doma v Škalskih Cirkovcah. S sinom se je vračal s kupčije, krenil potem po bližnjici preko brvi, kjer je starčku spodrsnilo in drugo jutro so ga našli utopljenega v potoku.
Nocoj, med 10—11 je pa pogorelo v Pesjem kmetu Blekaču (p. d. Kašu) velikansko gospodarsko poslopje. Razen živine je večinoma vse zgorelo. Vrlim gasilskim četam, ki so bile takoj na mestu, se je zahvaliti, da ni požar zajel še drugih poslopij. Pogoreleo je imel nizko zavarovano in nima osebnih sovražnikov.
Valovi Save so ga odnesli
Kranj, 14. maja.
Po vseh delih Slovenije potujejo Bosanci in Dalmatinci s svojo krošnjo, da si zaslužijo nekaj denarja za 6tara leta. Težak je ta poklic, veliko odločnosti je treba, da vztrajajo, 6nj je treba včasih prehoditi cele vasi, da se zasluži kakšen dinar. Tako je hodil po naših krajih tudi 26-letni Jože Matič, doma iz Sinja, ki si je v teku lO^letnega krošnjarjenja zaslužil vsoto 30.000 din. Pravkar se je hotel vrniti domov in si ustvariti ob lepi Adriji svoj dom skupno z dekletom, ki si ga je že izbral pred odhodom, pa je zvedel, da se je dekle poročilo z drugim. V sredo, 11. maja, okrog pol 5 ga je pot vodila čez Savo v Smledniku, naenkrat pa je vrgel raz sebe krošnjo in suknjič ter se pognal v valove Save, ki so ga odneslL Doslej še niso našli trupla nesrečnega samomorilk ca, dasi ga iščejo orožniki že četrti dan.
Prijatelji nesrečnega fanta pripovedujejo, da je bil Matič miren, tih in silno varčen fant. Doma zapušča očeta in mater ter 5 bratov.
Lep spomenik - dar pokojnim
Ogled spomenikov -
dolžnost interesentov
Stalna razstava - nizke cene
FRANJO KUNOVAR, hamnoseflro Sv. Križ-Ljubljana Tel. 49-0
Žužemberk vabi
Pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena proslavi gasilska četa v Žužemberku dne 12. junija petdesetletnico svojega obstoja, združeno z blagoslovitvijo novega doma in obveznim zletom vseh čet novomeške gasilske župe. Prijatelji naše lepe Dolenjske, pridite ta dan v senco častitljivega žužemberškega gradu k slapovom mladostne, zelene Krke!
Kranjske občinske zadeve
Gradnja asfaltirane ceste od savskega mosta do „Krone
Kranj, 14. maja.
Snoči ob 8 je bila v občinski posvetovalnici v Kranju seja občinska odbora. G. župan je sporočil v svojem predsedniškem poročilu željo KDE, da bi postavila dva transformatorja, in sicer enega pri Sircu na Blejski cesti in drugega nad stopnicami pri Živinskem trgu. Prošnji se je ugodilo proti letni priznavalnini 100 din. Ministrstvo financ je odobrilo sklep občinskega odbora o najetju 5 milijonskega posojila za dograditev in opremo novega ljudskošolskega poslopja ter posojila 2 milij. din za asfaltiranje ulic v Kranju, novo kopališče ter pokopališče. Dalje je finančno in notranje ministrstvo odobrilo skleip, e katerim
Danes bo zagorela elektrika po spodnji Savinjski dolini
Danes bo za spodnjo Savinjsko dolino zelo pomemben dan. Slovesno bodo proslavili priključitev občin Vransko, Sv. Jurij ob Taboru, Gomilsko, Sv. Pavel pri Preboldu in Braslovče na električno omrežje Kranjskih deželnih elektrarn. Te slovesnosti se bo udeležil osebno tudi g. ban dr. Marko Natlačen in veliko drugih odličnikov. Naj pri tej priliki podamo kratek pregled tega velikega dela. Lansko leto mesca mnja se je pod predsedstvom g. okrajnega glavarja dr. Zobca vršil v Ojstrški vasi v gasilnem domu sestanek zastopnikov vseh imenovanih občin, na katerem je bil izvoljen poseben odbor za elektrifikacijo spodnje Savinjske doline s predsednikom g. Cukalo Maksom na čelu. Ta odbor, ki ga je marljivo podpiral g. okrajni glavar, je vzel delo resno v roke in kmalu se mu je posrečilo zainteresirati za stvar vse merodajne kroge. G. ban dr. Natlačen je ukrenil vse potrebno, da se je dobilo za to primerno posojilo ter se je z deli že lansko leto pričelo. Poleg g. bana so je zelo mnogo trudil zlasti inženir g. Rueh, ki je ime! ponovne sestanke po občinah in skrbel zn to, da so se razna nesoglasja, ki so jih nekateri nalnšč povzročali, odstranila. In tako smo končno dočakali i slovesni trenutek, da bo tudi nam Savinjčanom zasvetila velenjska elektrika. V ta namen je bilo potrebno zgraditi vod visoke napetosti 20.000 voltov od Topovelj, mimo Gomilskega, Kaple, Prekope do Vranskega v dolžini blizu 20 km. Od Vranskega ga je možno sedaj podaljšati še dalje proti Trojanam oziroma proti Motniku. Tudi proti Gor-
njemu gradu je z Vranskega najbliže. Od tega voda visoke napetosti se odcepijo vodi za pet transformatorskih postaj, ki so jih na novo zgradili v Trnavi pri Gomilskem, v Dolenji vasi pri Sv. Pavlu pri Preboldu, pri Sv. Juriju ob Taboru, v Prekopi in na Vranskem. Dolžina vsega na novo zgrajenega omrežja znaša okrog 50 km. Iz navedenih transformatorskih postaj se razdeli tok potem na krajevna omrežja imenovanih občin. — Knkor smo že omenili, se bo vsn slovesnost vršila prihodnjo nedeljo, na kar občinstvo Savinjske doline že danes opozarjamo ter ga vnbimo, dn se tegn slavja v velikem številu udeleži. Slovesnost bo potekala po temle sporedu: V nedeljo, 15. maja t. 1., ob 18. prihod g. bnna dr. Natlačena in gostov na Vransko, kjer bo sprejem pri slavoloku sredi trga. G. bana bodo sprejeli vsi župani navedenih občin z duhovščino, oblastmi in šolsko mladino ter gasilske čete in vsa druga društva. Po pozdravnih govorih bo nato odhod k slavnosti, ki se bo vršila pri Sv. Juriju ob Taboru. Tu bo blagoslovitev transformatorja, ki jo bo izvršil domačin-rojak g. vseučiliški profesor g. dr. Lukman ob asistenci ostale duhovščine. Slediln bo nato slovesna razsvetljava vasi Sv. Jurij in ostalih krajev. Prebivalstvo vseh olek-trificiranih občin vabimo, da se te pomenljive slavnosti polnoštevilno udeleži in s tem pokaže hvaležnost g. banu, ki ima največ zaslug poleg ostalih sodelavcev, da se je elektrifikacija v tako velikem obsegu izvedla.
je občina odstopila brezplačno prostor za gradnjo novega poštnega poslopja v Kranju, ki se bo začelo graditi najbrž že letošnjo jesen. Odobrila pa se je tudi zamenjava občinskega zemljišča z zemljiščem pred Majdičevim mlinom.
Glede državne policije, ki je po dekretu ustanovljena s 15. aprilom, je g. župan pojasnil, da je bilo popolnoma napačno mnenje onih, ki so smatrali in pričakovali, da bodo 15. aprila zjutraj v Kranju zagledali po mestu nove policijske stražnike. Sedaj je že imenovan komisar za policijsko predstojništvo; ker pa policija v Ljubljani še ni dobila povečanja števila stražnikov, kot jih predvideva proračun, se bo državna policija nastanila v Kranju šele tedaj, ko bodo vse predpripravo urejene ter rešeno tudi vprašanje policijskih stražnikov. Tudi so vse verzije, da bo občina morala veliko več prispevati, kot predvideva občinski proračun, in sicer 110.000 din, so popolnoma deplasirane in neosnovane.
Za finančni odsek je poročni g. Ignacij Fock. Sekcija za gradnjo ceste Ljubljana—Kranj je predpisaln občini Kranj vsoto 818.489.50 din kot prispevek za gradnjo asfaltirane ceste od savskega mosta do »Krone« in za kanalizacijska dela na tej cesti. V primeru, da bi občina ne prispevala k tej gradnji, bi ostala cesta tudi v Kranju samo 6 m široka. Nova asfaltirana cesta bo tekla od savskega mosta po Stari cesti in Jelenovem klancu, pri »Bekslnu« se nagne v severnovzhodno smer, da se izogne ovinku pri Prešernu. Občinski odbor je načelno pristal za prispevek h gradnji ceste, predvsem je pristal na to, da se mora ta cesta graditi v mestu v širini 8 in 10 m, hodnik pa morn biti najmanj 2 m širok. Pač pa ni občinski odbor pripravljen prispevati predvidene vsote za gradnjo nove kanalizacije, kakor jo jo predvidevnl preširokopotezno projektant, ampak se naj kanalizacija samo spopolni.' Z gradnjo asfaltirane ceste od savskega mosta do »Krone« se bo načelo že letos, letos se bo tudi izvršila razširitev savskega mosta. Celotna gradnja asfaltirane ceste od savskega mosta do »Krone« je preračunana na vsoto 3,800.000 din. Knkor že omenjeno, bo občina plačala samo gradbena dela v mestu preko širine 6 m, plačati pa bo morala tudi kanalizacijska dela. Tudi vodovodno vprašanje bo v Kranju kmalu rešeno, ker so bo gradnja vodovoda iz Preddvora do Kranja začela že letošnje leto. Gradnja vodovoda iz Preddvora preko Stražišča do Stare Loke bo veljala okrog 5 milij. din, od teh bo plačala država 2 milij. din, 1 in po! milijona pa banovina, ostalo pa V6e občine, skozi katere bo napeljan vodovod.
Kaj pravite ?
Hvaležni smo »Slovencu«, da nas je v letrtek, 12. t. m., z lepim dopisom spomnil judenburških žrtev. Vsako leto bi na ta dogodek morali vsaj 12. in 14. maja misliti. Ni bilo ie zadosti nedolžne krvi prelite, ni bilo ie zadosti očetov ubitih, pobesnelemu avstrijskemu militarizmu se je v zadnjih trenutkih zahotelo ie nekaj slovenske krvi v zaledju. Kakor razvidimo iz dopisa, so bili slovenski fantje v Judenburgu naravnost v obup pognani. Stradali so, major Mobuit jih jt zmerjal kol »ruske svinjeMadžare so pred njimi prote-iirali. Fantje so videli, da ta Avstrija ni vel njih domovina. Talco je prišlo do upora, ki ga je zasnoval korporal Anton Hafner, doma iz Stare Loke. Strašna je bila sodba. Milosti lam niso poznali.
V slovečem romanu katoliškega pisatelja Fr. IVerfel-a ^Barbara« beremo, da je neki avstrijski lajtnant Ferdinand že proti koncu svetovne vojne, pripeljat ii tri upornike na moriiče, dva Čeha in enega Nemea, ko bi moral komandirati »FeuerU, zaklical: »Abfahrent Laufschriltl Rettet euch!< (str. 361!) — in lako fante rešil; za slovenske fante pa tudi še proti koncu vojne ni bilo usmiljenja, do zadnjega ne. Brali smo v dopisu, kako so Hafnerja ubijali. Grozno!
Hvaležnost zahteva, da se teh žrtev spominjamo, da njih grobove krasimo; saj so padli tudi za našo svobodo. Ali hvaležnost je dvojna: ena samo v besedah, druga v dejanju. Ali veste, kako se je potem godilo svojcem judenburških žrtev? Vdova Antona Hafnerja je nek j* v Ljubljani po-metačka, Hafnerjeva sirota-hlerka. absolvirana ud-teljska kandidatinja, pa že štiri leta iaka, da bi bila nastavljena! Mar ne bi mogla pi-osvetna uprava v Belgradu t eno potezo peresa vsaj nekoliko hvaležnosti iekazati in Hafnerjevo hierko nastaviti?
— Varčevalni krotek pri Vzajemni posojilnici v Ljubljani. Da bi se omogočilo tudi našim malim varčevalcem privarčevati večji znesek, se je osnoval pri Vzajemni posojilnici v Ljubljani »Varčevalni krožek«, v katerega vplačujejo njegovi člani mesečno po 50 dinarjev skozi 60 mesecev (pet let). Po petih letih narastejo vloženi zneski z obrestmi vred na 8820 dinarjev, ki se takrat izplačajo brez vseh odbitkov članu. Za te vloge jamči Vzajemna posojilnica z vsem svojim premoženjem. Po preteku krožka (po petih letih) pa imajo Člani pravico, da se z vsakim deležem udeleže nagradnega žrebanja; nagrade znašajo: a) prva 10.000 din. b) deset nagrad pa po 500 din, tako da izplača posojilnica poleg zgoraj omenjene vsote srečnemu dobitelju tudi še uagrado za varčevanje. Ta varčevalni krožek je priporočati posebno onim, ki hočejo ob določenem terminu obdarovati n. pr. otroku, birmanca, maturanta, fanta, ki gre k vojakom ali pa takrat porabijo znesek v druge namene (potovanje, nabavo pohištva i. p.). Natančnejša pojasnila daje Vzajemna posojilnica, r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, poleg hotela Union.
dr. Gr. Piccoli, Ljubljana; Pinter Lenard, Maribor!
Ambrožič Franc, Bled; Josip Kobe, Novo mesto; — po 80 din: Kastelic A., Ljubljana; — po 50 din: Ašič Ivan, Maribor; dr. Josip Zdolšek, Brežice; limil Tomažič, Ljubljana; Ar. Neubauer, Golnik; Združenje trgovcev v Celju; Udruienje obrtnikov v Mariboru; — po 25 din: dr. Černič Mirko, Maribor; — po 20 din: Ivan Slavec, Kranj; Faganelli Mara, Celje; V. Meden, Ljubljana. — Po društvenih pravilih postane vsak, ki plača podpornemu fondu znesek 1000 din, dobrotnik, in enkratni znesek 500 dinarjev, ustanovni član. Oni, ki plača letni znesek 100 din, pa podporni član. Podpisano društvo se darovalcem najiskreneje zahvaljuje, ker »o pokazali razumevanje za naše težnje. — D.B.P.K.
—	Obrtniki udeležite se lepega avtobusnega izleta v Berlin na Obrtniški kongres od 25. maja do 3. junija. Potrebne informacije daje in prijave sprejema lzletna pisarna M. Okorn, hotel Slon, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice I
—	Motorno kolo izmaknil ter se z njim ponesrečil. V Skornem pri Topolščici je vzel mlinar Anton Zaleznik motorno kolo, ki je last
Galune obkl^e za gospočle
n, ter površnike iz balon
Trem Cul^ič, Stritarjema ul.
iz finih fresko in kamgarn tkanin, ter površnike i* balonske svile nudi v lepo sortirani izber
— Lep oddih boste imeli, ko se boste udeležili 8 dnevnega potovanja v Dolomite, Mtinchen, Konigsee, Berchtesgaden, Grossglockner od 24 do 31. julija. — Prijave sprejema lzletna pisarna M. Okorn, hotel Slon, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice 1

OTr^
K včerafsitfi zmoti o kinu*
Ker se je zgodila nesreča, da je naš dnevnik objavil oglas za obisk novega filma »Golem«, predvajanega v kinu »Sloga«, smo primorani z današnjim dnem ustaviti vse reklamne oglase za kinopodjetja, dokler ne dobimo boljše garancije, da se podobne nesreče ne bodo ponavljale.	... ____
r	Konzorcij »Slovenca".
Slovenci v Italiji, pozor!
Kdor želi v Italiji prejemati »Slovenca« po pošti na tvoj dom, naj sporoči tvrdki Giovanni Parovel, Triesle, Via Fr. Denza 3. Mesečna naročnina za Italijo znaša lit. 16.50. Kdor naroči list pri Parovelu, bo prejel z listom poštno nakaznico, po kateri bo poravnal naročnino.
Kofcefoff
Nedelja. 15. maja: 4. povelikonočna nedelja. Izidor, kmet, »poznavalec; Zofija.
Ponedeljek, 16. maja: Janez Nepomuk, mučenec; Ubald, Skof.
Torek, 17. maja: Bruno, škof; Pashal Bajlon-ski, spoznavalec.
Osebne vesli
— 70 letnico svojega rojstva praznuje dane« g. Pcpe Hafner, posestnik, gostilničar in bivši dolgoletni župan v Škofji Loki. Čestitkam številnih prijateljev se pridružuje tudi »Slovenec«, čigar zvest naročnik je g. Hafner. Bog ga ohrani še dolgo vrsto let čilega in zdravega, kakor jc dane*.
= V osemdeseto leto starosti je stopil pred nekaj dnevi upokojeni okrajni komisar g. S i v i c pl Šivichofeu. Duševno zelo svežemu gospodu, ki ima veliko prijateljev ln znancev v Sloveniji, Iskreno čestitamo z željo, da bi v zdravju in zadovolj-nosti dočakal še mnogo let.
= Poročil se bo v Kranju občinski svetnik mestne občine ljubljanske in predsednik krajevne organizacije JRZ Ljubljana - Dravlje g. Je rine Jože Iz Dravelj z gdč. Hočevar Manico iz Zapog pri Smledniku. Novoporočencema iskreno čestitamo!
Proti zaprtjei
OflM r*t. S. br. 3236 dot. 19. II. I«3».
—	Delu današnje naklade smo priložili položnice Proti tuberkulozne zveze v Ljubljani, ki prosi, da bi se naši čitatelji odzvali njeni prošnji za prispevek v letoSnjem protituberkuloznem tednu. Potrebe Zveze so velike in je zaradi tega prisiljena apelirati na javnost. Denarni prispevki se lahko pošiljajo po uradnih položnicah, ki se dobe na vsaka pošti. Treba je napisati naslov: Proti tuberkulozna zveza, Ljubljana, ček. račun št. 15.531.
—	V Šmarju pri Grosupljem gostuje danes ob 3 popoldne Prosvetno društvo iz Preserja s pretresljivo dramo iz vojue »A njega ni...«
—	Slovenji Gradec. Turistovski dom na Ple-šivcu (Uršlji gori) bo odprt in redno oskrbovan od 21. maja t 1. dalje. Ob nedeljah in praznikih se bo brala v cerkvi sv. Uršule sv. maša. Planinci iskreno vabljeni na poset te edinstvene gore.
—	Kroje za fantovske odseke, kompletno r%-delane, kakor tudi samo sukno in posamezne predmete nudi po ugodni ceni —• Stermecki — Celje.
—	Fantovski odsek Sv. Helena (Zasavsko okrožje). Naš mladi odsek bo v nedeljo, 20. maja, priredil svoj javni nastop v Senožetih, na vrtu gost Fr. Vesela ob 3 popoldne. Vljudno vabimo vse prijatelje telovadbe in slovenske mladine, da po-setijo ta naš nastop ter tako dajo priznanje vsemu prizadevanju tega mladega, a v resnici agilnega fantovskega odseka. Posebno pa vabimo okoliške fantovske odseke, da obiščejo naš nastop, da bomo skupno manifestirali za naše ideje. Vabimo člane, da se po možnosti udeleže naše prireditve v krojih. Ugodna zveza z vlalu do postaje Jevnice, ki jje
nasproti Senoieti.
posestnika Rudolfa Mešiča iz Skornega. S kolesom se je odpeljal v Šoštanj, pri povratku pa je zavozil v kup gramoza ter se prevrnil. Ko so prišli orožniki, jim je ponujal 200 din, če o celi zadevi molčijo ter zlasti Mešiču ne prijavijo, da se je vozil z njegovim motorjem.
—	URE, nakit ia birmo Čuden, Prešernova 1.
—	Znižana voznina za romanje na Trsat z izletom na prekrasni otok Rab o binkoštih: namesto 190 samo 165 din, plačljivo do 25. maja. Priglasite se takoj za brezplačna navodila »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodee kozarec naravne »Frane-Josef grenčieec
—	Zastonj da morje, m prekrasni otok Bab, o blnkoštnem romanju na Trsat — kdo hoče iti? Priglasite ee takoj za brezplačna navodila »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Za Binkošti tridnevni avtoizlet v Gorico, Benetke in Trst Podrobne informacije ln prijave sprejema lzletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice I
Noben kongres, potovanje ali izlet
brez Sanopeda
ker ohrani zdrave nog e._
—	V Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine od 14. t. m. so objavljena »Navodila za izvrševanje proračnna državnih razhodkov in dohodkov za leto 1938-39« in »Odredba o ustanovitvi Banovinske poklicne svetovalnice in posredovalnice«.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, prodi kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in
. ; mladostno svežosrt
Za mesec junij, ki je posvečen presv. Srcu Jezusovemu, priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče evharistične pesmi: Fkel, Pridite, molimo!, part. 24 din, Foerster, 10 Ev-harističnih pesmi, part. 16 din, Hribar, Obha-jilne pesmi, part 26 din, K imovec, Oče naš, part 20 din, Pogačnik, Slava presv. Srcu, part 20 din, glasovi po 6 din, Premrl, Jezus naj živi, part. 60 din, glasovi po 12 din, Premrl, Obhn-jilne, part. 13 din, Premrl, Slava presv. Evhari-stiji, part. 60 din, Sattner, Slavospevi presv. Srcu Jezusovemu, part. 25 din. glasovi po 5 din, Sattner, Ognjišče ljubezni, part. 30 din, glasovi po 5 din, Vodopivec, Kristusu Kralju, part. 20 din, glasovi po 6 din, Vodopivec, 4 Himne za
Procesijo presv. R. T., part. 3 din, Vodopivec, esmi v čast presv. Srcu, part. 15 din (ravnokar izšlo), G rum, i Himne za procesijo presv. R. T, 4 din, Sattner-Hochreiter, 8 Himen za procesijo presv. R. T, part. 20 din.
—	Za štiri dni v Gorico—Trst ali v Padovo— Benetke z avtom od 26. do 29. maja. Zaradi novih predpisov se priglasite za navodila takoj, da ne boste zamudili pravočasne prijave. — »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Dečki, ki žele postati duhovniki in bi radi nekoč kot misijonarji delovali v afriških misljonih, se sprejemajo v Knobleharjev tavod v Dravljah. Mesečnina nizka. Sprejemni izpit za I. razred se lahko napravi na kateri koli gimnaziji. Gojenci
krasno morsko kopališče, gorski zrak, izvrstna dunajska in primorska knhinja.	Pension Din 50 —
— Praznik Marije Pomočnice kristjanov na Rakovniku v Ljubljani se bo letos obhajal v nedeljo dne 22. maja. V soboto zvečer — na predpražnik — bo ob pol 20 akademija pri lurški kapeli, nato procesija s svečami Od 11 do 12 ponoči molitvena ura pred Najsvetejšim. Cerkev bo odprta vso noč. V nedeljo se bodo začele sv. maše ob 4. Ob pol 10 pontifikalna sveta maša, pri kateri bo pel zbor gojencev in bogoslovcev ob spremljavi orkestra. Petje bo oddajala ljubljanska radijska postaja. Po sv. maši bo shod salezijanskega sotrudništva pri lurski kapeli. Ob pol 12 zadnja sv. maša. Popoldne ob pol 4 bo v svetišču govor, nato slovesna procesija i kipom Marije Pomočnice. Petje in govore v cerkvi bodo prenašali zvočniki, da se bo tudi izven cerkve daleč naokoli vse razločno slišalo. — Pročelje cerkve m zavoda bo v soboto in nedeljo zvečer bogato razsvetljeno. Romarje opozarjamo posebej še na dve stvari: V soboto zvečer bo — po končani cerkveni pobožnostl — na srednjem dvorišču lepa spevoigra iz misijonskega življenja »Z don Boskom soncu nasproti«. Dijaki z Rakovnika so jo z velikim uspehom igrali že v Ljubljani, Celju m Mariboru. Ob tej priliki pa je namenjena posebno romarjem z dežele. Ob prazniku Marije Pomočnice bomo priredili v tiskarniških prostorih razstavo našega tiska. Romarii, poslužite se nedeljske povratne karte (od sobote opoldne do ponedeljka opoldne). Karte pa ne smete oddati na ljubljanski postaji, marveč jo dobro shranite za pc-vratek domov.
misijonišča obiskujejo škofijsko gimnazijo v Šent Vidu. Za pojasuila se je obrniti na Misijonišče Knobleharjev zavod, Dravlje, pošta Šent Vid nad Ljubljano.	*
— Knjigarna »Nove založbe« v Ljubljani, Kongresni trg 19, opozarja na novo izvirno dramo Stanka Cajnkarja Potopljeni svet, ki je zbudila splošno zanimanje in priznanje (broJ, 22 din, vez. 34 din). Iz svoje »tarejSe založbe posebej priporoča Zbrane spise Ivana Cankarja in F. S. Finžgarja; spisi «c dobijo tudi v posameznih zvezkih; kdor naroči celotno zbirko in jo takoj plača, jo dobi po znižani
Odlično opere
in dolgo traja (zato ie cenejše) naše domače
HUBEMTUS
milol Slovenke, kupujte ga!
— Za podporni fond brezposelnih učiteljskih in profesorskih kandidatov so darovalis po 500 din: N. N. iz Kranja; po 200 din: Posojilnica v Mariboru, Hranilnica in posojilnica v Kamniku; po 150 dm: Pivovarn« »Union«, Ljubljana; po 100 din: Andrej Mejač, Komenda; Zveza slov. zadrug v Ljubljani; dr. Iv. Marušič, Ljubljana; V. Freund, Maribor;
Maribor
UDELEŽENCEM - DUHOVNIKOM MEDNABOD. EVHARISTICNEGA KONGRESA V BUDIMPEŠTI.
Škofijski pripravljalni odbor sporoča vaem duhovnikom lavantLaske škofije in apostolske administracije, ki »e udeležijo kongresa, naslednje: L Dne 26. im 29. maja se dovoljuje duhovnikom, ki »stanejo doma b i n a e i j a v vseh cerkvah, kjer bo v nnisla kanona 806, $ 2. Cerkvenega Zakonika potrebna.
2. Ofieielna obleka pri kongresnih ilovesno-stih je talar. Častiti gospodje udeleženci bodo vieli polog talarja i seboj še guperpclieij »a zaključno procesijo. Pri porota »e tudi, da ima vsak duhovnik i »eboj še purifikatorij. Vsak duhovnik naj ima ■ seboj kako legitimacijo, da jo more na zahtevo rektorja eerkve, kjer mašuje, pokazati, oziroma naj si pravočasno oskrbi Celebret
8. Spored slovenskih pobožnosti na kongresa dobijo vsi udeleženci na vlaku.
4. Pri »T. maši dno 27. in 28. maja se bode pele — ljudsko pot je — v cerkvi sv. Elizabete iste pesmi kakor na škofijskem evhar. kongresu v Mariboru. Teksti > notami se bodo proti malenkostni odškodnini delili aa vlaku.
Pred 300 leti
ao pripisovali z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili.
svoj odgovor je »Večernik« zasadil med drugimi naslednje cvetke: Starikava ihta, telebanski preskoki, kakor svinjski rilec debela zavist, itd. Tako piše slovenski časnikar, ki bi preko svojega poklica hotel izvrševati izvestno kulturno poslanstvo I
m Tombola v prid Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju bo v nedeljo, dne 22. maja. Darila eo razstavljena v izložbenem oknu tvrdke Wezjak na Aleksandrovi cesti.
m Na pogojni odpust je v četrtek, 12. maja, iz mariborske moške kaznilnice odšlo 9 kaznjencev. Ce se bodo doma lepo obnašali, jim ne bo več treba nazaj za zamrežena okna.
m Velika draginja se pojavlja. Na včerajšnjem trgu so močno poskočili vsi pridelki, krompir ee je prodajal že po 2 din kg ali po 10 din merica, prav tako se je podražila čebula, da ne govorimo o zgodnji zelenjavi, ki je letos občutno draga ter
0	mesu, moki in kruhu. Gostilničarji govore, da bodo morali podražiti vino in jedila in tako se na vseh področjih opaža, da postaja življenje dražje.
Specijalist za kožne in spolne bolezni
univ. med. tir. Vladimir Nllavec
vodja dermat. odd. spi. bolnice, Maribor, Gosposka ulica 36 (Palača banov, hranilnice) Ordinira od 11. do 12. in od 13. do 15 ure
m Poštarski dom aa Pohorju bo že meseca junija končan. Zunanja dela na stavbi so že gotova ter se vrši sedaj ureditev in oprema notranjih prostorov. V domu bo 16 sob s 30 posteljami. Naši poštarji, ki so tako potrebni oddiha v svežem planinskem zraku, bodo lahko že letošnje poletje letovali pod svojo lastno streho.
m Danes se odpre kopališče na Mariborskem •toku. Avtobusi vozijo vsako uro od 9. do 19. pri zadostnem številu potnikov, po 15. juniju pa bodo vozili od 8 do 20 vsake pol ure. Cena voženj je znižaua ter Btane povratna vozovnica z vstopnico v kopališče 4.50 din, enostranska vožnja stane 3 din z vstopnico vred, za otroke od 4. do 10. leta
1	din._
Ain Sfen 28 Din 360 — afrik madrace U S V 11B fl U C od Din 180 — žični vložki od Din 85'— solidno zajamčeno dobavlja
„Oftnova" r. NOVAK, Jurčičeva ul. 6.
m Obrtno društvo v Mariboru priredi v nedeljo 22. maja na verandi pivovarne Union veliko obrtniško zborovanje. Vsi obrtniki in prijatelji obrtništva ee vabijo k polnoštevilni udeležbi.
m Telovadni nastop mariborskih srednjih šol bo jutri v ponedeljek popoldne ob treh. Dostop na telovadišče v Ljudskem vrtu samo iz Gosjio-svetske ceste, na kateri je med nastopom promet za vozila zaprt
m Stoletna gradlteljska obrt. V Mariboru je otvoril gradbeno podjetje gradbenik Rudolf Hol-zer jun. Zanimivo je, da se ta stroka v Holzerjevi rodbini sedaj podeduje že od leta 1840. naprej. Opozarjamo na oglas novega podjetja v našem oglasnem oddelku!
m Smrt kosi. V Livadni ulici v Novi vasi je umrl v starosti 33 let železničar Franc Šunko. V bolnišnici sta umrla 63 letna zasebnica Alojzija Blažič in 48 letni trgovski potnik Frane Potočnik. Svetila jim večna luč.
m Lesna industrija napredaje. V Kamniti pri Mariboru gradi lesni trgovec g. Vračko novo veliko žago. Obrat bo na električni pogon.
m Sestanek poselske zveze bo prihodnjo nedeljo 22. maja v Gledališki uliti 2. Na sporedu je igra, nagovori ln deklamacije.
m Fordova karavana v Maribora. V petek je prispela v Maribor »Fordova karavana«, sestavljena iz enega prvih avtomobilov, ki jih je izdelala Fordova tovarna pa do najmodernejših osebnih voz in velikega luksuznega avtobusa z vgrajenim radio sprejemnikom in zvočnikom. Karavana, ki vzbuja v Mariboru veliko pozornost, je prispela iz KOlna v Nemčiji, kjer ima Ford svoje glavno evropsko zastopstvo, ter bo obiskala vse balkanske in vzhodnoevropske države.
m 300% obresti zahteval. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal včeraj 55 letni klepar delavnice drž. železnic Ivan Penšek iz Pragerskega. Obtožen je izkoriščanja težkega imovinskega stanja ljudi, katerim je posojal denar na Izredno visoke obresti Obtožnica mu očita, da je posojal denar po 40% do 300%. Zagovarjal se je, da eo mu dolžniki take obresti prostovoljno ponujali, ker eo pač nujno rabili denar. Obsojen je bil na 8 mesece strogega
Nalagajte svoje prihranke v Mestno hranilnico v Mariboru
m Koncert bolgarskega moškega ibera 1* Plovdiva v iredo, 18. t m. ob 20 v unionski dvorani obeta biti izreden glasbeni užitek. Zbor 60 pevcev spremljata znamenita bolgarska skladatelja Petko Stajnov in Angel Bureštlijev. Maribor bo pokazal temu zboru, ki je duševno dete našega rojaka Bezenška, kako čuti slovansko in kako mu je pri srcu bolgarsko-jugoslovansko prijateljstvo.
m Fantovski odsek II. Ima jutri zvečer ob osmih v svojili običajnih prostorih svoj redni seMtanek. Na sporedu zanimiv« predavanje. Val la točno!
m Krvk rTnrisU od Teieriaga Je poseben,
ržen, zelo redilen, ostane 8 do 10 dni svež. Najboljše hranilo za izletnike. Dobi se na Betnavski 43, Glavnem trgu 14, v trgovini Skaza, Oliel X. okt. št 5 in Meljski cesti 65.
m Podružnica ZAKS v Maribora ima v nedeljo, dne 22. maja ob desetih dopoldne pri Gambri-nu jako važno sejo. Dne 28. maja priredi podružnica izlet v Svečino. Ob osmih zjutraj zbirališče pred gostilno Lorenčič v Kamniti. Odtod k Sv. Urbanu In čez hribe v Svečino, kjer bo ogled bano-vinskega posestva In šole. Zvečer povratek z avtobusi v Maribor. Nedeljsko dolžnost opravite pred 8. Hrano vzemite b seboj!
m V Ljudski univerzi bodo v petek, 20. maia predvajali 2 kulturna filma »Življenje na. Fidži otokih« in »Avstralija«. Popoldne ob 16 bo predstava za dijaštvo. Uvodno predavanje bo imel prof. Fr. Baš.
m Cvetke t »Vefcrnikove« gmajne. Petkov »Večernik« nam med mariborskimi vestmi odgovarja na neko našo notico na račun »Večernika«, ki je moral objaviti popravek državnega pravdni-siyn v Mariboru, ker je neresnično poroča! o poteku razprave proti Šajteglu in Bevardiju. V ta
zapora, 600 din denarne kazni aH 10 dni, vse pogojno na 2 leti
filedalRit
Nedelja, 15. maja ob 16: »Clgav je grunt«. Gostovanje Cirkovčanov. Izven. Ob 20: »Trubadur«. Gostovanje Mariona-Mlahoviča. Red B. Zadnjič.
Litija
Dane* je stopil novi letm voznJ rad v veljavo ln
vozijo proti Ljubljani osebni vlaki sledeče: 6.19, 8.19, 1235, 14.04 (na novo vpeljani lokalni Ljubljana-Litija), 17.21, 19.10 in 21.16. Turist pa vsako nedeljo ob 4.43. Iz Ljubljane proti Zidanemu mosta pa vozijo Iz Litije: 1.22, 6.11, 8.41, 13.26 (lokalni samo do Litije) 14.11 (se ne ustavi na Jevnici in v Kresnicah), 1850 (lokalni samo do Litije), 19.04 (brez postanka od Ljubljane do litije). Turist se vrača vsako nedeljo iz Ljubljane ob 2300 ter pride v Litijo ob 23.34. Z novim voznim redom dobi Litija 2 lokalna vlaka, ki vozita samo do Litije z odhodom Iz Ljubljane ob 12.45, prihod v Litijo 13.26 ter ee vTsča v Ljubljano ob 14.04, prihod v Ljubljano 14.45 ter večerni lokalni tz Ljubljane ob 18.10, prihod Litija 18J0, odhod 19.10 ter prihod v Ljubljano ob 19.48. Ker se brzovlaki od Ljubljane do Zidanega mosta, to je razdalja 64 km, nikjer ne ustavijo, Litija pa je ena najbolj frekventiranih osebnih postaj, pričakujemo upravičeno, da nam železniška direkcija v Ljubljani z drugim novim zimskim voznim redom odredi, da se bosta ustavljala vsaj 2 brzovlaka, saj so se v Litiji že pod Avstrijo brzovlaki ustavljali.
Mladina ljudske šole in otroških vrtcev počasti dnnes po litanijah n« šolskem odru svoje mamice z akademijo. Vsi starši lepo vabljeni!
Obisk v Borovem 6. maja
Praznik dela v tovarni Bafa - 12.000 ljudi na kosilu Zanimivosti, hi jih ne vidimo vsak dan
Ce gre muha na med, gre časnikarju na novost. Jasno, sprejel sem ljubeznivo vabilo slovenskega industrijca, naj si ogledam 6. maj v Borovem, v nekaj letih zrastlem industrijskem naselju tovarne Bata v bližini Vukovarja pri Osijeku.
Tovarna Bata v Borovem praznuje vsako leto namesto 1. maja 6. maj kot praznik dela. Letos se je temu dnevu pridružilo še nekaj drugih slovesnosti. Slovesno je bila namreč odprta na novo zgrajena in moderno urejena ljudska šola, ki jo je podjetje zgradilo za otroke svojih delavcev in okoličanov. Gasilska četa v Borovem pa je obhajala petletnico obstoja in dobila isti dan svoj prapor. Ni čuda, če se je ta dan zbralo v Borovem nad 15.000 ljudi in da je bila vsa prireditev v znamenju velikopoteznosti in izborne organizacije, kateri se ima Bata zahvaliti za svoj vprav ameri-kanski razvoj.
Ceste pri nas in drugod
Prvo presenečenje pa smo doživeli že na poti. Dan za dnem ponavljamo, kako nujno potrebne so poravila naše ceste, pa nas na pristojnih mestih v Belgradu tolikokrat potolažijo, češ, kaj hočete vi z vašimi lepimi cestami, drugod so še neprimerno slabše. Vozili 6mo se čez Zagreb in Bjelovar v Osijek in vožnja po naših cestah ni bila prav nič ugodnejša od vožnje po cestah v Slavoniji. Razlika je bila samo ena, pri nas in na cesti do Zagreba smo srečavali neprestano avtomobile, zlasti tovorne. V šestih popoldanskih urah od Zagreba do Osijeka pa reci in piši — tri. Pa še nekaj: tudi iz Zagreba modernizirajo v smeri sever—jug glavno dovozno in državno cesto. Proti jugu je že beto-nirana in izročena prometu do Sesvetov, na polovico širine pa je že betonirana do Dugega sela, torej precej več, kakor moremo pokazati pri nas. Kljub delu na cesti pa promet z nje ni preložen. Medtem ko delajo eno polovico, vozijo vozovi po drugi polovici, rad pa priznam, da jih je mnogo manj.
Največja čevljarska industrija v Jugoslaviji
je zrastla v neznatni vasici Borovo pri Vukovarju v sedmih letih. Pred tem je rastla na tej nepregledni Tavnini na desnem bregu Donave le koruza, danes pa stoji prav blizu Donave pravo industrijsko mesto. Velikemu kompleksu tovarn stoji nasproti kolonija nad 120 delavskih hiš, ki so podobne druga drugi kakor jajce jajcu. Tip delavske stanovanjske hiše je bil nespremenjen presajen iz Zlina na Češkem. Je to rdečkasta kocka, ima namreč ravno streho. Navajeni na strme slovenske strehe, smo imeli občutek, da so hišam pogorele strehe in da so jih pozabili na novo postaviti. Sicer pa človek stanuje v hiši, ne zunaj nje. Središče delavske kolonije je mogočen dom, ne daleč proč pa stoji še na novo zgrajena ljudska šola. Tako velika družina pa potrebuje še drugega razvedrila: lepo je že urejen velik športni stadion z drugimi športnimi igrišči. Za zvezo z daljnim svetom pa je urejeno lepo letališče, v čigar hangarju čakajo tri letala; za športne letalce med delavstvom pa so na razpolago brezmotorna letala. Če pomislite, da je le malo manjkalo, da ni vsa ta velika industrija zrastla na Ptujskem polju nekje ob Dravi, si prav lahko razlagate naša čustva, ko smo se v jutru, dne 6. maja, vozili mimo vsega tega.
Gostija in pol
Na praznik dela so vsi nastavljene! gostje podjetja. Pa ne samo to: vsak nastavijenec ima pravico povabiti še do 10 drugih v goste. Zato so v jutru po vseh cestah, ki vodijo v Borovo, drveli številni avtomobili, avtobusi, vozovi in bicikli. Gostje so 6e zbirali na proslavo in seveda na gostijo, saj so v vseh tovarniških delavnicah med stroji čakale bogato obložene mize. Poleg tega pa je bila za popoldne napovedana zanimiva nogometna tekma med nogometnim moštvom Balinega delavstva SK Bafa in priznanim italijanskim klubom Roma iz Rima. Tvrdka zato, da povzdigne sijaj vse proslave, ni skoparila in je za gostovanje moštva »Rome« plačala 80.000 din. Tako je razumljivo, da so prišli na proslavo gledalci z vseh strani, od blizu in daleč, z avtobusi celo iz Belgrada, Tuzle, Novega Sada itd. Ne pretiravam, če rečem, da je bilo ob pričetku dopoldanske proslave na velikanskem zemljišču tovarn zbranih okrog 15.000 ljudi, od katerih jih je najmanj 12.000 ostalo na kosilu v tovarnah.
Odlična organizacija
Pa ne samo počastitev ročnega dela in dokaz bogastva tvrdke naj bi bila ta proslava, ampak tudi parada organizatornih sposobnosti vodstva. Vse tovarne in hiše so bile okrašene in v zastavah. Ob betoniranih cestah med stanovanjskimi hišami pa so vihrale na visokih jamborih zastave. Nad cestami so se dvigali slavoloki z dobrodošlicami in pozdravi. Posebni prostori so bili določeni za parkiranje avtomobilov, drugi zopet za vozove z vprežno živino. Fotografi, ki so posnemali proslavo za zvočni film, so prileteli z letalom iz Zlina in čakali na ugodnih mestih na začetek. V tovarnah so čakali zbrani in delavci, napravljeni v lepe kroje. Urejena je bila razsežna ojačevalna naprava, ki naj bi omogočila, da bi na razsežnem zborova-lišču pred novo šolo mogli vsi slišati govore in zasledovati potek 6lavnosti. Prav tako so bili postavljeni zvočniki v vseh tovarniških delavnicah, tako da so mogli vsi slišati tudi pri kosilu, kaj se godi na banketu v veliki dvorani društvenega doma in da so imeli prenos zabavne glasbe, s katero se je postavila tovarniška godba, ko je igrala častnim gostom. Vse te ojačevalne naprave naj bi prišle iz Belgrada. Tri dni pred proslavo pa je tvrdka, ki naj bi vse to uredila, odpovedala, ker ni bila v stanu postaviti potrebnih naprav. Pa so v Zlinu na Češkem naložili čez noč na dve letali vse potrebne naprave in jih predzadnji dan prepeljali v Borovo, kjeT so jih hitro montirali — pa je šlo.
Še drobec: Pred novo šolo naj bi se poleg tisočev gledalcev postavilo na razsežnem zemljišču tudi vse delavstvo tovarn. Da bi se ločili od drugih, so vsakemu določili mesto. V ta namen so bile na razdaljo enega metra položene v zemljo kvadratne cementne plošče. Na vsako je stopil po en delavec. Vse delavstvo je bilo na ta način lepo enakomerno razpostavljeno, kritje in ravnanje, kakor je potrebno pri telovadnih nastopih, pa je bilo s tem tudi brez težav doseženo.
Pester sprevod
Ob četrt na deset je zatulila tovarniška sirena — znamenje, da se slovesnosti začenjajo. Skoraj pet tisoč delavcev, delavk in njihovih otrok je krenilo v živahnem sprevodu skozi gost špalir gledalcev pred novo šolo. Na čelu je korakala »Ba-(ina« godba, za njo pa so korakali delavci številnih
tovarniških oddelkov. Delavstvo vsakega oddelka ima svoje kroje, med katerimi so nekateri prav lični. Kroji večinoma 6ami že po svoji izdelavi označujejo vrsto in značaj dela, ki ga delavci opravljajo. Vsaka izmed skupin je nosila po več velikih napisov z raznimi »Bafinimi« poslovnimi gesli. Med posameznimi skupinami pa so vozili s kulisami ograjeni in okrašeni tovorni avtomobili, ki so deloma s svojimi arhitektonskimi konstrukcijami, napisi in risbami označevali naloge oddelkov, načrte podjetja itd. Sledili so z več godbami gasilci s številnimi zastavami,
Lepa šota
Ves sprevod se je vil proti novi ljudski šoli in za sprevodom se je usula tudi vsa množica gledalcev. Šola sama je res lepa zgradba, zgrajena prav tako vsa po standardnem tipu Bafinih stavb, ki so vse, če so večjih izmer, zgrajene v železo-betonu, v tako zvanem skeletnem sistemu. Železo-betonsko ogrodje nosijo navpični stebri, ki so oddaljeni drug od drugega po šest metrov. Po tem sistemu gradijo stavbe različnih velikosti. Sola je dolga 42 metrov, široka 18 metrov ter je dvonadstropna; seveda ima ravno streho. Ima slično kakor bežigrajska gimnazija v Ljubljani vzdolž po sredini hodnik, ki je v tem tipu širok 6 metrov, na obeh straneh hodnika pa so zopet po 6 metrov široke učilnice. Poleg učilnic, ki so vse izredno okusno opremljene, ima šola tudi posebno kino-dvorano, telovadnico, kopalnice, otroško ambulan-c, delavnice za ročna dela, garderobe itd. Zanimivo je, da je vso opremo za novo šolo dobavila tudi pri nas dobro znana domača tvrdka Remec in Co. z Duplice pri Kamniku. Vsa oprava v šolskih sobah, ki so zračne, prostorne in svetle, je izdelana nad vse okusno, vendar za naše pojmovanje ljudskošol-skih razmer nekoliko prebogato. Človek bi tako opravo v sicer nekoliko večjih izmerah od srca privoščil ljubljanski univerzi in njenim slušateljem.
7"
C)/e - zaradi njega -bi morali biti vedno lepi in negovani!

■JSSgšss
obeh teh dveh činiteljev sama na sebi genialna zamisel, je vendar še neprimerno večja genialnost v tem, da je bilo treba prvi činitelj stopnjevati do skrajnosti, medtem ko je bilo treba drugemu dati mejo, ki ni ogrožala podjetja in njegovega vodstva, hkrati pa priklenila delavstvo na podjetje tako, da vidi v njem ne samo svojo eksistenco, ampak tudi svoj dom in možnost največje in najlepše kariere.
Delavec dela tudi zase
Pri ogledu tovarne, po kateri sta nas vodila dva Slovenca, g. Tratenšek Vojteh iz Maribora in g. Benko Stanko iz Laškega, smo spoznali deloma skrivnost, kako prikleniti delavca na podjetje
Pogled na množico zborovalcev pred novo šolo v Borovem. V ozadju na levi delavska kolonija; v ozadju na sredi in v daljavi tovarniško poslopje.
Slovesna blagoslovitev
Pred šolo je bila postavljena častna tribuna, na kateri so se zbrali najodličnejši zastopniki oblasti, uradov in Bafinih podjetij, tako zastopnik Nj. Vel. kralja, zastopnik Nj. Vis. kraljeviča Tomislava, ki je pokrovitelj gasilstva, minister prosvete g. prof. Magaraševič, zastopnik ministra za telesno vzgojo naroda, poveljnik osiješke divizijske oblasti s šte-| vilnim spremstvom in številni drugi odličniki, zastopniki gospodarskih in kulturnih organizacij. Med j njimi je bil tudi dr, Jan Bafa, šef vseh Bafinih pod-] jetij, ki se je prejšnji dan pripeljal v spremstvu i svojih najožjih sodelavcev z letalom iz Zlina. Bla-1 goslovitveni obred je bil med petjem opravljen po katoliškem in pravoslavnem obredu. Za tem je spregovoril ravnatelj jugoslovanskega podjetja g. Tomo Maksimovič, medtem ko so začela krožiti nad šolo | številna letala. Po pozdravu, ki ga je namenil za-] stopnikom oblasti in šefu Janu Bafi, je oTisal razvoj jugoslovanskega podjetja in navedel zanimive številke. Tako je podjetje izplačalo lani 230 milijonov dinarjev raznim domačim industrijam; za mezde in nagrade so dobili nameščenci podjettja skupno 72 milijonov dinarjev; za davke in slične dajatve je bilo plačanih 43 milijonov dinarjev; samo za prevoz blaga po železnicah in ladjah pa je bilo izdanih 11 ; milijonov 740 tisoč dinarjev. Poudaril je še posebej, i da je bilo podjetje Bafa v Jugoslaviji prvo, ki je zavrglo marksistično proslavo 1. maja in vpeljalo »praznik dela« dne 6. maja.
Visoko priznanje
Z velikim navdušenjem pozdravljen je spregovoril nato minister prosvete g. profesor Magaraševič, ki je izročil dr. Janu Bafi odlikovanje sv. Save I. stopnje, šefu Tomu Maksimoviču pa red Jugoslovanske krone III, stopnje. Za najvišje priznanje 6e je zahvalil dr. Jan Bafa v srbohrvatskem jeziku, za njim pa Toma Maksimovič. Sledili so še prisrčni pozdravi borovske šolske mladine, nakar je bila blagoslovljena nova zastava gasilcev v Borovem, kateri je bila botrica soproga ravnatelja Bafine tovarne v Borovem, ga. Vlasta Maksimovič. Po slavnostnem obhodu gasilskih čet se je lepa slovesnost končala in so se množice napotile k pogrnjenim mizam v tovarni.
Skrivnost uspeha
Presenetljivi uspehi in razvoj Bafinih podjetij v tujini in pri nas so na prvi pogled nerazumljivi, vendar je vsa skrivnost uspeha v dveh 6amo po sebi razumljivih činiteljih. Prvi je evropskim razmeram prikrojeni ameriški način delitve dela, ki izkorišča tudi zadnjo komaj zaznatno možnost, drugi pa nadvse važna ideja pritegnitve delavca na podjetje s tem, da je soudeleženec, Čeprav je že kombinacija
— Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Joselove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485, 25. V. 35.
kot sofrudnika, Vsak sodelavec je soudeležen na dobičku do gotove mere. Od tega dobička lahko dvigne do 40 odstotkov, ostanek pa mu je rezerva za čase, ko mu sreča ni mila in ko dela v izgubo. Skupni znesek teh 60 odstotkov se mu v tem primeru zmanjšuje. Vsakemu se piše preglednica dobička in izgube pri soudeležbi: pri tistih, ki imajo recimo v prodajnih in nabavljalnih oddelkih večje trgovske kupčije, zapišejo za tedne, v katerih so
napravili za tvrdko gotov dobiček, znesek dobička v preglednico z recimo srebrno barvo na črno tablo. Teden, ki je prinesel izgubo, pa ima višino izgube označeno z zeleno barvo. Čisto naravno je, da je nastavljenec deležen gotovega odstotka od tega dobička, ki ga je napravil za firmo, in od tega deležnega odstotka mu pridrži tvrdka po 60 odstotkov za slabe čase. Tisti, ki more pokazati na velike zneske dobička, ima vse možnosti za napredovanje; s tem pa je hkrati omogočena najboljša izbira najsposobnejših; prav tako pa ima vsakdo interes, da pridobi čim več koristi za tvrdko, ker se s tem množijo tudi zneski njemu plačljivega dobička. Razumljivo je seveda, da pri takem sistemu kakršnakoli levičarska usmerjenost ne najde nikakršnih tal.
Velike ugodnosti za delavstvo
Pa tudi drugod skuša podjetje z vsemi sredsitvi privezati delavca na sebe. Poročeni stanujejo v velikih stanovanjskih hišah, vsakdo ima po tri sobe, kuhinjo in kopalnico. Plačuje pa na teden trideset dinarjev najemnine; 6amci imajo samske sobe, za katere plačujejo še manj. Mladina stanuje v moderno urejenem internatu, ki je v društvenem domu tako za moške kakor tudi za ženske. Spalnice v tem internatu imajo po osem postelj. Na razpolago so lepi dnevni prostori, čitalnice in najrazličnejše učilnice, v katerih se vzgaja mladina nekako po načelu strokovnih nadaljevalnih šol. Tudi elektrika je izredno poceni: za razsvetljavo stane kilovatna ura Bafinega nastavljenca lc 2 dinarja, za gospodinjski tok, n. pr. za likalnike, kuhalnike itd. pa stane kilovatna ura samo 60 par. Voda je zastonj, čeprav so za dosego zdrave pitne vode morali na-vrtati več 90 m do 120 m globokih arteških studencev.
Plače delavstva 6icer niso velike, povprečni tedenski zaslužek znaša tri sto dinarjev. Ker so pa na razpolago vse potrebščine, prehrana, obutev, oblačila in drugo po nizkih cenah, je razumljivo, da so delavci zadovoljni. Če upoštevamo nadalje še to, da delajo po osem ur na dan pri ostri kontroli, tako glede na čas prihoda in odhoda kakor tudi na kvaliteto dela, da pa imajo vendarle 40 urni delavnik, potem razumemo, da so vsi nadušeni za svoje podjetje, saj imajo vsak teden v soboto in nedeljo prost dan, nekaj, česar pri drugih industrijah pač ne poznamo. Kakšno je njihovo delo v najmoder-neje urejeni tovarniški delavnici ob tekočem traku, žai nismo videli, ker je tovarna počivala. Da pa ima delo vsega delavstva lep uspeh, dokazuje že dejstvo, da izdela tovarna na teden nad 120 tisoč parov čevljev. Kako gre pa to delavstvu od rok, bo pa morda mogoče povedati drugič. H. J.
Zlata poroka na Dobrovi
Včeraj, 14. maja, je preteklo 50 let, odkar sta klečala v farni cerkvi v Polhovem gradcu pred poročnim oltarjem Gregor Ambrožič in njegova žena Frančiška roj. Češnovar. Nevesta je imela za doto posestvo pri Trnovcu v Gaberjah, župnija Dobrova pri Ljubljani. Začela sta zidati novo hišo za družino, ki se je množila.
Pri Trnovčevih eo imeli po stari krščanski in pošteni navadi žive orgelce otrok. Devet jih je bilo. Dva sta umrla v nežni mladosti. Sedem jih še živi. Vsi so že seveda preskrbljeni.
Najstarejši Matija je zdravnik, profesor in specialist za otroške bolezni v Belgradu in osebni zdravnik Nj. Vel. kralja Petra II.
Drugi sin je frančiškan p. Bernard, znani mladinski pisatelj, sedaj urednik, župnik in misijonar v Ameriki.
Lojze je posestnik na domu. Poleg očetove domačije si je pozidal lepo moderno hišo, kjer ima dobro urejeno trgovino. Lojze je tudi krajevni predsednik JRZ in član cestnega odl>ora.
Francka, ki ji pravimo Trnovčeva teta, je na domu pri starših, da jim streže in gospodinji. Veliko opravka in mnogo veselja pa ima Loj-zetovimi malimi živimi orgelcami, da se Lojze-tova žena laže posveti trgovini.
Janez je v rudnikih na Francoskem.
Jernej je banovinski uradnik v Mariboru. Ivanka, najmlajša, pa je poročena v domači fari pri Velkovrhovih.
Zdaj takoj vidimo, kako dobra roditelja in skrbna gospodarja sta bila Trnovčeva ata in mama. Kako zadoščenje jima je, da delajo vsi otroci čast globoko katoliški družini.
Danes, 15 maja, bodo vsi otroci zbrani pri zlati poroki na Dobrovi. Vsi, razen enega, Ame-rikanča, p. Bernarda, ki zaradi misijonskih potov
nikakor ni mogel priti na slovesnost, kar zlato-poročenca najbolj obžalujeta. Najrajši bi pač videla, da bi ju sin ob zlati poroki blagoslovil.
Oba zlatoporočenca sta še precej trdna. Nevesta se malo bolj kuja, pa to je že navada pri nevestah, tudi mlajših. Ker gre proti osmemu križu ji pač tega nihče no zameri. Ženin je bil do zadnjega časa kot mladenič, četudi že leze v deveti križ. Čudno se mu je zdelo, zakaj se ljudje z avtomobili vozijo, ko pa človek prej in bolj varno pride peš na Dobrovo k sv. maši in v Ljubljano po opravkih. Letošnja zima je zlatega ženina hotela malo potlačiti, pa je odločno protestiral: >Per moj zelen, ne boš me pred zlato poroko!« Kar je nevesta preveč sramežljiva, je pa ženin bolj korajžen.
Slovesnost zlate poroke bo danes ob 10 v farni cerkvi na Dobrovi. P. Bernarda nadome-stujo pet frančiškanov, med njimi tudi sam p. provincial dr. Gracijan Heric, ki bo zlatoporočen-cema govoril jubilejno besedo in bo zanju daroval sv. mašo. Ker ženitovanje ne bo združeno s plesom, bo izvencerkveno slavje v župnišču.
Zlatoporočencema iskrene čestitke in dolgo življenje I	p. o.
Ivan Petač - 75 letnik
Jutri praznuje 75-letnico svojega rojstva g. Ivan Petač, železniški uradnik v pokoju. Jubilant je bil rojen 16. maja 1863 v Ljubljani. Osnovno šolo je dovršil v Ljubljani, nakar je stopil v gimna-mm° v razredu gim-nazije ga je želja po svetu speljala v daljno Ameriko, odkoder pa so je kmalu vrnil domov. Sel jo še enkrat v USA in po vrnitvi je stopil v železniško slubo kot uradnik. Pri zeleznici je služboval do pokoja celih 32 let. Ves čas je bil vzoren in silno vesten uradnik, ki se ni nikdar silil v ospredje, kljub veliki izobrazbi, ki si jo je pridobil s potovanjem in čitanjem. Vse življenje je bil dober družinski oče, ki je skrbel za svojo družino in ji bil zgled v skromnosti, marljivosti in zvestem izvrševanju verskih dolžnosti. Kljub visokim letom je še čilega uma in zdrave razsodnosti. Njegova stara leta so posvečena Bogu, knjigam in vrtu. Jubilant jo zvest naročnik »Slovenca«. K njegovemu illhllejij mij laVreno čestitamo z željo, da bi ga Bog ohranil še mnogo leti
(SS80
Športniki celega »veta vedo, da WHIULEY (Rigli) guma za žvečenje osvežuje, umiri živce in pospešuje prebavo. Poizkusite Se danes en paket WK10LEY. A. OZMO, Zagreb, Vlnška nllca št. Tin.
Selnica ob Dravi
Prosvetno društvo »Čitalnica« priredi v soboto, dne 21. in v nedeljo, dne 22. t m. ob 20 zunaj na prostem pri župni cerkvi mogočno igro: »Pilat - sodnik našega Gospoda«.
■ ■ ■
Ali ste že
na pomladno obleko ali plašč?
Tvrdka mm ŠOMS - Ljubljana
Vam je pripravila krasne pomladne vzorce. Radevolje Vam poslužimo samo i blagom, na željo pa izgotovimo oblačilo po meri. Precizna izdelava — moderen kroj!
Jugoslovanski Javnosti
Kot najvažnejša posredovalka med kraji in narodi je cesta v vseh časih glavna nosilka gospodarskega blagostanja in kulturnega napredka. Začasno potisnjena od železnice v ozadje, preživlja ceista danes svoj preporod. Mednarodni promet, zlasti osebni, se vedno bolj usmerja na ce6te. Napredne države tekmujejo med seboj, kako bi bolje uredile svoje cestne mreže. Kajti ni težjega davka za narod od slabe ceste, a ni plodonosnejših investicij od gradnje cest.
Zgradba novih in sodobna obnova obstoječih cest mora postati splošna narodna zahteva, katero mora upoštevati državna gospodarska politika. Življenjske potrebe naše države, njenega gospodarskega in kulturnega razvoja in njene obrambe nas postavljajo pred neodložljivo nalogo, da končno začnemo sistematično reševati naše cestno vprašanje v velikopotezni akciji, ki naj vsebuje tako gradbeni kakor tudi finančni načrt ureditve cest za nekaj let,
Da bi se vsa navedena vprašanja mogla razpravljati pred vso našo javnostjo v sodelovanju z najmerodajnejšimi faktorji državne uprave in predstavniki gospodarskih in prometnih organizacij, priredi Jugoslovansko društvo za ceste 4. in 5. junija 1938 v Ljubljani
I. jugoslovanski cestni kongres
Istočasno otvori Društvo za ceste v Ljubljani razstavo »Cesta«, ki nai prikaže gospodarski in kulturni pomen dobrih cest, stanje in potrebe cest in cestnega prometa v naši kraljevini.
Nj. kr. knez namestnik Pavle je blagovolil sprejeto pokroviteljstvo kongresa, da tudi na ta način da izraza svoji visoki skrbi za moderno ureditev naše cestne mreže.
Državna oblastva, kr. banske uprave, občine, gg. senatorji in narodni poslanci, banski svetniki, predstavniki gospodarskih ustanov, prometno-turi-stičnih organizacij in strokovnih združenj kakor
Ljubljanske vesti
V nedeljo, dne 15. maja 1938
f Gledališke
Drama: Nedelja. 15. maja: »Pokojnik«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. - Ponedeljek, 16. maja: Zaprto. - Torek, 17. maja: »Haremske skrivnosti«. Gostovanje bolgarskega operet. Kooperativnega teatra. Izven. - Sreda, 18 maja: »Aleksandra«. Gostovanje bolgarskega operet. Kooperativ, teatra. Izven. - četrtek, 19. maja: »Princesa Juta«. Gostovanje bolgar. operet. Kooperativnega teatra. Izven. - Petek, 20 maja: »Ženitev«. Premiera. Premierski abonma. — Opera: Nedelja, 15. maja: »Ilelteja«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. -Ponedeljek, 16. maja: Zaprto - Torek, 17. maja: »Manon«. Premiera. Premierski abonma - Sreda, 18. maja: »Lucia di Lammennoor. Red Sreda. Gostujeta gdč. Župevčeva in g. Gostič.
Prireditve in zabave
Prosvetno društvo Trnovo uprizori drevi ob pol 9 Ks. Meškovo pravljico s petjem v 7 slikah »Materina ljubezen«. Ker je to obenem zadnja uprizoritev v letošnji sezoni, vabimo vse prijatelje k obilni udeležbi. Predprodaja vstopnic od 10 do 11 dopoldne.
Rokodelsko društvo vabi vse svoje člane in prijatelje, da se drevi zanesljivo udeleže akademije v Rokodelskem domu v proslavo stoletnice rojstva prof. Janeza Gnjezda. Spored akademije je zelo pester in obsega glasbene točke salonskega orkestra, petje pevskega zbora in glasbeno scenično uprizoritev Prešernovega »Kreta pri Savici«, katerega posamezne prizore bodo spremljale tudi skioptične slike. Predprodaja vstopnic je dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Pričetek je drevi točno ob pol devetih.
TOMBOLA V IIOTIN.TI VASI
na binkoštno nedeljo, dne 5. junija 1938
15 tombol; 1. 1000 din, 10 dvokoles itd.
Predavanja
Društvo absolventov frgovskili šol v Ljubljani priredi v četrtek, 19. maja, ob 8 zvečer v restavraciji »Zvezda« jako zanimivo predavanje »O valutnih spremembah in njihovem vplivu na gospodarstvo« Predaval bo g Franc Seunig. Ker bo po predavanju nekaj zelo važnih poročil in zabavni kotiček ter je to zadnje predavanje pred občnim zborom, pričakujemo polnoštevilne udeležbe.
Sestanki
Občni zbor »Dobrote«, obsmrtnega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani, bo dne 3. junija zvečer ob 19.30 v beli dvorani hotela Union v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Odbor.
Redni letni občni zbor Gospodinjske šole za gostilničarske gospodinje v Ljubljani bo v ponedeljek, dne 23. t. m ob pol 16 v Goslilničarskem domu na Privozu št 11. Vabimo Članstvo k udeležbi.
Smarnogorsko okrožje. Jutri, v ponedeljek ob 20 seja v samostanu v SiSki. Udeležba je za vsakega odbornika dolžnost. Tajnik.
Fantovski odsek Ljubl.i nia-Dravlje. Jutri zvečer po šmarnicah bo za vse člane, t. j. za redne in podporne, v cerkveni dvorani v Dravljah obvezen sestanek Predsednik.
Prlmarij dr. Božidar lm\l
ne ordinira do 27. junija
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo:
mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20. in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78; v ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Oosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
~Trajno onduiacijo, barvanje las
Vam izvrši vestno in lepo salon Fatllch-Frankheim Erna, LJubljana
Kongresni trg 1 - »Zvezda«
Poizvedovanja
Izgubljena je bila zlata damska ura z mono-gramom, deteljico in z letnico 22 7. 1035, na poti od Starega trga 1 proti trimostju. Prešernovi ul., Tyrševi cesti in Celovški do Keršiča. Pošten najditelj naj jo odda pri upravi »Slovenca« proti nagradi
Zeleni papagaj (Miško) je usel. Pavsek J., Bolgarska uiica 24.
1 Nočni častilci presv. Zakramenta opravijo v ponedeljek, na predvečer godu sv. Paskala zvečer med 9 in 10 uro v stolnici izredno molitveno uro. Iz knjige Večna molitev se bodo opravile molitve 10 ure: Zahvala za božje dobrote,
MzorčasSa swi!a
z okusom izbrani vzorci, ki Vam bodo ugajali pri
BRATA VLAJ, Woifova ulica s
1 Mladina proti judovskemu filmu. V kinu
»Slo ga« so včeraj igrali premiero francoskega
filma »Golem«, kot že po drugih evropskih mestih, tako je tudi pri nas v Ljubljani prišlo zaradi tega filma do demonstracij Nekaj kato-
liških akademikov je pred predstavo protestiralo, da se pri nas ta film proizvaja. Katoliška mladina je pač dala duška svojemu ogorčenju
V Bratislavi so ga združeni nemški, poljski in madžarski katoliki onemogočili, celo v Parizu je bil izžviž^an. Občinstvu v vednost bodi povedano, da je film strupeno židovsko tenden-ciozen. Vsebina se naslanja na srednjeveško pravljico o rabotu-velikanu, katerega izum je skrivnost judovskega sadu. Pride čas, ko bo pa tudi ta velikan oživljen in on bo porušil prestole krščanskih vladarjev, stri krščanski družabni red, osvobodil zasužnjeno judovstvo, da bo to končno moglo zmagoslavno zavladati nad vesoljnim svetom. Film je ne le za katolika, temveč za vsakega razsodnega človeka globoko žaljiv
1 Oglejte si razstavo slik Eda Veržaja v Jakopičevem paviljonu. Odprta je vsak dan od 9 do 12 do 22. t. in.
1 II. predavanje o tuberkulozi. Protituberkuloz-ni teden se zaključuje in kot pravijo poročila iz vseh krajev Slovenije, je uspel. Narod se je vzdra-mil, z zanimanjem je sledil predavateljem, ki so mu poudarjali važnost boja proti tej strahotni bolezni. Tudi Ljubljana je pokazala zrelost in se je prvega predavanja udeležila polnoštevilno. Še posebej pa moramo pohvaliti obrtniški naraščaj, ki je v petek zvečer skoraj docela napolnil veliko dvorano Delavske zbornice Z zanimanjem je poslušal izvajanja g. dr. Krisperja, ki je mladini tolmačil veliko škodo, ki jo ima naš narod od te zavratne bolezni. Iz dveh točk sestoji program, ki ga mora nositi v srcu prav vsak Slovenec: 1. pomoč tistim, ki so že oboleli, in 2. preprečitev bolezni pri nas. Čez 60 milijonov smo v zadnjih desetih letih porabili v boju proti tuberkulozi, do končnega uspeha pa nas bo privedla le skupna borba oblasti in posameznikov. Slovencev je nad milijon, ko bi vsak dan le en dinar, pa bi bili rešeni marsikateri reveži, oboleli za to kužno boleznijo. Borbo proti jetiki vodi protituberkulozna liga. ki je privatnega značaja, potrebno pa bi bilo podržavljenje. Poslušalci so se z velikim aplavzom zahvalili predavatelju, nakar je s'edil film o tuberkulozi v dveh delih. Mladina je vztrajala do konca in s prepričanjem. da je boj proti jetiki v korist tudi njim, zapustila dvorano.
1 Lope in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul 7.
1 Promenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi danes od 11 do 12.30 promenadni koncert v Zvezdi. Igrala bo vojaška godba dravske divizije pod vodstvom kapelnika g. podpolkovnika Ilercoga.
1 Cerkvena okna. vse zasteklitve v kmečkem slogu, Atelje Klein. Ljubljana, šubičeva 3.
1 Železniški upokojenci, vdove in prijatelji v Ljubljani se vljudno vabijo, da se v četrtek, dne 19. maja udeleže -v. muše na Rožniku ob 7 zjutraj.
1 Stolna kongregacija gospa opozarja svoje članice na društveni izlet v Stično. Odhod v torek z glavnega kolodvora ob 7.48 zjutraj. V Stični bomo imeli sv mašo in skupno sv obhajilo, Pridite polnoštevilno. Prihod v Ljubljano popoldne ali zvečer.
1 Cvetličarna B a j t se je preselila v Frančiškansko ulico. »Roža«.
Srajc«, kravate, Karničnik, Nebotičnik,
1 Nabavljalna zadruga nslužbencev državnih železnic v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 16 in v sredo, 18 maja, ob 19 v glasbeni dvorani »Žele/.ničarskega glasbenega društva Sloge« za vse člane zadruge iz Ljubljane članski sestanek, na katerem poroča upravni odbor o minulem poslovnem letu in tekočih zadevah zadruge Vanimo čluue. da se udeleže sestankov Kdor ne more na prvega, naj pride na drugega.
tudi ostala javnost so vabljeni, da se udeležijo kongresa, posebno njegove slavnostne serje dne 5. junija t. 1. ob 10 dopoldan v dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica 27, da bi ta prireditev izpadla kot enodušna manifestacija celotnega našega javnega mišljenja v korist čim hitrejše in pra-vilnejše rešitve našega cestnega problema.
Prosimo prijave za kongres poslati do 25. maja t. 1. kongresnemu odboru Društva za ceste v Ljubljani, Kongresni trg 1-L, poštni predal 373. Udeleženci se morejo poslužiti 50% popusta na državnih železnicah, kakor velja za Ljubljanski pomladanski velesejem.
Častni odbori predsednik dr. Milan Stojadinovič, predsednik kr. vlade in minister zunanjih del; člani: dr. Anton Korošec, minister notranjih del; dr. Mebmed Spaho, minister za promet; gen. Ljubomir Marič, minister vojske in mornarice; Do-brivoje Stoševič, minister za gradbe; Dušan Letica, minister za finance; dr. Milan Vrbanič, minister za trgovino in industrijo; dr. Marko Natlačen, ban dravske banovine; dr. Juro Adiešič, predsednik Mestnega poglavarstva, Ljubljana — Sklicatelji: Jugoslovansko društvo za putove, Belgrad, Društvo za ceste, Ljubljana; Društvo ca putove, Novi Sad, s sekcijo v Petrovgradu; Društvo za putove savske banovine, Zagreb.
Za pet iUhSh minut
»Bog, ki narejaš, da so srca vernikov složne volje, daj svojemu ljudstvu, da bo ljubilo, kar velevaš, in želelo, kar obetaš, da bodo med menami na svetu naša srca stanovitno tja obrnjena, kjer je pravo veseljeTako prosi cerkev četrto nedeljo po veliki noči. Mene na svetu I Skrb se komaj umika skrbi in kolikokrat si podajo roke, da nas kar v zboru obslopijo. Veseli trenutki beže pred lirami tuge. Skušnjave bičajo nemirno srce. Strasti se vzdigujejo kot silni valovi. Greh pobija kakor pogubna toča, kar je v duši božjega. Iido bi jih vse naštel, vse mene na svetu?
Sredi teh men jc samo ena trdna opora: »Daj svojemu ljudstvu, da bo ljubilo, kar velevaš, in želelo, kar obetaš.«: Pod valovanjem tega sveta je trdno dno, kjer se more ujeti sidro tvojega čolniča, ki ga mečejo valovi sem in tja. To je neskončno sveti, neskončno dobri in usmiljeni, neskončno modri in zvesti Bog. V temi viharjev li sveti neminljiva luč, če jo hočeš videti in se k njej obrnili. »Ne motite se, ljubi moji bratje! Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj in prihaja od Očeta luči, pri katerem ni premembe ne sence menjave. Radovoljno nas je rodil z besedo resnice, da bi bili nekakšna prvina njegovih stvari.« (Jak 1, 17. 18.)
BBBaBaBaBBBBaB^anBHBaBflaa^aaKBBaBBBaBBBBBaRaarcsBaaisBBnBBinBi
Naročnike in kupovalce »Slovenca" bo sreča obilno nagradila!
Ure že čakajo na svoje bodoče lastnike! — Na sliki so tri damske zapestne ure — med katerimi je srednja ura zlata — in ki jih je dobavila tvrdka J. Vilhar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 36, ki ima v zalogi tovrstnega blaga na izbiro, po katerem bodo posegli zlasti birmanski botri!
Mnogi so nam pisali zlasti glede
popolne opreme stanovanja
Sprašujejo, ali bodo res spalnica, predsoba in kuhinja opremljene s pohištvom, žimnieami, rjuhami, odejami, blazinami, preprogami, kuhinjsko posodo, priborom itd Res je vse to, — tudi luči ne bomo pozabili in tudi križ bomo dodali! Prav kmalu Vam bomo v slikah vse pokazali
Pa tudi ostale nagrade vzbujajo neverjetno zanimanje. Kako pač tudi nel — Danes ni prostora, da bi Vam jih opisali, ampak jih bomo le našteli:
2 nevestini opremi, 5 radijskih aparatov, 2 šivalna stroja, 2 pisalna stroja, 2 harmoniki,
1 kuhinjsko opremo (več kot 40 raznih kosov), 10 dvokoles (moških ali ženskih), 1 zaboj sladkorja, 5 krat po 500 kg fosfatne žlindre, 5 gnojničnih črpalk,
5 plugov osipalnikov, 5 izruvačev za krompir,
3	dvodelne brane,
4	vreče fine bele moke,
5	moških oblek,
5	ženskih oblek, 4 moške ure
4 ženske ure,
6	fotoaparatov, 2 knjižni zbirki
in 71 drugih vrednih nagrad (razni servisi, nalivna peresa, čevlji platno, brzo-
parilni lonci itd.) in povrhu še
lepo ©sem dni trafajoce potovanje z vso oskrbo
A tvrdka Jos. Musar, mesarija v Ljubljani, Sv. Petra c. 61, ki ima svojo podružnico tudi na Celovški c. 43. nam je zn i nedeljo izvolila poslati fotografijo edino žive nagrade — prašiča — ki ga bodo do takrui še opitali. Oglejte si to darilo, ki obeta izvrstno pečenkol
Dobili smo mnogo dopisov zlasti iz Ljubljane in Maribora, v katerih naročniki zaskrbljeno sprašujejo, ali bo zaradi sedaj določenega datuma žrebanja mogoče izvesti vsa vplačila. — Da ne bo zaradi tega več bojazni, bo žrebanje nekaj dni kasneje, to je nepreklicno dne 15. julija popoldne.
152 dragocenih nagrad, vrednih nad 100.000 din čaka:
vse nove naročnike dnevnega »Slovenca«, ki se nanj naroče vsaj za tri mesece in ki bodo plačali vsaj do 12. julija t. 1. trimesečno naročnino;
vse dosedanje naročnike, ki bodo ob žrebanju naročeni na dnevnega »Slovenca« že tri mesece in kj bodo imeli naročnino plačano tudi za mesec julij;
ki nam bodo do 12 julija t L tednom,
vse, ki kupujejo »Slovenca« v prodaji (kolportaži) in ki nam poslali 50 izrezkov z rdečim žigom, ki ga ima vsak »Slovenec« v pr rpma izrezke posebnega tiskanega znaka za nagradno žrebanje, ki
venec« na svoji prilogi "eljs" "
bodo do 12 rodaji med tednom, ozi-ga ima nedeljski »Slo-
Torei: nedeljski »Slovenec« rdečega žiga nima. zato pa imajo vsi izvodi, ki gredo v prodajo. tiskan znak za nagradno žrebanje v nedeljski prilogi. »Slovenec« med tednom pa ima rdeč žig 7. deteljico na onih izvodih, ki gredo v prodajo.
6e je čas, zato začnite zbirati izrezke, ali pa postanite reden naročnik najbolj razširjenega slovenskega dnevnika »Slovenca«!
Sreča te Išče, um ti je dan, našel jo bodeš, če nisi zaspani
Lastništvo ..Slovenca"
aaaBBBfla&aasBaa
Velik spomenik mali gosenici:
Gosenica rešila Avstralijo strašne
V neznatnem avstralskem mestu Chinchilla so tamkajšnji farmarji ali kmetje slovesno odkrili velik spomenik, ki naj za vse čase poveličuje malega rešnika vse širne avstralske celine — malo gosenico.
Avstralija je bila nekoč dežela, kjer je rastlo vse polno grmičja. Novi beli naseljenci so to grmičje šele morali iztrebiti, da so dobili plodno zemljo z njivami in travniki. Na ozemlju nekdanjih pustinj so zrastla moderna ' velika mesta. In vendar je pred nekaj leti začelo kazati, da bodo ta velika mesta znova padla v pozabo, da jih bo pokrilo grmičje, da bo Avstralija izumrla. Te velike nevarnosti so se začeli prvi zavedati kmetje, za njimi pa tudi vladni možje. V Avstraliji namreč je zrastel nov sovražnik, ki ga dotlej nihče ni poznal. Ta sovražnik je začel uničevati to vstajajočo deželo. In bi jo bil uničil, ko bi v zadnji minuti tako rekoč ne bila prišla pomoč.
Osatnica z lepimi jagodami
Sprva so veliko nevarnost hoteli zamolčati, kakor je večkrat pri nevarnih prilikah lepa navada. Široka javnost dolgo ni vedela, kaj preti Avstraliji in njenemu gospodarstvu. Nekega dne so ljudje zapazili nekako novo osatnico, ki je poprej tam niso poznali Ta osatnica ali bodljika ima ime po figi. Imenovali bi jo po naše figova bodljika. To je nevarna osatnica, ki je podobna kaktusu in ima silno ostre bodice. Rastlina daje tudi lepe jagode kot sad. Iz teh jagod so začeli delati imenitno marmelado. Ko so te njene lastnosti leta 1878 prvikrat opazili, so bili ljudje vsi srečni. Najbolj imenitno pa je bilo to, da te sijajne rastline ni bilo treba prav nič gojiti, pa je le imenitno uspevala ter rodila tak sad, da je bilo marmelade na pretek.
Lepa rasilina postaja nevarna
Ta ko je v sreči in zadovoljnost minilo Avstralcem nekaj desetletij. Medtem se je ta imenitna osatnica, katero so Avstralci v svoji sreči imenovali »lepo rastlino«, razširila že po V6ej Avstraliji Polje za poljem je posedala. In kamor je prišla, tam se je niso več mogli odkrižati. Rastla je tako bujno, da konji, ki so vlekli plug po njivi, niso več mogli naprej v tistem bodičastem grmičju. Kmetje so šli nad osatnico s sekirami, noži in lopatami, pa je bilo vse zaman. Če je v zemljj ostalo le eno samo vlakence od korenin, pa je drugo leto tam na tisti njivi rastlo že zopet vse polno osat-nice, ki je pokončala vso setev,
Ljudje so se naveličali naporov pri uničevanju tega škodljivca, nakar so rajši šli orat kam drugam, kjer osatnice še ni bilo. Saj zemlje ima avstralski kmet dovolj. In tako je minilo zopet nekaj let in tudi desetletij. Osatnica se je že tako razširila, da je kmetov postala groza. Na stotine novih kilometrov daleč je že prišla ta strahotna rastlina. Cela polja so ležala že v njenem objemu in še vedno nova je napadala ter jih zavzemala, ker se bramba ni izkazala. Vsako leto je osatnica napredovala na vsej fronti vsaj za 1000 metrov, včasih pa tudi za 2000 metrov. Tisoče kvadratnih kilometrov je že imela v svoji oblasti.
S strupom na sovražnika
Zadrževala je na njenem potu ni nobena reka, noben nasip, nobena skala. Cele vasi je že oblegla. Vaščani so morali pobegniti, ker ni bilo več obstanka na nekdanjih kmetijah, katere je osatnica že vse pokrila. Leta in leta so se obupno borili zoper tega sovražnika, pa vse ni nič pomagalo. Izgubili so premoženje in morali odnehati. Kopali so metre globoke jarke, osatnica jih je lepo preplezala, kakor bi ne bilo nič. Gradili so visoke plotove, nič ni pomagalo. Okoli in okoli polja so začeli izžigati zemljo. Drugo leto je osatnica še bolj veselo rastla.
Avstralija se je bližala koncu. Leta 1924 so začeli s strupi pokončevati to strašno rastlino. Za milijone, da, za stotine milijonov denarja so naročali iz Evrope strupenih snovi in plinov, ki naj bi uničili to rastlino. 8000 ljudi je tako rekoč noč in dal delalo, Tri vrste letal so plavale nad pokrajinami ter sipale strup na osatnico. Pomagalo pa je pri tem delu vsega skupaj 60.000 ljudi. In res se je posrečilo osatnico uničiti tamkaj, kjer so jo s strupi dovolj obdelali. Zato pa je medtem toliko bolj nemoteno divjala drugod. Če so jo v enem letu zatrli na ozemlju 1000 kvadratnih kilometrov, je medtem drugod napredovala že na ozemlju 2000 kvadratnih kilometrov. Vrhu vsega tega pa je zaradi strupov poginilo polno živine in divjadi. Boj je bil za človeka izgubljen.
Rešitev v škalici
. v To je bilo pred kakimi 10 leti, ko se je zdelo, da je že vse končano. Avstralska vlada je prosila za po-
moč vse znanstvene zavode na svetu Nekega dne je od nekod iz Evrope prišla po pošti mala škatlica, ki je bila naslovljena na avstralskega kmetijskega ministra. Ko so v pisarni odprli tisto škatlico, so iz nje prilezle tri gosenice. Živalce so bile kajpada lačne. Gotovo je bilo v navodilih tudi povedano, kaj na] jim dajo jesti. In so jim dali jesti liste tiste nesrečne osatnice. In gosenice so veselo jedle list za listom in niso bile nikoli site. Te gosenice se znanstveno imenujejo »oactoblastis cactorum«.
Stvar je kmalu povedana. Tiste tri gosenice so se
močno izkazale. Brž so začeli naročati te gosenice ne v škatlicah, ne po pošti, ne po kilah, marveč kar po tonah. Cele ladje so vozile to gosenico v Avstralijo. Gosenice so polagali na rob tistih polj, ki so jih pokrivale osatnice. In gosenice so napredovale ter sproti uničevale vse zelenje osatnic.
Gosenica je uničila mogočno osatnico. Ko jo je pa uničila, je morala umreti tudi gosenica, ker ni imela več hrane. Avstralski kmetje pa so v spomin na tista huda leta gosenici postavili spomenik.
Angleška kraljica je obiskala slavnostno predstavo baleta londonskega gledališča. Ob tej priliki je najmlajša baletka kraljici poklonila šopek cvetja.
V ho |u s podmorskim vragom
Strašna podmorska zverina hobotnica,
kako
ztvi in se
plodi
Večkrat popisujejo, kako se je ta ali oni potapljač na morskem dnu spoprijel z morskim vragom, kakor imenujejo osmeronožno podmorsko zverino, ki se je pravi tudi bohotnica. Te zveri sicer žive na belem dnevu nihče še ni videl. Pač je v marsikakem muzeju spravljen kak kos te velike živali, na primer kos njenih lovk. Iz teh kosov je mogoče sklepati, kako velika je prava žival v resnici. Bohotnica živi globoko doli na morskem dnu, kamor le redkokdaj pride kak potapljač. Pač pa se je že zgodilo, da je podmorski potres vrgel celo tako žival iz morskih globin na površje, kajpada je bila žival že mrtva. Torej največje živali te vrste žive tako globoko v morju, da živ človek ne pride tako globoko.
Vendar se je že zgodilo, da se je potapljač spoprijel pod morjem z manjšo bohotnico, ki pa je imela še vedno do tri metre dolge lovke. Taka pošast je še vedno dovolj strašna, da se je človek mora pošteno bati. Ta žival je od sile močna. Namesto gobca ima nekak kljun, ki je podoben kljunu papige. Ta gobec tiči nekako v sredi med lovkami, V kljunu ima tako moč, da lahko zmelje in zdrobi tudi najbolj močno potapljačevo obleko. Kadar pa je potapljačeva obleka povarjena, mora človek v njej utoniti
Bohotnica človeka ne umori za svojo zabavo, marveč zato, da bi prišla do hrane. Odrasla bohotnica potrebuje kvečjemu pol ure, da s človekovih kosti obe-re zadnji košček mesa. Vendar se pravi potapljači bo-hotnic nikakor ne boje. Potapljači, ki se bohotnic boje, popisujejo Ie razne zgodbe, ki se nikdar niso zgodile. Pravi potapljač se bohotnic nikakor ne boji, marveč se je uspešno lahko ubrani. Kako se je ubrani? Tako, da niti s prstom ne migne zoper njo in da mirno stoji in čaka.
Bohotnica namreč ne napade takoj svoje žrtve. Najprej s svojimi velikanskimi tipalkami tuji predmet natančno otiplje, da ve, kaj je. Če se tisti tuji predmet ne giblje, se ji ne zdi živ, zaradi česar ni užiten. Neužitne stvari je ne mičejo. Žival se kmalu obrne vstran in izgine. Kajpada mora potapljač skrbno skriti svoje gole roke, ker bi sicer žival zavohala meso in konec bi bil neizogiben.
Če pa bi se človek postavil takoj v bran ter bi otresel s sebe orjaško lovko, ki ga otipava, bi s tem žival razburil, da bi neutegoma napadla. Nihče bi ne verjel, kako strašno togotne 30 te živali. Kadar napa-
Ameriška filmska igralka Ginger Robers.
de taka velika bohotnica, je le malo rešitve. Prav za prav je rešitev le ena: Če se boj razvije na takem morskem dnu, kjer je polno grušča, blata in jjeska, žival lahko izgubi svoje ravnotežje, ker se ji izpod-maknejo temelji, ki se jih drži z drugimi lovkami. V takem primeru žival za hip človeka izpusti. Če je p>o-tapljač položaj naglo presodil, se da takoj potegniti kvišku. Pa je rešen. Zgodilo pa se je že, da se je nekoč ta žival še oprijela svoje žrtve, ko so jo ravno vlekli kvišku. Ker je sama izgubila tla pod seboj, se je držala človeka in se dala vleči navzgor. Potegnili so potapljača in žival kar na krov ladje. Tukaj pa so morali mornarji s sekirami presekati močne lovke, ki so se oklepale človeka. To ni bilo lahko delo, ker eo lovke žilave kakor najtrši gumi.
Zanimivo je, kako bohotnica napada svojo žrtev. S 3 ali 4 lovkami se opre na tla ali pa se oklene kakega trdnega predmeta na tleh. Z drugimi prostimi lovkami pa se oklene svoje žrtve, ki jo skuša streti, preden jo potem s svojim kljunom začne trgati in žretl
Življenje te orjaške živali je čudno in nenavadno. Najrajša prebiva kje v temnih luknjah morskega dna, v kaki razbiti in potopljeni ladji ali pa v kaki naravni votlini. V morskem dnu je tudi polno lukenj v tleh, kjer se skriva. Bohotnica nima rada svetlobe, ampak prebiva le v teh luknjah in jamah. Od tukaj hodi na rop po morskem dnu ter lovi ribe, žre mrhovino ter s svojim močnim kljunom odpira polže in školjke. Vedno je na preži in za nobeno drugo stvar se ne briga, kakor le za to, kje bo dobila kaj žreti. Ko pa pride čas ploditve, se njeno življenje spremeni. Sedaj ne sameva, marveč prihaja iz luknje ter išče tovarišice ali tovariša. Sedaj je žival močno razburjena.
Samica v svoji luknji zleže kakih 50.000 jajc, ki jih skrbno varuje, dokler se nc izležejo iz njih mladiči, kar se zgodi čez 50 dni. Mladiči, ki so kakor grah veliki, takoj hite proti morski površini, kjer se druge morske živali maste z njimi. Nekaj pa jih le ostane. Ti so silno požrešni. Ko so eno leto stari, so že precej veliki. In še vedno žro in žro, dokler ne zrastejo v tako velike zverine, kakor so stare, hi krogotok življenja 6e znova začne.
Vsta$en$e v Mehiki
Štev. 129.
Mol prepirčeh
»Nič ne bo hudega!« se je zasmejal črni vitez. 6ilno vljudnih oblikah. Le pridite, častiti gospod!« »Ti si na boljšem, ker ima? na gla.vi tisti ploč Tako rekoč je viteza tako treščil s pestjo, da
»Lažeta!« je zakričal samotar. »Kdo izmed nas se je prvi sesedel? To povejta! Vidva, ki sta ga imela preveč! Pa to mene nič ne briga! Juda sem spreobrnil. Prav vse me je razumel, kar sem mu dopovedoval.«
»Ali je res, Jud?« je vprašal Locksley. »Ali si se res odpovedal svoji krivi veri?«
»Pri Abrahamovem Bogu! Niti besedice vsega tega nisem razumel, kar je nori, hočem reči navdušeni gospod pridigal. Saj sem bil od strahu in skrbi ves skrušen,«
»Kaj pa to? Ali hočeš znova odpasti?« je divje zakričal ter dvignil helebardo. Črni vitez pa mu je zadržal roko. To je samotar črnemu vitezu močno zameril,
»Tako? V moje stvari 6e vmešavaš? Za to boš čutil moje pesti!« je rjovel.
»Žc prav!« je mirno odvrnil črni vitez. »Le kar pridi. Svoje udarce dobiš z obrestmi povrnjene,«
»Pod sodnim hrastom ne trpim prepirovl« je velel Locksley. »Saj to ni prepir, to je le majhna obravnavica v
p v i n a * t i niskpr! Pa vendar ,..« bi bil moral vol pasti.
V središču Mehike, sredi države Guanajuato, se dviga gora Monte Gubilete. Stoji prav blizu škofijske prestolnice Leon, ki je zadnje desetletje mehiški cerkvi dala toliko mučencev. Ta gora postaja sedaj središče verskega vstajenja Mehike.
V državah Guanajuato, Vera Cruz in Ohajaca, kjer so katoličane najbolj preganjali, vstajajo sedaj tudi prvi znanilci veselega začetka nove verske svobode in vstajenja katoliškega bogoslužja. Na tej gori Monte Gubilete se je nekoč pod predsednikom Obregonom začel veliki kulturni boj zoper mehiške katoličane.
Na tej gori, ki je še danes v zasebnih rokah, kakor je še zasebna last najbolj znana mehiška gora Po-pocatepetl, so mehiški katoličani pred 15 leti po zgledu svojih verskih bratov v Braziliji in Argentini postavili orjaški kip Kristusa Kralja, Temeljni kamen je dne 11. februarja leta 1923 položil leonski škof in apostolski nucij msgr. Ernst Filippl Tistega dne so katoličani razglasili, da mora v vsej Mehiki vladati Kristus Kralj. Ta mogočni klic te gore je vso deželo razvnel, nasprotniki pa so planili na noge ter organizirali odpor. Najbolj je besnela prostozidarska zveza »Associacioo de los anticlericales Mexicanos«, ki jo je nekako duhovno vodila inozemska, španska boljše-viška voditeljica Belen de Zarraga. Ta ženska je prepotovala vso deželo, prirejala predavanja in shode ter hujskala na protiklerikalni boj. Ta inozemska ženska je v imenu svoje lige ugovarjala tudi pri predsedniku Obregonu, da smejo katoličani častiti Kristusa Kralja. In Obregon, ki se je čutil v svoji predsedniški časti ogroženega po kraljevanju Kristusa, je najprej izgnal iz
države apostolskega delegata, čeprav je guverner države Guanajuate izjavil, da se je apostolski delegat pravilno vedel in da ni zagrešil nobenega protiustavnega dela. Udeležil se ni nobene javne službe božje, ker je tista cerkvena slovesnost bila na zasebnem zemljišču. To pa je po mehiški ustavi dovoljeno. Vendar se osrednja oblast ni menila za izjavo pristojnega guvernerja, ne za ugovor katoličanov. Tako je apostolski delegat že drugi dan moral zapustiti Mehiko. Ko je apostolski delegat odhajal, so z vseh hiš v mestu Mehiki visele črne zastave. In potem se je začelo krvavo preganjanje, v katerem je teklo toliko mučeniške krvi. Celih 15 let je nato trajalo preganjanje, celih 15 let je trajal križevi pot mehiških katoličanov.
In na tistem mestu, kjer je pred 15 leti bila tista veličastna verska manifestacija mehiških katoličanov, ki je dala povod za preganjanje, prav tamkaj se je na isti dan letos zbral veliki marijanski kongres, ki mu je predsedoval leonski škof msgr. Vclverde Taller. Kipar Nikolaj Mariscal je medtem dovršil veličastni kip Kristusa Kralja, ki ga je tega dne škof slovesno blagoslovil. Vsej slovesnosti pa je sveti Oče poslal svoj apostolski blagoslov. Kongres jc trajal pet dni. Zadnji dan marijanskega kongresa je bila h kipu Kristusa Kralja veličastna procesija z lučkami, katere se je udeležilo na tisoče ljudi z vseh krajev Mehike.
Verska zvestoba katoličanov Mehike, zlasti države Guanajuato je tiste dni slavila svoje zmagoslavje in je te dni zasijala zarja vstajenja v to nesrečno de-
Iželo. Gora Gubilete, ki na niej stoji spomenik Kristusa Kralja, pa 6e poslej v mehiškem jeziku imenuje »Gora Kristusa Kralja«.
Parižani radi pijejo kozje mleko, če le mogoče kar sveže. Na velikem pariškem boulevardu je podjeten mož odpri bar, ^ki v njem prodaja kozje ^ mleko. V baru stoje tri koze. Kadar kdo naroči skodelico svežega ..ožjega m.c.ta, brž potno,ze kozo .tar v s-touciico in jo puuuui gostu. Kakor je videti na sliki, je gostov dovolj in kupčija lepo cvete. Znati je treba.
Najcenejše in kvalitativno najboljše hrastove in bukove
Prosvetni tabori po Sloveniji
Vič
Dne 12. junija letos bo praznik katoliSke in slovenske misli na Viču. Bo to jubilejna proslava vseh katoliških organizacij na Viču, predvsem pa župnije kot take, ki slavi letos 30-letnico svojega nastanka, in pa Katoliškega slovenskega prosvetnega društva na Viču ob njegovi 35-letnici. Dne 12. junija dopoldne bo na Viču velik prosvetni tabor, nad katerim je prevzel pokroviteljstvo g. minister dr. Miha Krek. Popoldne ob 3 bo telovadni nastop naše mladine, ki bo po svojih točkah zelo zanimiv. Nastopi celotno barjansko fantovsko okrožje. Vse prijatelje katoliške prosvete od blizu in daleč vabimo, da prihite ta dan na Vič, da skupaj manifestiramo za svoje ideje.
Trbovlje
Veliki tabor, ki bo pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Kreka na binkoštno nedeljo v Trbovljah, kjer bodo zastopani vsi kraji iz osrčja Slovenije, bo pokazal zbranim množicam, da so tudi Trbovlje katoliške ter narodno in državno zavedne.
Za prireditev tabora smo izbrali praznik Sv. Duha, ki naj napolni ta dobra rudarska Brca s svojo milostjo in prežene iz njih bojazen in nevero, da se bodo zopet vrnila k Bogu.
Tabor bo po obsegu eden največjih, po izrednem pomenu in vzvišenem namenu pa je neizpodbitno najpotrebnejši izmed vseh podeželskih tabor. Zato iskreno vabimo katoliške Slovence, da 6e odzovejo našemu vabilu v kar največjem številu. Društva, ki bodo te dni prejela prijavne ix>le, naj jih točno izpolnjene vrnejo najkasneje do 26. maja.
Loka pm Zid. mostu
Dne 22. maja bo v Loki prosvetni tabor s celodnevnim sporedom. Zjutraj sprejem gostov pri vlakih. Ob 10. sv. maša. Po maši prosvetno zborovanje. Govorili bodo govorniki iz Celja in Laškega. Popoldne po večeniicah bo telovadni nastop. Nastopijo člani fantovskih odsekov, članice dekliških krožkov, mladci in gojenke. Na orodju nastopi pod zvez i na orodna vrsta. Vsa prosvetna društva, fantovske odseke in dekliške krožke laškega okrožja in tudi sosednje vljudno vabimo, da se loškega tabora v čim večjem številu udeležijo. V nedeljo, dne 22. maja, vsi v Loko! — Bog živi!
Poljane
Za naš prosvetni tabor, ki bo 20. maja, je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo g. ban dr. M. Natlačen. — Spored tabora bo sledeč: ob 9 sprevod skozi vas do župne cerkve, kjer bo na prostem sv. maša, ki jo daruje stolni kanonik g. dr. Žerjav. Po maši bo prosv. z!x>rovaiije, govoril bo dr. Basaj iz Ljubljane. Popoldne ob 3 bo javni telovadni nastop. Posebnost na telovadnem nastopu pa bo vzorna vrsta slovenskih fantov, ki bo nastopila na orodju z vajami, da se boste čudili. Takih telovadcev v naši dolini še nismo imeli. Po končani telovadbi bo še prosta zabava pri mizah do noči. Ves dan bo igrala godba iz Logatca.
— Pripravlja se torej velika prireditev, zato pridite ta lepi majski dan v Poljane. Oblecite narodne noše, kroje, kolesarji pa okrasite kolesa!
Vodica
Dne 28. maja bo pod pokroviteljstvom bana g. dr. M. Natlačena mladinska prireditev v Vodicah. Kamniško fantovsko in dekliško okrožje prireja, sodelujejo pa tudi odseki drugih okrožij, zlasti iz kranjskega. Sv. mašo s cerkvenim govorom bo opravil trnovski župnik gosp. Cegnar. Telovadni nastop bo na travniku, ki ga je ves navdušen dal na razpolago posestnik g. A. Sporn. Prosimo, da se po možnosti kmalu prijavite, da 1k> šlo lepše od rok.
Ormož
Za mladinski prosvetni tabor, ki bo na binkoštni ponedeljek, 6. junija v Ormožu, se mladina velikone-deljske dekanije vneto pripravlja. Zjutraj od 8 do tri-četrt na 9 se zberemo aa zbirališču pri Katoliškem domu, nakar odkorakamo na cerkveni prostor, kjer bo blagoslovitev novega prapora Katoliškega prosvetnega društva v Ormožu. Po blagoslovitvi bo sv. maša s cerkvenim govorom. Med sv. mašo bo ljudsko petje. Po sv. maši bo prosvetno zborovanje.
Popoldne bo v parku ge. grofice Wiimrbrandt-Gjorgjevič javen telovadni nastop ormoškega fantovskega okrožja in dekliških odsekov.
Vse prijatelje naše mladine iskreno vabimo na to prireditev, ki bo ponosna manifestacija naše katoliške prosvete.
Na svidenje na binkoštni ponedeljek v lepi PrlekijL
Naša Kmečka zveza priredi na Vnebohod 26. maja kmečki tabor. Spored tabora je naslednji: ob pol 9 zbiranje udeležencev za sprevod zunaj trga proti Taboru. Ob 9 sprevod do farne cerkve k božji službi Po službi božji kme6ko zborovanje, ki ga vodi predsednik Krajevne kmefcke zveze g. Rebov. Na zborovanju govorijo g. Brodar, načelnik Kmečke zveze, g. Pongrac Turniek, član Kmečke zbornice, g. Mihelčič, celjski župan. Pri taboru sodeluje godba. V sprevodu gredo konjeniki, kolesarji, dekleta v narodnih nošah, odborniki Kmečkih zvez, okrašeni vozovi. V okviru tabora priredi Prosvetno društvo veličastno predstavo Petančičeve »Milkove Zale« na prostem s 150 igralci, konjeniki, vozovi, kresova-njem in godbo. Take predstave Je v bližini Celja ni bilo. Prva predotava bo v sredo 25, maja ob 8 zvečer. Na dan tabora bo predstava ob 4 popoldne. Kmetje, ta dan 6e združimo! Sosedje, pridite k nam!
V Vojniku je začel izhajati lokalen časopis »Vojniški zvon«, ki hoče dajati pregled o gospodarskem in prosvetnem stanju kraja. Prinaša tudi novice. Za vse leto stane 12 din.
12. junija savinjski okrožni v Braslovčah
Celje
c Pevski koncert Plovdivskega pevskega društva v Celju. V torek ob 4. popoldne se bo pripeljalo v Celje okrog 60 bratov Bolgarov, ki bodo priredili zvečer ob 8. v veliki dvorani Narodnega doma koncert krasnih bolgarskih narodnih in umetnih pesmi. Celjani bomo sprejeli drage goste pred Narodnim domom, nakar si bodo gostje ogledali naše lepo Celje in njegove znamenitosti. Po koncertu bo v gornjih prostorih Narodnega doma na čast gostom družabna prireditev. V sredo zjutraj se bodo odpeljali bolgarski pevci z avtobusom na Frankolovo, odkoder bodo krenili v Bukovje, da obiščejo rojstno hišo prvega predsednika njihovega pevskega društva g. prof. Antoua Bezenška. Vstopnice za koncert se dobe v knjigarni Karel Goričar vdove. Vabljeni!
c Katoliško prosvetno društvo v Lokrovcu pri Celju priredi v nedeljo ob 3. popoldne, na prostem pri gostilni Jezernik »Krivoprisežnika«. Pred igro nastopi Dekliški krožek pod vodstvom pevovodje g. Cvetka Jagriča.
Zdravnik
n. b. k. dr. lomoZK Danilo
je otvoril privatno prakso V ŽffliClI
c Železničarska godba v Celju priredi danes v mestnem parku promenadni koncert od 11. do 12. dopoldne v prid jetičnim bolnikom v okviru protiluberkuloznega tedna.
c Oblni zbor Muzejskega društva bo v petek, 20. maja, ob 8. zvečer v klubovi sobi Celjskega doma.
e Letošnja skupščina Slovenskega planinskega društva se prične danes ob pol 9. zjutraj v dvorani Narodnega doma.
c Novi vozni rtd avtobusa mesta Celje jo stopil v veljavo danes in ima nekaj bistvenih sprememb. Občinstvo opozarjamo, da se dobijo knjižice z novim voznim redom v pisarni avtobusa mesta Celja brezplačno. Voznina na vseh progah celjskega mestnega avtobusa se je s 15. majem precej znižala.
c Hiralnica usmiljenih bratov v Vrbju pri Žalcu je dobila novega predstojnika. Vodstvo hiralnice je prevzel dosedanji upravitelj p. Vilibald Belec, večkratni delegat, superior in upravitelj. Knt dolgoletni predstojnik Jugoslovanske delegacije si je pridobil velike zasluge v bolnišnici v Kandiji. Za priznanje za neumorno delo je bil odlikovan z redom sv. Save.
c Stavbna zadruga državnih nameščencev v Celju je poklonila državni zaščiti dece in mladine 200 din, za kar se odbor najlepše zahvaljuje.
c Huda nesreča v Laškem. V tovarni Tekstilna industrija v Laškem se je v petek ob 8. zjutraj pripetila huda nesreča pri postavljanju novega ostrešja na tovarniškem objektu. Ko so okrog 8. zjutraj delavci dvigali težak tram, se je ogrodje odra. na katerem so siaii delavci, zrušilo pod tezo, tako da so padli delavci 6 m globoko. Vsi štirje
dobavlja in polaga tovarna
EHEC - CO
DUPLICA PRI KAMNIKU
železniška In avtopostaia
Oglejte si naše zaloge v tovarni ali v pisarni LJUBLJRMR, Kersnikova ulica 7, poleg Slamiča
delavci so dobili hude poškodbe, najhujše pa težak Mesarič, katerega je udaril padajoči tram na glavo. Mastnak Ivan ima zlomljeno desno nogo, Cepuš Franc poškodbe na križu in zlomljeno desno nogo, Mesarič pa hude poškodbe v križu. Zdravijo se v celjski bolnišnici.
e O pokrisljanjenju koroških Slovencev in o ustoličenju njihovih knezov bo govoril v seriji jiro-svetnih večerov KPD g. Franc Sertel v ponedeljek, 16. maja zvečer ob 8. v Domu v Samostanski ulici. Vabljeni prav posebno izletniki h Gospe Sveti.
Mednarodni mladinski tabor
v L:iUbl;am
V zadnjih dneh meseca junija 1938 se vrši v Ljubljani mednarodni mladinski tabor in mednarodne tekme. Ker bo v teh dneh Ljubljana polna tujcev iz naše države in zamejstva, ne bodo mogli vsi prenočiti v hotelih.
Zato prosi stanovanjski odsek za mladinski tabor, da mu ljubljanski prebivalci naznanijo, ako bi za časa prireditvenih dni mogli odstopiti kako sobo domačim ali tujim gostom. Vsak naj v prijavi točno navede ulico, hišno številko, stopnišče, nadstropje, število sob in postelj ter ceno za sobo (posteljo) za eno noč.
Prijave je poslati na: Stanovanjski odsek za Mladinski tabor, Ljubljana, Miklošičeva c. 7.
Tam se sprejemajo prijave tudi osebno.
St. Vid nad Ljubljano
Propagandni večer za mednarodni mladinski tabor v Ljubljani. Fantovski odsek v št. Vidu nad Ljubljano priredi v sredo, 18. L m., po šmarnicah v Ljudskem domu v Št. Vidu propagandni večer za mednarodni mladinski tabor v Ljubljani. Spored: 1. nagovor predsednika FO Št. Vid; 2. film: Svetovnclavski dnevi orlovstva v Pragi leta 1929; 3. film: Slovanske smučarske tekme na Črnem vrhu in v Planici 1. 1938. — Vstopnine ni, prostovoljni prispevki pa se bodo pobirali za kritje režijskih stroškov. Vabimo k čim večji udeležbi! Bog živi!
Zasip
Novi zvonovi pri Sv. Katarini. Zadnjič smo poročali o dobavi novih zvonov za to zgodovinsko lepo cerkvico na Ilomu, na eni najlepših razglednih točk v blejski kotlini. Sedaj nam poročajo, da novih zvonov ni napravila srenja Zasip, temveč jih je cerkvi podaril g. V i d i c Jurij, posestnik v Zasipu, ki se je že večkrat izkazal kot dobrotnik fare. Srenja se dobrotniku zahvaljuje, hvaležni pa mu bodo tudi bodoči rodovi.
Sholia Loka
Krajevna protltuberkulozna liga je zaradi raznih ovir po predhodnem dovoljenju Protitubcrku-lozne zveze preložila izvedbo protituberkuloznega tedna v občinah Škofja Loka, Stara Loka in Zmi-' nec na teden od 15. maja do 22. maja. V šolski telo-
Novi vozni red
ki stopi v veljavo o polnoči od 14. na 15. maja
Odhodi vlakov iz Ljubljane gl. kol.
Ca*
B-
S> f
5.08
5.43
5.56
7.12
7.58
9.44 11.45 15.00 17.30 18.40 20.50 23.35
5.28	P
8.05	P
11.28'	P
13.50	P
18.25 21.05
5.22 7.48 11.05 12.03 14.07 19.10
1.34 5.59 6.15
8.37 10.00
13.40; P 16.50j B 18.171 P 23.26; P
0.35 P 4.401 B
5.30, 8.00 9.10 12.45 13.07 13.32 18.10! 18.30 P 20.00' B 21.48 SO 22.00 B
23.00: P 23.5G B
7.42 M
T smeri
11.42 14.00 18.35 22.25
iesenice (ob ned. in prazn.) 'ržič (samo ob delavnikih) Jesenice, Bistrica-B. j., Rateče-Plan.
(ned., prazn.) Bistrica-B. j., Rateče-Planica, Tržič Jesenice (od 15. VL do 15. IX.) Jesenice, Salzburg, Miinchen Bistrica-B. j., Rateče-Planica, Tržič Bistrica-B. j, Rateče-Planica, Tržič Tržič
Bistrica-B. j., Rateče-Planica, Tržič Jesenice, Miinchen, Pariš Jesenice _
Kamnik mesto Kamnik mesto Kamnik mesto Kamnik mesto Kamnik mesto Kamnik mesto
Kočevje, Št. Janž, Karlovac (nd., pr.) Kočevje, Št. Janž, Karlovac, Sušak Grosuplje (samo ob delavnikih) Št. Janž, Novo m., Karlovac, Sušak Kočevje, Novo mesto Kočev-je, Karlovac, Split, Sušak__
Trst, Ventimiglia, Roma, Pariš Trst, Reka, Ventimiglia, Roma Postojna, Trst Trst, Milano, Pariš Trst, Reka, Milano. Pariš Postojna, Trst
Trst, Reka, Ventimiglia, Roma Postojna
Pošto j na___
Maribor, Zagreb
Zagreb, Sušak, Split, BeogTad
Maribor, Zagreb
Maribor
Zagreb, Sušak, Beograd
Litija
Wien, Budapest, Praga, Zagreb
Maribor, Zagreb
Litija
Maribor, Zagreb Zagreb, Sušak, Split, Beograd Beograd, Bukarešta, Istanbul, Atene Zagreb, Sušak, Split, Beograd
(od 15. VI. do 15. IX.) Zagreb (ob ned. in praz. do lt. IX.) Wien, Budapest, Berlin, Warszawa
Prihodi vlakov v Ljubljano gl. kol.
Oas
t>->
6.55 7.38 8.50 11.38 16.11 17.58 19.25
19.42 20.30
21.43 22.15 22.45
Is smeri
6.45 7.30 10.50 13.25 17.35 20.40 22.20
6.42 8.53 12.42 14.52 20.38 22.40
4.13 7.06 9.05 12.59 13.22 19.05 21.38 22.08 23.50
1.16 5.17 5.51 7.03 7.26
Vrhnika trg Vrhnika trg Vrhnika trg Vrhnika trg
Vrhnika trg (ob ned. in prazn.)
8.26 OS
9.01 9.30 13.18 14.45 16.45 18.05 19.48 20.20 22.01
6.50 M 9.28 M 13.14 M 17.45 M 21.25; M
Tržič (samo ob delavnikih) Bistrica-B. j., Rateče-Planica, Tržič Pariš, Miinchen, Bistrica-Bok. jez. Rateče-Planica, Jesenice, Tržič Bistrica-B. j., Rateče-Planica, Tržič Bistrica-Boli. jez., Rateče-Planica Tržič
Miinchen, Salzburg, Jesenice
Bistrica-B. j„ Rateče-Planica, Tržič Jesenice (od 15. VI. do 15. IX.) Jesenice, Tržič (ob ned. in prazn.) Bistrica-B.j., Rateče-Planica (nd., pr.)
Kamnik mesto
Kamnik mesto (samo ob delavnik.)
Kamnik mesto
Kamnik mesto
Kamnik mesto
Kamnik mesto
Kamnik mesto (ob ned. in prazn.)
Novo mesto
Split, Sušak, Karlovac, Kočevje Grosuplje (samo ob delavnikih) Split, Karlovac, Kočevje Sušak, Karlovac, Št. Janž, Kočevje Karlovac, Št. Janž, Kočevje_
Pariš, Roma, Ventimiglia, Trst
Postojna
Trst, Postojna
Roma, Ventimiglia, Trst, Reka
Postojna
Pariš, Milano, Trst, Roka Pari«, Milano, Trst Postojna
Roma, Venezia, Trst, Reka
Beograd, Split, Sušak, Maribor Zagreb (od 15. V.—11. IX. ob nd., pr.) Wien, Budapest, Berlin, Warszawu
Celje
Beograd, Split, Sušak (od 15. VI. do 15. IX.)
Lstanbul, Atene, Bukar., Beograd
Maribor, Zagreb
Beograd, Split, Sušak, Zagreb
Maribor, Zagreb
Litija
Praga, Wien, Budapest, Zagreb
Maribor, Zagreb
Litija
Beograd, Zagreb Maribor, Zagreb
Vrhnika trg Vrhnika trg
Vrhnika trg Vrhnika trg
Vrhnika trg (ob ned. in prazn.)
Odhodi vlakov iz !tešbora g!, kol.
(im
u ■
K>k
2.50
5.00 9.16 13.05 13.43! 14.171 18.01!
▼ smeri
21.10. B 21.40 P
5.32! 837! 11.38 16.55 21.40
4.00
5.40 10.40 13.38 14.30
18.46! P
3.13; 7.00 8.12 lOOOi 13.00: 16.30 18.41 20.50i
Ljubljana, Trst, Beograd, Split,
Sušak Ljubljana, Zagreb Ljubljana, Zagreb Pol jčane
Ljubljana,Trst, Zagreb, Sušak, Split Ljubljana, Postojna Ljubljana, Postojna, ZagTeb, Beograd
Zagreb, Sušak. Split, Beograd, Ljubljana (od 15. VI. do 15. IX.)
Zidani most, Ljubljana, Trst_
M. Sobota, Gor. Radgona, Kotoriba
Čakovec
M. Sobota, Gor. Radgona, Kotoriba M. Sobota, Gor. Radgona, Kotoriba Čakovec, Kotoriba _
Ruše
Prevalje, Velenje, Celovec Prevalje, Slovenji Gradec Prevalje, Velenje, Celovec Ruše
Prevalje, Slovenji Gradec, Celovec
Wien, Berlin, Warszawa
Št. llj, Wien
Wien, Praga (od 15. VI. do 15. IX.) Št. Ilj, Wien Št. Ilj, Wien Wien, Praga
Št. Ilj (samo od delavnikih) Št. Ilj, Wien
Prihodi vlakov v Masibor gl. gol.
Cas
B3
2.53
5.13 7.34 7.48
9.13 11.44
16.08
17 20 22.16
6.10!
8.50' 14.05' 18.36 21.57!
Is smeri
« «
JO
a
t ° S®
4.55 7.29; 12.29 16.45 20.35
2.30 7.38 8.22 12.14 13.18 17.40 20.42 21.25
M
Trst, Ljubljana, Beograd, Split,
Sušak, Zagreb Ljubljana Poljčane
Beograd, Split, Sušak, Zagreb,
Ljubljana (od 15. VI. do 15. IX.) Ljubljana, Zagreb Postojna, Ljubljana, Zagreb, Beograd
Split, Sušak, Zagreb, Trst, Ljubljana
Ljubljana, Zagreb
Ljubljana, Zagreb_
Čakovec, Kotoriba Kotoriba, M. Sobota, Gor. Radgona Kotoriba, M. Sobota, Gor. Radgona Kotoriba, M. Sobota, Gor. Radgona Kotoriba, M. Sobota, Gor. Radgona
Ruše
Prevalje, Slovenji Gradec Celovec, Prevalje, Velenje Prevalje, Slovenji Gradec Celovec, Prevalje, Velenje
Berlin, Warszawa, Wien
Št. Ilj (samo od delavnikih) Wien, Št. Ilj
Murzzuschlag, Graz, Št. Ilj Praga, Wien Wien, Št. Ilj
Praga, Wien (od 15. VI. do 15. IX.) Wien, št. Ilj
vadnici bo ves teden higienska razstava s skiokti-čnimi ali filmskimi predavanji, Vstop je brezplačen. Med tednom bodo gospodje pobirali prispevke za dispanzer, ki ga želimo čimprej ustanoviti. Darujte v ta namen čim več in radovoljnol Saj vas nadlegujemo samo enkrat v letu pa nafbednejši in pomoči potrebni. Kot zaključek bo v nedeljo, dne 22. maja, v šolski telovadnici akademija z zelo zanimivim programom.
Zdravje iz rož
Trobelika, mala, pasji petršilj, steničjek, poljsko: blekot, rusko kokory6z, češko: tetlucha obecna, latinsko: Aethusa cynapium, nemško :Hundspetersilie. (Slika: Bevk; Botanika za šolo in dom str. 200: pasji petršilj), je ena izmed najnavadnejših in v bližini človeških bivališč rastočih strupenih rastlin. Naseli se rada ne le po grobljah, živih mejah, marveč se vrine celo na vrtove, zlasti med pravi petršilj.
V zemlji ima vretenasto vejnato, belo ali belkasto korenino, ki raste naravnost v zemljo. Iz nje se dviga nad pol metra, včasih celo do en meter visoko vejnato, golo, votlo, sinje nadahojeno in drobno pro-
gasto steblo, ki je pri dnu često rdečkasto ali vijoličasto lisasto.
Dvojno in trojno pernati listi, z jajčastimi listki, ki so razrezani na črtalaste, koničaste rogljiče, so goli in temnozeleni ter se svetijo I Če jih zmanemo zoprno smrde. Stebelni listi, torej listi, ki so po steblu, imajo namesto peclja okroglo, po robu belkasto nožnico.
Beli (I) cveti »o združeni v mnogocvetnih, sestavljenih, pecljatih kobofih. Kobulčki pa imajo trolisto (!) ogrinjalce, čigar navzdol zavihani listki so obrnjeni navzven. Plod je pokovec, jajčastookrogle oblike in razpade na dva polplodiča. Vsak teh ima po pet ostrih, podložnih reber.
Od pravega petrfifja te razlikuje po temnozeleni barvi, po neprijetnem duhu, po trilistem ogrinjalu, dočim ima pravi petršilj šest do osemlistno ogrinjalce, pa tudi po belih cvetih, dočim ima pravi petršilj zelenkaste cvete.
Cvete od junija do oktobra.
Vsebuje strupen alkaloid. Koniin, o katerem smo že govorili, ko smo obravnavali mišjak.
V zdravilstvu jo uporabljajo pri raznih črevesnih obolenjih otrok.
ŠIRITE KATOLIŠKO ČASOPISJE!
POVSOD SE TI NOV SVET ODPRE
Ali kaj poznaš tele kraje?
Rajhenburg. V ospredju na desni kolodvor, stov in njihova pristava, v ozadju Senovo in »Suh polčc, nad njim je cerkvica
Po dolinem Posavju na Sremič
Kadar se ti bo zahotelo videti pokrajino, ki je najbrž še ne poznaš tn ki je že 9 te strani vredna obiska, se odpravi v doljne Posavje, tja, kjer ee dolina Save še zadnjikrat zoži in takoj nato sprosti v ravivo, široko Krško polje.
Zaneslo me je od Save navzgor v sremiške vinograde. Sremič je na široko raztegnjena gora, ki pada na severno stran proti Rajhenburgu v gozdnata pobočja, proti jugu, jugovzhodu in še deloma jugozapadu pa v žlahtne vinograde, ki gredo po svojem pridelku v vrsto znanih bizeljskih goric. Skozi po goricah pa so začčisne kleti, »hrami« ali zidanice, kjer se 6tiska mastno grozdje v še mast-nejšo sladko tekočino.
Na vrhu Sremiča je lepa in razsežna planota s polji in širokimi kostanjevimi gozdovi. Ti gozdovi so posebna mikavnost v jeseni, v času trgatve; takrat se ti zdi na tej planoti, kakor da si izpregel V6e, kar te sicer teži in pije tam spodaj v dolini, ki je sploh ne vidiš, in se samo vpijaš v to prijazno sonce, duhaš vonj napetega grozdja ter se vdajaš posebni blaženosti in sreči sredi vinogradov.
Pri Sv. Mohoriu
Skozi redka drevesa in mimo nekaterih hiš sem dospel do cerkvice na nekoliko nižjem vrhu, do Sv. Mohorja. Prav za prav 6em napravil najprej še kakih sto korakov v stran in zagledal pred seboj tako krasoto, kakor jih je malo po slovenski zemlji. Strmo pod menoj teče Sava in prav pri Krškem začne divjati njen tek v znatnih brzicah, strahu in trepetu vseh splavarjev, ki ga povečuje še most tik pod mestom, stisnjenim med reko in hribovjem na kranjski strani. Ob Savi navzgor se kaže podobna slika. Prav nič 6e ne čudim tisti nemški pisateljici, ki so jo ti kraji tako prevzeli, da jim priznava prvenstvo v Sloveniji.
Kraj, kjer stoji cerkvica, obvladuje vso okolico. Tja proti severu se pokrajina pod njo počasi dviga proti Lisci in Bohoru, na desno ravno tako, tam pri Kostanjku, z njegovo lepo vidno cerkvico, 6e začenja že Orlica, na njenem južnem pobočju se grejejo bizeljske sladkosti. Vsa ostala slika so nižji grički, na njih se polja menjujejo z gozdovi, raztresene naselbine z raznimi cerkvicami; prav prava slovenska pokrajina od Leskovca in Sv. Antona na levi do Razteza in Sv. Duha na Gorici. Sredi te preproge je zarezana večja dolina ob potoku proti severu, v njenem koncu starinska cerkvica in nekaj večjih novih zgradb; to je senovski rudnik, oziroma njegove naprave ter kolonija.
Poprosil sem še cerkovnika (pravijo mu kar na splošno »Mohorski«, tako na splošno, da sem še njegov priimek in krstno ime pozabil), da mi je odprl cerkvico; slišal sem, da je poseben umetnik v pritrkavanju. Tokrat sva si seveda ogledala samo cerkvico, ki ima prav lepe oltarje, lesene pač, je pa že bolj v slabem stanju. Prav posebno mi je potožil, da se boji za 6tolp, češ da se mu je nekoliko nagnil. Zegnanje je tu gori enkrat v prvi polovici julija in ima tista procesija nek poseben značaj; kakor bi hodil sv. Frančišek Asiški po gori. Za otroke pa je ta dan seveda bolj praznik zrelih češenj.
Proli Rajhenburgu - Suhi polič
Po strmi, ovinkasti in z debelim kamenjem posuti poti se spustim navzdol; na levi nekaj vino-
Hifzi Bjelevae:
Turki in mi
Pismo iz Turčije.
3. Prebivalstvo in mesta.
Po podatkih poslednjega ljudskega štetja je bilo 1. 1936 v Turčiji 8,213.842 žensk in 7,974.925 moških, skupaj 16,188.76 71judi.
Mesta z več ko 100.000 ljudi so: Istambul 740.751, Izmir 170.410 in Ankara 123.514 ljudi.
Večja mesta so še: Sejhon 76.306, Burea 72.326 Konja 52:594, Gaziantep 50.892, Eskišehir 47.080, Kaiseri 46.491, Edirne 36.000, Sivas 35.207, Dijaribekir 34.874, Samsun 33.839, Erzerum 33.127, Urfa 31.252, Manisa 30.746, Trabzon 28.713, Moraš 28.340, Malatija 27.233, Mersin ali Ičel 26.910, Bali-kešir 26.430 ljudi. — Druga mesta imajo manj ko 25.000 prebivalcev.
Po ljudskem štetju iz 1. 1927 (ki je bilo pomanjkljivo), je bilo 13,648.270 prebivalcev. V Turčiji živi po mestih 3,779.744 ljudi, ostali pa v vaseh. V evfopski Turčiji se je prebivalstvo povečalo za 21.7 na 100 prebivalcev, a v Aziji za 18,4 na 100 prebivalcev.
Največji prirastek prebivalstva je v Ankari (66), v Eskišehiru (45), v Malntiji (31), v Mersinu (27), Gaziantepu (27), v Sivasu (23), v Bursi (17) in v Trabzonu (15.5).
4. Mestni proračuni nekaterih večjih mest.
Istambul (v turških papirnatih lirah; 11. L. = 1 turška lira = približno 32 din) 6,172 482, Izmir 1,019.090, Ankara 1,186.262, Burea 586.604, Gazian-
zadaj bazilika, nad trgom samostan oo. trapi-del Bohorja. Ilrib nad postajo je del Sremiča sv. Mohorja, ki se pa ne vidi •
gradov, na desni že gozd. Nova lepota! Spodaj se ziblje preko Save brod, napet na železno vrv. Slišal sem, da svoječasni brodnik 6vojih domačih krav nikoli ni prepeljaval na drugo stran reke, kjer je imel travnike, temveč jih je kar na kratko napodil v vodo in so jo morale junaško preplavati. Skoraj navpično nad reko se dviga mogočen, trden grad, danes samostan reda oo. trapistov. Med menoj in njim je globok prepad, močna zareza, in v njej je trg Rajhenburg.
Kraju, kjer stojiva, se pravi Suhi polič. Takrat, takoj po prevratu, ko se je vsak bal, da ne bi bil premalo naroden, se je celo tisti sprevodnik, ki je vozil skozi Rajhenburg, bal izgovoriti to po nemščini dišeče ime in se je pri prvi priliki informiral na postaji, kako bi se dalo to ime povedati po slovensko. Prišel je pravemu v roke in dotični gospod mu je v njegovo veliko olajšanje vesti šepnil, da bi se taj stvari reklo »Suh polč« in tisti uslužbenec je potem še nekaj dni prodajal za Rajhenburg kraj, kjer menda ni niti ene hiše. Potniki so debelo gledali ali pa sploh niso izstopili.
Pri oo. Irapistih
Ob Savi stoji tik ob železnici trdno, mračno poslopje, že močno razpadlo, večinoma brez oken. To je »Turn« ali »spodnji grad«, da se loči od gor-
Na Bohorju pod Javornikom. Ko še ni popolnoma izginil sneg s pašnikov »Bohorja«, že priženo pastirčki svoje ovčke na pašo. Najstarejši ovci privežejo zvonček na vrat, da jih pastirček lažje najde, ako se zgubijo v zaraščenem Bohorju
njega, ki se drzno dviga na sikali visoko nad njim. Menihi živijo svoje redovno življenje v izredno zgodovinskih prostorih v zgornjem gradu, Nekateri postavljajo postanek oziroma obstoj gradu že v dobo, ko se je vanj baje 838. zatekel nitranski lenez Pribina. Bolj gotovi pa 60 podatki za leto 895, ko se omenja »Richersburg« na istem mestu. Velik pomen dobi grad, ki je na markantni točki, v dobi stoletnih madžarskih napadov; upravo obrambe dobe v roke salzburški nadškofje, okoli leta 1000 pa so njeni lastniki rod sv. Heme. Na gradu bivajo v teh časih vitezi, ki so vazali teh velikih posestnikov, kmalu pa dobimo (nekako od 1. 1400 dalje) v njem že samostojne grofe Reichenburg. Ti tuji gospodje so se menjavali v raznih rodbinah kot gra-ščaki vse tja do 1. 1881. ter dali trgu in okolici marsikak pečat, ki ni ravno dober. Čisto zunanji
tep 150.000, Eskišehir 175.110, Sivas 126.060, Dijaribekir 347.545, Erzerum 116.300, Trabzon 111.813, Maraš 65.510, Mersin 319.500, Balikesir 137.970, Adana 438.029, Zonguldak 146.000 turških lir.
Državni proračun- obsega okrog 220,000.000 turških lir (v dinarjih 32 krat toliko).
6. Poljedelstvo.
Turčija je poljedelska in kmečka država. — Poljedelstvo je mimo obrtništva še zmeraj najvažnejše. Po statistiki iz 1. 1927 je krog 752.000 družin, ki se bavijo s poljedelstvom, kar je 67.7% vsega prebivalstva. Največji je odstotek na obalah Črnega morja (81.2), v okolici Burse, Izmita in Trakije (50), v srednji Anatoliji (75), v egejskih pokrajinah (45) in krog Carigrada (10).
Najmanj zemlje za pet članov družine je 2.30 hektarov.
Od vprežne živine 3,314.500 glav je 2,666.000 volov, ki so poglavitna kmečka vprežna živina. Drugih domačih živali, kot konj, oslov, krav, ovne in koz je 25,700.000 glav, a od teh je 10,200.000 ovac, 6,850,000 navadnih in okrog 2,500.000 angor-skih koz.
Pšenice je od vsoga žita 58.8 odstotkov; rži 26.1 odst.; koruze 4.6 odst.; dragega žita pa 10 odst. Letos je bilo krog 25 milijonov ton pšenice.
V Turčijo so uvozili leta 1923 za 12,000.000 turških lir. 1. 1924 in 1925 za 19 milijonov turških lir, leta 1926 za 2,650.000 lir in 1. 1933 ni bilo nič več potrebno uvažati tujih žit.
Predsednik republike, Ataturk, jo sam za zgled poljedelcem, ko je ustanovil štiri vzorne farme in sicer dve v Jalovi, eno v Dortjelu in eno blizu Ankare, ki se imenuje Gazi-Čif Flik. Četrta je v Sililke, oa obrežju Sredozemskega morja.
pečat so n, pr. zelo Številna nemška rodbinska imena pa tudi italijanska, v trgu in okoli njega. Zadnji plemiški lastnik je bil grof pl. Esebeck, ki je pa 1. 1881 prodal Svojo graščino redu trapistov iz Francije, ki so se nato naselili v njej ter od tega časa dajejo vsemu kraju poseben znak, v gospodarskem življenju pa tudi najboljši zgled.
VrataT ti bo rad razkazal grad ali pa bo po možnosti dobil kakega drugega patra, ki ni ravno pri molitvah ali kako drugače zaposlen. Prav gotovo boš občudoval debelino grajskih zidov in vso masivno zgradbo, ki raste navpično nad pobočjem, kakor da je nadaljevanje hriba samega. Saj te obide kar groza, če pogledaš iz samostanske knjižnice( ki hrani mnogo starih knjig) navzdol proti Savi in spodnjemu gradu; človek se plašno odmakne od okna, čeprav je poslopje še tako močno. Zdaj je vsa stavba seveda primerno predelana, v glavnem samo v notranjosti, da služi pobožnim menihom za njihovo redovno življenje. Stara grajska klet je obednica; v njej vidiš po preprostih mizah že razpostavljeno prsteno posodo za skromno ko«ilo, ki je prav navadno brez vsakega mesa. Nekdanje hrupne in šumne sobane so zdaj večinoma spalnice, kjer so posamezna trda ležišča ločena samo s španskimi stenami; največja, stolpna, pa je preurejena v kapelo.
Pogledat grem še njihovo vzorno urejeno pristavo, nekaj več kot pet minut proti severu. Mimo cvetličnjaka prideš skozi drevored do rodovniškega pokopališča (ta kraj so zgodovinske »rimske šter-netl). Skromni, široki križi, vsi enaki kakor v življenju. Vedno vsi, patri in bratje, opravljajo ročna dela poleg vseh svojih molitev. Prav pri pristavi sem videl, kako so sušili seno; opat je delal kakor vsi drugi (kje si še videl šefa ali polirja pri celodnevnem enakem delu z delavcem ali uslužbencem?). Zato 60,pa tudi hlevi polni najlepše živine, pa tudi skednji in kašče. Večinoma že delajo na polju s stroji, ker jim po lastnih izjavah primanjkuje domačih delavcev.
Zanimala me je tovarna za čokolado in liker, zhani trapistin, ki je tolika privlačnost za vse obiskovalce ljubljanskega in zagrebškega poletnega velesejma. Tudi tu sem naletel na veliko prijaznost patra kemika, nato pa sem se brž vrnil nazaj navzdol v trg,
„Boha Kolorsha"
Naselbina in potok se vijeta po izredno ozki soteski, ki ni ponekod širša od 40—50 m in povrh tega še vijugasta, pač pa dolga čez 1 km. Takrat, ko je še semkaj segalo Panonsko morje s svojimi zalivi, je morala biti tu prav lepa Boka Kotorska v malem. Zanimiva je tudi sličnost te zareze z zagorsko, trboveljsko ali hrastniško, posebno, ker je kako uro od Rajhenburga, Reštanj, bogat rudnik rjavega, a zelo dobrega premoga.
Proli severu na Bohor
Pohitiva proti severUl Na obeh straneh vinogradi, tu Černec in Armez, tam sončna Poreber. Skozi to krasoto pa puha po dolini majhen strojček rudniške železnice, ki mora napraviti pod Sv. Mohorjem še dva predora, da pride pod rajhenburško postajo na svoje posebno razkladališče v Sotel-skem. Na vse strani mastne njive, okoli hiš kar gozdovi sadnega drevja, po vinogradih breskve ,.. Tik za majhnim hribčkom prideš čez pol ure na Cesto, kjer se med same nove in bahate stavbe boječe stiska starikavi Sv. Janez. Ime »Cesta« bi dalo sklepati, da je bila tu že zelo zgodaj naselbina večjega prometnega pomena; danes 6e tega imena spominja samo še starejši rod, za mlajše je tu samo še uradniška kolonija senovskega oziroma reštanj-skega rudnika, ki ima malo naprej separacijo za čiščenje umazanega premoga. Odtod je vodila do Reštanja navzgor žična železnica, ki pa so jo menda v zadnjem času opustili in raje napravili vodoraven predor do premogovnih skladov.
Nad vsem tem zadosti bujnim življenjem pa se vzpenja v ozadju najvišja točka te pokrajine med Savo, Savinjo in Sotlo Bohor, ali prav za prav njegova glava, 1023 m visoki Javornik; in tja gor me je zvabilo.
Kar naprej na levo ob Dovškem potoku in pod samotnim, pa vinskim Sv. Jakobom I Pri Škoberne-tovi gostilni oziroma trgovini se dolina že močno stisne (od tod mislijo baje na levo zgraditi novo cesto, ki bi dala velik pomen tistim krajem okoli Sv. Pavla in Sv. Antona, pravo zavetišče bi bilo to ob vznožju Kališevca). Še mimo mlinov in večje žage v popolnoma stisnjeni dolini, pa te že objame gozdni hlad, kar je tem boljše, ker se je pot začela občutno dvigati. Čez kake pol ure si pri lovski ali gozdarski koči planinske graščine; nad njo 6e je J bleščala pred leti razsežna plešav. Sicer tako pra-\ gozdnatemu Bohoru so izsekali ta predel in nato z j mulci vozili debele hlode na rajhenburško postajo.
Zdaj je strmina že skoraj na novo porasla. Pol ure I od lovske koče 6c ponosno dviga Oslica, od koder
6.	Drobnica in volna.
V	Turčiji je bila drobnica — mimo poljedelstva — že od nekdaj poglavitni opravek kmetov. Primerno ozemlje, posebno pa dobri pašniki, pripomorejo, da gojijo prav odlične vrste kozA in ov&c. Posebno znamenita in po vsem svetu znana je angorska koza in ovca, ki se od njih dobi najboljša volna. Po podatkih iz leta 1934 je imela Turčija tedaj 2,653.000 angorskih koz. Če pomislimo, da daje ena taka koza na leto 1.5 kg čiste volne, je prišlo od teh kozrt 3,980.000 kg volne, ki je jako draga in ki jo iščejo in kupujejo vsa svetovna tržišča.
V	poslednjih letih je število angorskih koz padlo, a 60 je zdaj jako povečalo in šteje 3,455.000 glav.
Navadnih koz ima Turčija krog 7 milijonov glav, a ovac 11,500.000 glav.
Volno izvažajo v Grčijo, Italijo, Egipt in Sirijo v vrednosti 4 do 5 milijonov turških lir, kar je 128 do 165 milijonov dinarjev na leto.
V	poslednjem času 6e je Turčija odločila, da izkoristi volno in kože v svoj prid, da bi se tako prebivalstvo moglo ceneje oblačiti in obuti. V ta namen so sezidali nekaj tvornic — predilnic in čevljarnie.
7.	Vinogradi, grozdje in njegovi proizvodi.
V	Turčiji je zasajene s trto krog 300.000 ha zemlje; od teh odpade 100.000 ha na okolico Manisa, Izmira in Denizlija.
Posušenega grozdja in rozin dajejo ti kraji in južno od Smirnc na leto okrog 10.000 ton; največ krog Manise (15.000).
Egejske pokrajine Anatolije so bile že iz davnih časov znane radi dobrega sadja, posebno pa je slovelo izvrstno grozdje. Tu sc največ ljudi
Pri slapu »Ubijalniku« v Bohorju
se ti nudi krasen razgled. Ugodnejši in hitrejši pristop na vrh pa je, če kreneš še iz doline proti hribovski vasici Plešivci; malo se boš sicer grizel v kolena, a je kmalu dobro,
Plešivci - Na razgledih
Ta vasica, ki ima kakih šest ali sedem hiš, pa me je zopet prisilila k spoštovanju. ZnameniU orač naše književne ledine, Adam Bohorič, ni mogel biti daleč od tod doma. Znano je, da je bil iz okolice Krškega, v tem področju pa so Bohoriči šo danes samo na Bohoru samem, to je na Plešivci. Pa še znameniti Bohorči.
2e s tega vrha si poplačan za ves skromni na-por a človek je požrešno bitje in ker so mi obljubljali še lepši razgled z »Javornika«, sem jo brž potegnil še tja. Po poti, ki se skoraj ves čas samo polagoma dviga, prideš tja v kaki pol uri; gozdovi gozdovi, smrekovje in maline... Nekje nižje doli buči ob strani
slap „Ubijalnih4e
Se kratek" naskok — in že sem sklenil: še bom pri« šel sem gori
Malo niže vidiš proti vzhodu samotarja Sv. Jo-šta (ta nemški svetnik ima tu svojo najvzhodnejšo cerkev!), malo bliže na slemenu vas Jcvšo. Za njima v daljavi božjo pot Sv. gore, še dalje Ivanščico in Kalnik na Hrvatskem; bolj proti jugu zagrebško Sleme in celo košček Zagreba, če ni megle. Vse, kar sva prejle prehodila, je pred teboj na dlani, še malo na desno pa razpotegnjeni Gorjanci in naprej tam zadaj nekje veriga kočevskega Roga in morda celo Javornikov, če ni to le Goteniški Snežnik. In tam beli kras Kamniških planin, ravno jih je ob-svetilo sonce! Pa ded Kum in vabljiva Lisca tu pred nama! Pa na sever — neverjetno blizu imaš zavaljen hrbet Pohorja.
A kaj bi toliko našteval, saj res ni zadnji smisel takihle izletov ne vam kako velik in točno določen razgled, temveč nekaj drugega, kar je zelo težko povedati. To stvar resnično samo občutiš. Zato je pa zelo pametno, da se je v teh krajih, ki so tako bogati lepot in tako deležni zanemarjenosti, vendarle odločila na novo to leto ustanovljena planinska podružnica SPD »Bohor«, da bo v najkrajšem času postavila na svojem vrhu planinsko kočo kot prvo ugodnost in pomoč vsem, ki ga bodo tako večkrat in rajši obiskali.
Hotei Vila Lucija
Aleksandrovo, otok Krk
Pension z vsemi taksami od din 45'- naprej. Prospekti se dobijo brezplačno pri Putniku in pri upravi bolela.
Vpliven poslanec je svojemu vnuku priskrbel službo v banki, čez nekaj mesecev so je ded odpravil v mesto, da obišče vnuka, pa so mu v banki povedali:
»Danes tega gospoda ne bo, ker ima za tri dni dopust. Odpeljal se je na pogreb svojega deda.«
bavi s sadjarstvom in povrtnino. Grozdje in tobak sta poglavitna vira ljudskega hlagostanja v teh krajih. Največ suhega grozdja so izvozili 1. 1934 in sicer 53.000 ton, najmanj pa 1. 1927 — 18.900 ton. Leta 1931 so prodali 24.000 ton posušenega grozd-zo za 10,769.000 turških lir, a 1. 193-1 so prodali 53.000 ton samo za 6,000.000 turških lir, v čemer eo vidi razlika cen.
• vX Tur6iii Porabijo jako dosti svežega grozdja in šele zdaj so začeli delati tudi vino. Vinarstvo jo šele v povojih, ker Turki niso strokovnjaki v proizvajanju vin. Je pa tudi to, da je ponekod grozdje jako sladko, a v višjih krajih jako kislo.
I ako so vina sladka ali kisla in se ne morejo meriti z vinom drugih držav. Tudi je nemogočo hraniti vina, ker nimajo dobrih kleti in ne pripravnega osebja za nego vina in za trgatev grodja.
Iz grozdja kuhajo znano turško »rakijo«, ki jo po večini v državnih rokah, torej monopol.
8. Olive in olivno olje.
Turčija ima 120.000 ha zemlje zasajene z oljkami in sicer v okrajih:
Ajvanlik 10.700 ha z 1,250.000 oljkami;
Edremid 10.000 ha z 1,200.000 oljkami;
Burhanijell 11.200 ha z 1,500.000 oljkami;
Vilajet Izmir 37.000 ha z 3,200.000 oljkami;
Ajdin 52.000 ha z 5,293.000 oljkami.
Na leto pridelajo približno 100.000.000 kg oliv, ki dobijo iz njih 20.000.000 olivnega olja. Razen po teh pokrajinah gojijo oljke tudi okrog Manisa, Bergana, Nazilija ob Črnem morju in vzdolž Ev-frato. Tako ima Turčija krog 35—40 milijonov kg olivnega olja; doma ga porabi 8,000.000 kg, izvozi ga pa šo 30 milijonov kg.
M E /ID I SEOVENEC
M. K.:
Majnih
Pesem zvonko v mlado jutro ptička je zapela, pesem zvonko, ki jo Ančki iz srca je vzela.
O srebrnih sončnih žarkih in o rožah v logu, o metuljih sred poljane in o dobrem Bogu
poje pesem drobne ptičke. Kaj bo zdaj počela naša Ančka brez te pesmi?? Drugo bo zapelal
Naša Ančka ima v srcu
pesmi brez števila: sredi pisane dobrave jih je nalovila.
Komur v srcu neveselem pesmi zvonkih manjka — zvrhan koš za počen groš jih da mu naša Ankal	.
Legenda o šmarnici
Ko je Bog ustvaril vse vrste cvetlic, jim dal lepoto in vonj, je prišla k njemu šmarnica, poklonila se je in zaprosila:
»Ljubi Bog, v najlepšem mesecu cvetim, vsa narava se takrat prebuja, vse je v cvetju in zelenju, čudoviti vonji rož polnijo travnike in gozdove — le jaz sem tako uboga...« Začudeno jo je vprašal Bog: »Zakaj bi ti bila uboga?« potem pa se je takoj spomnil, da šmarnici ob ustvaritvi ni dal moči dehtenja, in je dejal: »A zato, ker ne dehtiš?«
Šmarnica je sklonila glavo in prikimala, potem pa je tiho dejala: »Da, tejja te prosim!« Bog se je pripognil do nje in ji dejal: »Taka ostaneš zaenkrat. Toda nekoč bo prišel čas, ko bodo vse šmarnice zadehtele in še več, postale bodo najčudovitejše cvetlice, kajti rastle bodo meni v čast in slavo. Do takrat pa veruj!«
šmarnica je odšla in nekakšna čndna sreča jo je objela Po svoji prirodi je tako in tako bila ponižna, božje besede pa so jo v tej ponižnosti še bolj potrdile. Stopila je nazaj v gozd in se je naselila tam, kamor ji je bilo odločeno. Minevala so leta in stoletja, šmarnice so rastle, se množile in prepletale deželo za de-deželo, v vsaki pa je bilo upanje, kajti božje besede so se prenašale iz roda v rod. Nekega večera — danes je že skoraj dva tisoč let od takrat — pa so šmarnice zapazile, da beže skozi gozd tri osebe: sivolasi mož, ki je vodil na vrvi oslička, mlada žena čudovite lepote, ki je sedela na živali, in kodrolas otrok, ki je spal v ženinem naročju.
Mož se je neprestano oziral nazaj, v njegovih očeh je ležal strah, v obraz so se mu rezale gube skrbi, žena pa je jokala, svetle solze so ji lezle po obrazu tn padale na otrokov speči obrazek.
Ko. so prišli na sredo gozda, se je mož ustavil, z roko si je potegnil čez čelo in vzdihnil:
»Marija, zdi se mi, da smo rešeni. Nihče nas več ne preganja, ne čuje se več žvenket orožja in baklje naših zasledovalcev so ugasnile. Zato se ustavimo in se spočijmo, da bomo jutri lahko nadaljevali pot.«
Žena je pokimala in stopila na tla, potem pa se je ozrla okrog sebe in vzdihnila:
»Za naju se ne bojim, toda kako bo otrok spal na teh trdih tleh?«
»Saj res,« je rekel mož in se ozrl okrog sebe. Tedaj je zagledal šmarnice in vzkliknil: »Ko bi vsaj cvetlice bile za ležišče!« Ko so šmarnice to zaslišale, se je nekaj čudnega zgenilo v njih Kakor na mah so se spogledale in že iztrgale svoje nožice iz tal in hitele k nogam žene. Od vseh strani so prihajale. Zbrale so se druga poleg druge, druga vrh druge in že so same iz sebe napravile mehko posteljico.
Žena se je veselo nasmehnila, sklonila se je in položila otroka na mehko ležišče, potem pa je pobožala šmarnice in dejala: »On bo poplačal vaše usmiljenje.« Nato je le<jla tudi ona, kmalu za njo tudi mož in že so sladko zaspali.
Ko pa je pokukalo zlato sonce skozi vrhove zelenih smrek, se je otrok prebudil, veselo je pogledal okrog sebe in tlesknil z rokami. Zapazil je, da leži med samimi šmarni-cami. Vzel jih je nekaj v roko in jih poljubil, ln ko sta se zbudila še mož in žena, se je obrnil k njej in dejal:
»Mati, to so tvoje rože!«
In takrat se je zgodil čudež. V šmarnice je stopila božja beseda, toplota se jim je razlila
Slovenski izseljenčki in domovina
Tri tlvari nam drage so kot ptičkom iumni log in kot roiam notice: Mati, Domovina, Bog.
(M. Kunftii.)
»Povsod lepo, a doma najlepše«, to vedo dobro tudi slovenski izseljenčki v tujini. Kako radi slišijo besedo o domovini, kako dolgo jim počiva oko na podobi, kjer je naslikan domači kraj. Kar ločiti se ne morejo od nje. še tisti mali, ki komaj gledajo s stola čez mizo, izte-gajo ročice, da bi vsaj sliko objeli, o kateri jim govori mati, kako je lepa. Glasno ponavljajo besede: »'epa je, 'epa je!« Sliko si izprosijo in jim potem postane pravi zaklad. Ves dan jo nosijo okrog in jo kažejo svojim tovarišem. Vsi romajo v duhu v prelepo domovino, vsem se zasvetijo oči, če jim mati obljubi: »Ob letu pojdemo v domovino. Videli boste naše planine, sončne ledine ob prijaznih cerkvicah Kako nam bo lepolc Zato se ne smemo prav nič čuditi, da je slovenski izseljenček zapisal v svoj dnevnik, kako rad bi videl domovino:
Domov bi šel rad
O, kako rad bi šel pogledat naše lepe slovenske kraje!
Videl bi najvišjo goro — Triglav.
Videl bi naš najlepši kraj — Bled, o katerem pravi pesnik Prešeren, da je podoba raja.
Vide! bi slovenske Brezje.
Videl bi največje slovensko mesto —belo Ljubljano.
Morda bi se peljal celo v prestolnico Jugoslavije — v Belgrad.
V«e to in še mnogo lepega bi videl i—in vse to je naša domovina.
A kaj morejo vse moje želje, kaj mi koristi vse moje vroče hrepenenje po domovini.
Saj se moje sanje ne morejo izpolniti.
Predaleč si, ljuba domovina! Dve veliki deželi sta med teboj in mojo tujo poljano.
Oče s svojim težkim delom ne zasluži toliko, da bi mogel dati sinu denarja za pot.
Pa vendar ne bom opustil teh srčnih želja, tega vročega hrepenenja.
Poslal ti bom vroče pozdrave po svojih tovariših, ki bodo gledali lepoto Tvojih trat in gora in belih mest, ki bodo srečno stiskali roke svojih sorodnikov.
O, domovina!
še nekaj let, pa bom velik. Služit
Kako pravimo ...
Janez ni znal v šoli zgodovine. Učitelj mu je zato dal v spričevalu najslabši red, kateremu nekateri pravijo »fajfa«. Ves jezen je Janez prišel domov in potožil materi: »Profesor mi je dal fajfol« Kako smešen prizorček bi bil, če bi profesor Janezu v resnici dal »fajfo«, nam kaže slika, ki jo je narisal Tone Mejič, dijak II, razr. drž. realne gimnazije v Ljubljani,
po žilicah in je iz njihovih cvetov zadehtelo kakor bi dehtele že od vekomaj. Žena je dvignila otroka in še enkrat poglediala cvetice, potem pa jih nekaj dvignila in si jih pripela na obleko.
Kmalu so vsi trije odšli, šmarnice pa so se veselo dvignile in se zopet zarastle v zemljo. Od takrat naprej pa dehtijo še danes, kajti trije popotniki so bil: Jezus, Marija i.n Jožef.
In še več! šmarnice so po Jezusovih besedah postale Marijine rože, ki še danes in zmeraj krasijo Marijine oltarje.	J. Borov.
bom šel... Morda bom oral tuje ledine ali pa globoko v zemlji kopal rudo. O, tedaj bom imel denarja za vsakdanji kruh in tudi denar za pot v domovino. Tedaj boš sprjela, o domovina, svojega sina v naročje, svojega sina, ki te ni pozabil v tujini.
Morda boš imela zanj tudi košček kruha, da bo ostal pri tebi. Če pa tega ne, mu boš dala novega poguma, da ti bo služil — čeprav v tujini.«
Skromne so te besede, a gotovo so privrele izseljenčku iz dna duše. Morda pride tudi letos kaj izseljenčkov v domovino. Pametne glavice, razmišljajte, kaj bi povedali svojim tovarišem o domovini, kaj bi jim razkazali, kako bi jih sprejeli, da bi gorko čutili, kako jim je domovina res prava mati. Saj veste, da ne moremo ostati samo pri lepih besedah; sprejeti jih moramo prisrčno, kot sprejme mamica otroka, ki ?e dolgo ni bil pri njej.
Danes objavlja Kotičkov striček nekaj pisem, naslovljenih na naše izseljenčke v tujini. •
Našim bratom in sestram v tujini
Bratje naši slovenski, razkropljeni širom sveta, v tujih deželah, med tujimi narodi, pozdravljeni!
Malokdaj ^liŠite sladko zveneče slovenske besede. Živite morda v bogatih mestih, med narodom, ki ima slavno zgodovino in gledate zanimivosti, o katerih se nam niti ne sanja
A kljub vsemu temu se vaša srca ne oklenejo mačehovske zemlje, ker gori v vaših srcih svetla podoba — domovina. Slovenija je domovina vaša in vi ste sinovi slovenskega naroda.
Pa čeprav je majhen ta slovenski narod, pa čeprav mu trgajo zemljo, ki je bil njegova last od davnine, pa čeprav nima slavnih cesarjev, vam je domovina vendarle vse vaše hrepenenje in vaša ljubezen.
Tri stvari naj vam do konca dni gorijo v srcu: MATI. DOMOVINA, BOG. Te tri stvari shranite v sebi kot dragocene svetinje.
Pozdravljamo vas in se od srca veselimo vsakega vašega pisemca, ki priroma v domovino. Mnogo nam še pišite, povejte nam vse, kar vam veselega in žalostnega na srcu leži, da vas bomo še bolj spoznali in vzljubili.
M. dijak v Ljubljani.
Dragi izseljenčki v tujini!
Jaz stanujem v Vabični vasi, občina Zagradec. Hodim že v V. razred Naša šola je pet-razredna. Je bolj slaba, zato bomo morda zidali novo. Naš kraj je gosto naseljen, zato pa tudi bolj siromašen. Bogatih ljudi v Zagradcu ne poznamo Nekaj pa le imamo: električno luč. Tudi vodovod bodo napravili, ker nam manjka vode. Naše njive ne obrodijo Bog ve kaj, ker je zemlja bolj peščena. Mimo teče Krka. V njej je mnogo rib, posebno postrvi. V starih časih so imeli v Zagradcu plavže. Izdelovali so žeblje, kot jih v nekaterih hišah izdelujejo še danes.
A kljub temu, da je naš kraj tako reven, ga imamo radi Saj je to košček naše prelepe slovenske zemlje.
Angela Kraljic, Vabična vas, p. Zagradec.
< • t
Našim nepozabljenim sestrami
Vse skupaj vas najprej lepo pozdravljam. Naš gospod učitelj Mirko Ljubič nas dostikrat opozarja na vas. Jaz bi rada videla, da bi si začele dopisovati v »Mladem Slovencu«.
Hodim v V. razred. Uči me gosp. učitelj Mirko Ljubič, ki je zelo dober. Meni je ime Rozalka. Moja rojstna vasica ee imenuje Češnjice. Pod Češnjicami se razprostira Straža, kjer so se v starih časih naši predniki skrivali pred Turki.
Pozdravlja vas sošolka
Rozalija Kralj, češnjice 18, Dolenjsko. *
Nepozabljenim sestram v tujini!
Zelo se mi toži po vas. Hodim v IV. razred, Tudi mene uči gospa učiteljica Vera Fricko. Okoli naše hiše se razprostira vrt. Imam še dve sestri in sedem bratov. Doma 6em iz Fužine. Na Fužini so štiri trgovine. Lani je toča pobila žito na naših poljih in zato nismo mnogo pridelali.
Naša hiša stoji ob cesti. Za vas nabiramo znamke. V šoli je prav prijetno, ker se učimo mnogo lepega in koristnega. Znamke bomo poslali Rafaelovi družbi v Ljubljani. Pri Rafaelovi družbi s prav posebno vnemo skrbi za izseljenčke slovenskih staršev v tujini gdč. učiteljica A. šušteršičeva. Ona
je tako skromna, da bo najbrž hudo jezna name, ker sem jo omenila. Pa mi bo že oprostilal
Odpišite mi kaj I
Prisrčno vas pozdravlja
Angela Grm, Fužina, p. Zagradec, Dolenjsko. *
Pozdravljene, prijateljice v tujinil
V	začetku svojega slabega pisanja vse skupaj prav lepo pozdravljam. Želim vam vse najboljše na tujih tleh.
Naš gospod učitelj se piše Mirko Ljubič, Doma je iz Ljubljane in zdaj uči v Zagradcu. Pod vasjo Grintovec teče reka Krka, nad vasjo pa se dviga vrh Bovlek. Jaz sem doma iz revne vasi in imam očeta in mater, brata in sestre pa ne. Srčno rada bi videla, da bi 6e me katera spomnila in mi pisala iz tujine. Katerakoli izmed vas bo brala to moje skromno pisemce, naj mi, če le more, odpiše na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani, Jugoslavija. To pismo bo potem Kotičkov striček objavil v »Mladem Slovencu«.
Zbogom!
Marija Zupančič, vas Grintovec, Dolenjsko.
Enako lepo in prijateljsko vas pozdravlja
Anica Zaje, vas Globoko, Dolenjsko. ♦
Dragi sošolci in sošolke v tujini!
V	začetku svojega pisanja vas prav lepo in iskreno pozdravim. Rada bi se spoznala z vami. Pri nas je siromaštvo doma. Lansko leto je toča skorajda vse pobila, letos pa nam grozi suša.
Nad mojo skromno rojstno hišico se dviga hrib Straža. Pod hribom se razprostirajo vinogradi Letos bodo napeljali vodovod v Suho Krajino.
Imam še eno sestro in enega brata. Meni je ime Malka. V šoli smo nabirali znamke za Rafaelovo drnžbo, ki tako lepo skrbi za slovenske izseljence v tujini. Ta družba pošilja k vam knjige, da ne bi pozabili materinega jezika.
Končam svoje pisanje in vas še enkrat prav iskreno pozdravljam ter vas prosim, da bi mi odgovorili
Malka Orel, Male Reberce 5, p. Zagradec. *
Našim nepozabljenim sestram v tnjini!
Gospa učiteljica nam je rekla, naj bi vam pisale. Jaz hodim v IV. razred. Mene uči gospa učiteljica Vera Ficko. V šoli se mnogo učimo. Najljubša mi je telovadba, potem risanje in zgodovina. Doma sem v Zagradcu. Naša hiša leži za cerkvijo. Za vas smo nabrale že mnogo znamk in jih bomo še. Znamke bomo poslali Družbi sv. Rafaela v Ljubljani.
V	Zagradcu imamo elektrarno. Ob reki Krki stojijo mlini. V Globočcu bodo napravili vodo-voa. Že nekaj dni se pripravljamo, da bomo šli k otovoritvi vodovoda Naročili so nam, naj v ta namen pripravimo smrekovih vejic V dolgi procesiji smo pričakovali g. bana. Potem smo zaslišali, da drdra avtomobil. Zunaj smo imeli sv. mašo in blagoslov.
Odpišite mi kaj v »Mladem Slovencu« 1 Terezija Knhelj, pošta Zagradec, Dolenjsko.
Druga pisma, naslovljena na slovenske izseljenčke v tujini, posebno pa še pisma Olgice Kuretove iz Zagorja, bo Kotičkov striček objavil prihodnjo nedeljo.
Kako bi faz Kotičkovema stričhu postregla
Dragi striček, jaz Te vabim na bobiček, na klobasico pečeno in potičico masleno.
Marinka Omejec, učenka II. r. mešč. šole t Št. Vidu nad Ljubljano.
Draga Marinka!
Lepo je od Tebe, da me vabiš na žegnanje, a žalostno je to, da jaz pečenih klobasic in bobičev ne smem jesti — tako je učeno rekel gospod boter zdravnik. In zato na žegnanje ne pridem. Povabi me na židano voljo, pa bom nemara prišel. Zidane volje sem zadnje čase, ko nekateri »dobri prijatelji in zaščitniki moji« kar tekmujejo, kako bi mi življenje čim bolj zagrenili, na vso moč potreben. Torej povabi me na židano voljo!
Lep pozdravi — Kotičkov striček.
Gospod Basnih
in njegova vest
Tako lepo pravljico sem imel pripravljeno, da jo povem — pravljico o sedmin jetnikih — pa mi ne da duša miru, da ne bi nečesa posebej povedal, preden bom spet zašel v pravljični svet. Življenje samo, kakršno je, nI tako lepo, kot ga nam rišejo legende in pravljice, polno trpljenja je, težav, bojev — in polno umnza-nosti, tako grdih dejanj, da jih človek v najtežjih sanjah ne more zaživeti. Pravljica nam riše tisti lepi svet, po katerem hrepeni človek, odkar se je zlo naselilo v njegovem srcu, hrepeni, se bori — zaman. Danes ni graščakov in ni čarovnic več, koče so in bajte, napolnjene z lačnimi otroki, tovarne rastejo v nebo, visoki
dimniki, iz katerih se kadi noč in dan---,
roke pa so prenapolnjene, kruha ni za vse ljudi, tisočeri umirnjo od gladu — — o, to ni pravljica!
Vendar to še ni najhujše zlo. čas jc tak, ki loči ljudi. Najhujše pa je ono, kar človek nosi v svojem srcu. Don dnem se razgub-ijajo ljudje, dan zn dnem rasle človekovo spoznanje — in čim bolj človek gleda v svet, tem težje mn je v duši.
Zakaj danes ne povem pravljice? Zato, ker hočem povedati zgodbo iz resničnega življenja, iz današnjih dni, da boste vi, ki rastefe in ki hodite v šolo, vedeli, kakšni ne sinete biti, da bo naš majhni narod prišel do poveličanja.
Najprej vam predstavim gospoda Bušnika,
dolgega moža s suhljatim obrazom, čigar oči zmeraj gledajo v tla in si ne upajo pogledati človeku v obraz. Pogled mu je nemiren, neprestano skače od stvari do stvori, nikjer se ne ustavi — —, mož ima namreč slabo vest. Njemn se sicer dobro godi, a prav zato pozablja, da ne živi samo, da živi ln dela — kajti on se ukvarja z neko stvarjo, ki je najgrša na svetn, on je namreč dennncijant.
Ali veste, prijatelji mladi, kaj je denunci-janstvo? Dennncijant je človek, čigar največje veselje je tožiti svojega bližnjega komurkoli, je oni, ki už-iva tisto strahotno srečo, da je vesel, če more škodovati svojemn bližnjemu, pa čeprav bi se moral lagati, da onemogoči svojega znanca. Je oni, ki ga je sram priznati, da govori svoj materin jezik. Je oni, ki pljnne na vse lepo in dobro in uživa ob nesreči sočloveka.
Tn naš gospod Bušnik je tak človek. Ponosno hodi po cestah, šviga s pogledom zdaj sem zdaj tja, potem pa gre_ domov, sede za mizo in piše. Danes piše policiji, da je ta in ta tam in tam rekel to in to, jutri ovadi svojega prijatelja pri predstojniku, češ da je zabavljal čez službo, tretji dan spet gre nn sodišče in brez podpisa prijavi svojega gospodarja za neki izmišljeni greh. Tak je naš gospod Bušnik. In lak bi ostal, da se ni zadnje dni nekaj važnega zgodilo.
Gospod Rušnlk namreč je šel proti večera na izprehod. Pravkar je bil poslal ovadbo za nekega svojega slučajnega znanca in zdaj mu je srce trepetalo ob veselju, ko jc razmišljal, kaj vse sc bo zgodilo temu ubogemu človeku.
Zadovoljno je šel po cesti in zavit v svoj dežni plašč si je od zadovoljnosti drgnil roke.
Tako je prišel v park. Mrak je počasi padal na zemljo, drevje se je stapljajo z nočjo, nočna
Sticn je bežala čez nebo. Sedel je na klop, gle-al pred se in mislil: ovadil sem ga, službo bo izgubil, poteptan bo v prah in jaz bom srečen. Smehljal se je v svoje kratke brke in, pomislite, srečnega se je počuHl, ko je premišljal o nesreči svojega bližnjega.
Tedaj pa se je iz mraka izvila temna postava, prišla je h klopi, se zagledala vanj in vprašala:
»Gospod Bušnik, ali veste, kdo sem?«
Gospod Bušnik je preplašeno skočil pokonci in s široko odprtimi očmi pogledal v človeka, ki je stal pred njim. Jezik mn jj skoraj otrpel v ustih, obraz mu je bil plašen in roke so se mn potresale od čudne skrbi. Ni odgovoril ničesar, le bal se je. Taki ljudje, ki žive od nesreče soljudi, so namreč največji bojazljive!.
Postava je stopila tik do njega in ga še enkrat vprašala:
»AH veš, kdo sem?
Gospod Bušnik je liotel planiti po cesti in zbežati v mesto, toda njegove noge so bile kakor prikovane na zemljo.
»Jaz sem tvoja vest,« je nadaljevala čudna nočna postava. »Prišla sem, da se s teboj pogovorim.«
Gospod Bušnik je od strahu sedel nazaj na klop, srce pa se mu je stisnilo od neznane bolečine. Postava je sedla poleg njega, prijela ga je zn roko in govorila:
»Da, tvoja vest sem. Dolgo jc, kar si me zavrgel. Tavala sem po svetu, gledala vsa tvoja
dejanja in molčala. Molčala sem, ko si mučil svojega najboljšega prijatelja, molčala sem, ko si pljunil na svoj materinski jezik, molčala sem, ko te je bilo sram svojega naroda. In molčala bi še, molčala do groba, kajti dobro sem vedela, da v življenju ne boš ničesar pomenil, če ne bi zagledala pred seboj tvoje usode. Ali ne veš, dragec, da se v življenju zlo kaznuje z zlom? Ali ne veš, da se bo na tebi strahotno maščevalo to, kar si ti storil drugim? Ali ne veš, da je nekje izven tebe tista velika Pravica, ki se ji ti rogaš v obraz, odkar hodiš po svetu? Pojdi vendar sam vase, spokori se, popravi, kar si zagrešil in se zavedaj, da se ti ne rogajo samo oni, ki vedo za tvoja dejanja, temveč tudi oni, ki ti_ režejo kruh. Prišel bo čas, ko boš postavljen na cesto in boš prosil miloščine prav od tistih, katere si potisnil ob stran, prosil boš, a srca bodo zaprta, nikjer ne bo usmiljenja, kajti narod sam bo tvoj pravični sodnik!«
Tako je rekla postava in gospod Bošnik je nenadoma začutil, da je nekoč imel srce, ki je čutilo, upalo in ljubilo. Podrgnil se je po čelu, sklonil glavo in dejal:
»Vem, zgrešena je bila moja pot, vse mora postati drugačno...«	•
Vstal je, se še bolj zavil v svoj plašč in polu veselja odhitel v mesto. Ko pa je bil med lučmi in je svetloba svetiljke zažarela na njegovem obrazn, se je tiho posmejal, nato pa je sel domov in je od tistega dneva ostal tak. kakršen je bil do takrat. Kajti vsak človek se lahko izpreobrne — le dennncijant se ne more nikoli.
Iz kuhinje v Kuhinjo
Številke smo ...
Med stroji se gibljemo Ančke in Milke — brez sonca minevajo mlada nam leta; saj nismo otroci in nismo dekleta — ah, me smo številke, brezčutne številke...
Nam sreče odločena mera je pičla; vse ure z bridkostjo so nam zagrenjene. Prav kot pri poštevanki smo razvrščene: nas vsaka številka je, vsaka je — ničla!
Vrtijo se stroji, vrtijo, vrtijo — — — nad njimi smo sklonjene me in hitimo — po sreči, življenju zaman hrepenimo: številke smo — drugi pa z nami množijo---
Solzč, ki čez lica ne smejo nam vreti, nam kapljajo v srca — zaipremo jih vase... Verujemo, upamo v srečnejše čase — kako bi drugače pač mogle živeti?
Tam zunaj pomlad je, vsa mila, brsteča nasula zelenja in cvetja na veje — tam ptičica poje in sonce se smeje — tam zunaj je zdravje, veselje in sreča ...
Tam zunaj je zemlja, ki svobodno diha: tam pesmi pastirjev done čez planine — me v molku obnavljamo svoje spomine in vsaka od nas je vsa resna i,n tiha..
Vrtijo se stroji, vrtijo, vrtijo — — -— nad njimi smo sklonjene me in hitimo — po sreči, življenju zaman hrepenimo:
številke smo — drugi pa z nami množijo---
(Marija Brenčičeva.)
Petorčice kot milijonarke
Ko je v maju 1934 dobil farmar Dionnc pet živih otirok v dar od svoje žene, je to presenečenje sprejel precej mešanih občutkov, zakaj Dionne je bil uboga para v vasi Callander, ki je živel iz roke v usta in kjer je bila Tevščina za kuharico.
Odtlej so minila že štiri leta in razmere so se temeljito izpremenile. Oče in mati Dionne nista izgubila nobene od petorčic, ki niso le zdrave in živahne, ampak so tudi odličen vir dohodkov, s katerimi se da v Callandru izvretno živeti. Petorčice so medtem postale milijonarke in poročevalec nekega nemškega lista natančno vž za vsoto, ki so jo doslej zaslužile petorčice. To je 1,126.148.39 dolarjevl Če odštejemo stroške, ostane še zmeraj en milijon dolarjev čistega dobička, kar bi bilo približno 40 milijonov dinarjev. Film in reklama sta dve postavki v oddelku dohodkov. Nič manj ko 24 filmov so doslej nafilmali s petorčicami; med temi sta bila dva vftlefilma, za kar je urad za oskr.bo petorčic že vnaprej dobil na roko četrt milijona dolarjev. Sem pridejo še tantieme, v štirih letih več ko 400.000 dolarjev. Radio je vrgel »samo« 30.000 dolarjev, a iz tujskega prometa so izšle prav čedne vsotice in 300.000 dolarjev kot izkupiček iz reklame tudi ni premajhna številka.
To je kar jasno, da spadajo petorčice že v najnežnejši mladosti k velekapitalistom in njih me-nažerji ali mešetarji so brez dvoma sposobni ljudje, ki jim je ta kanadska vasica dosti hvale dolžna. Če je le količkaj vreme, se petorčice pokažejo navalu tujcev po dvakrat na dan, in sicer na posebnem, za to pripravljenem mostovžu. Lani je bilo 450.000 radovednežev. Za pogled na petorčice sicer ni treba plačati vstopnine, a prostovoljnih prispevkov je vsak dan dosti. V štirih letih so pustili turisti krog 10 milijonov dolarjev v Callandru, ki je zdaj vprav osrednja točka tujskega prometa. V Callandru je zdaj urad za tujski promet, eo novi hoteli, restavracije in brivnice. Seveda ne sme nihče petorčic fotografirati. Teh pet otroških obrazkov je zavarovanih in jih smejo kot vabo uporabljati le tedaj, če položiš denar na mizo. Ta »varstvena znamka« donaša na leto 100.000 dolarjev. Prebivalci Callandra so prepričani, da bo trgovina s petorčicami od leta do leta bolj cvetela, tako da bodo vaščani tudi v bodoče brez skrbi za vsakdanji kruh.
Starši petorčic zaslužijo pri tej »trgovini z dojenčki« kaj malo, premalo. Saj so za njih petorčice ustanovili posebno skrbstvo in kanadska država Ontario je izdala posebno postavo (lex Dionne), ki varuje dohodke spričo preveč grabežljivih skrbnikov. Starši prejemajo rento. Videti je precej velika, saj si je bivši farmar sezidal dobro uspevajoč hotel. A on ni zadovoljen s tem in si zmeraj iznova prizadeva, da bi napeljal tok dolarskega blagoslova na svoj mlin.
Najskromncjši človek v tej ameriški komediji je zdravnik dr. Dafoe, čigar umetnosti je uspelo, da je spravil vseh pet otrok živih na svet in se je v teh štirih letih posvečal samo njih varstvu. Ta zdravnik je v vseh štirih letih prejel samo 4600 do-1 larjev, kar je zares skromen honorar za delo štirih | let. Ta izvnstni človek hoče ostati tako dolgo v Kanadi, dokler ne bo kvintet zrel za šolo. Potem pa pravi, da bo povezal culico in se napotil v New-york za otroškega zdravnika. Kdo bi dvomil, da bo imel mož v tem velemestu neznansko veliko pacientovi Kdor je bil kos petorčkom, bo brez dvoma uspel tudi pri poedinih novorojenčkih!
DAROVITOST
Ravnatelj gledališča je iskal novih igralcev in jih klical k sebi. Neki mladenič mu je posebno ognjevito deklamira! »Hamleta« in je ob koncu vprašal ves navdušen:
»No. gospod ravnatelj, kako vam je tole všeč?«
»Ni slabo,« je odvrnil ravnatelj brezbrižno. »Stvar je le ta, ali hočete biti agent za gumijaste igrače ali pa za otroške trobente?«
Roke. ki delajo, potrebujejo in zaslužijo prav toliko, če ne več nege, kakor tiste, ki ne delajo. Ameriška filmska igralka Olivia de Havil-land priporoča za nego rok naslednje preproste vaje, kakor jih kažejo naše slike:
a)	Navijanje in glajenje cclofanskega papirja ohrani roke gladke;
b)	s prsti, okorelimi od lela, vrtite nekuj minut stekleno kroglico, da vam ostanejo gibčni;
c)	dnevno za kako minuto masirajte dlani;
č) nič manj važno ni masiranje lakti.
Beseda o beluših
Kuharji, kuharice in kuharske knjige se kosajo v tem, da iznajdejo kake nove, vedno bolj muhaste načine za pripravljanje belušev. (Naj pri tem nihče ne misli, da je to jed /a gospodo! Nu naših dolenjskih in ljubljanskih njivah bi bilo belušev kot krompirja, če bi jih kdo sadil im se zanimal zanje Drugačne vsote denarja bi iztržili zanje, kakor pa jih dobimo za krompir! Če se toliko trudimo z vinsko trto, da nam rodeva, zakaj bi se ne z beluši?) — Edino pravilen način za pripravljanje belušev pa je tisti, ki nič ne predrugači prirodnoga okusa belušev, in to je: da se beluši dnšijo v lastnemu soku! Edino, kar damo zraven, je presno maslo, edina začimba pa sesekljan peteršilj.
Če beluše kuhamo na vodi, izgubijo tisto, kar je v beluših njihovega; na mizo pa pride zgolj izžeto bilje, ki le za spoznanje diši po beluših. Namesto tega barbarskega načina storimo rajši tako, da damo presno maslo v kožico, da se razpusti in v maslo položimo beluše (razvezane!) in jih potresiino s kosmiči presnega masla in s sesekljanim peteršiljem. Kožico dobro pokrijmo in dušiino na majhnem ognju prav nalahno, rekli bi prisrčno. Lahko damo nanje žlico vode ali smetane, a Bog varuj, da bi bila posoda nepokrita! Zakaj, vprav sopara naj namesto vode razinehča beluše.
Za beluše, ki jih pripravimo nn ta način, je treba le ščepec soli, ker ne izgubijo svojih iastnih soli. Zaeno je okus tako izdaten, da je človek že skoraj od vonja sit, ko dvigne pokrovko. Seveda damo beluše kar v pokriti posodi, popolnoma nedotaknjene, na mizo.
Najboljši beluši so tisti, ki jih je obsevalo majsko sonce in jim pobarvalo glavice z modro barvo. Jesti jih moraš same, brez krompirja, mesa, gnjati ali omletov. Da — celo brez vsakršne omake. Beluši morajo sami gospodariti na mizi!
»če je tole piška, sem pa jaz osel!« »Gospod, to je piška!«
Smela nov krompir
Skuhaš I kg v oblicah krompirja, ga olupiš, iiarežeš na kocke ali rezine, ki iih lepo opra-žiš na razbeljenem presnem maslu. Potem raz-žvrkljaš eno jajce v pol litra kislega mleka (ali bolje v kisli smetani!), osoliš, poliješ krompir s tem in vso goščo počasi pražiš na ognju. Nato jed potreseš s sesekljanim drobnjakoiu in daš na mizo s solato.
Pomlad v kuhinji
Zdaj je tisti čas, da se nam jedila izboljšajo z zelenjavo. Zelenjava je zdrava in nuja telesu potrebnih krepilnih snovi, ki jih pozimi ni dobivalo.
K tem najvažnejšim hranivom spada predvsem špinača, ki jo včasih pripravimo tu<fi kot solato, špinača je izvrstna, če jo vzamemo kar iz vode, kjer se je kuhala, jo ožmemo in zabelimo z razbeljenim presnim maslom S špi-načo moreš nadevati tudi omlete.
Na škotskem sodišču
»Priznajte, da ste ukrudli žganje in ee opijanili?«
»Gospod sodnik, napil sem ee res, ti žganje nisem ukradel.«
»Kako da ga niste?«
»Neki Škot mi ga je podaril.«
Sodnik je obsodil moža radi pijanosti in kraje, češ, kdaj je bilo še slišati, do bi kak Škot komu kaj podarili
Nerodna s4oJlLca
upliva na ves organizem. DobrosrocJsfvoza odvajali, ki zanesljivo delujo in ima prijefen okus, ja
^FST,.............
Pisane barve, žive sobe
Kakor se človek zazdi nekam bolj vesel v beli ali sploh svetli obleki, tako je tudi stanovanje svetlih barv bolj veselo.
Treba se je ozreti po stanovanju in odstraniti, kar je odveč in v nadlego. Temne, težke zavese je treba dati proč, ker jemljejo preveč luči in vsrkavajo prah. Zavese naj bodo svetle, ki so lahko iz prav navadnega, cenenega blaga. Zelo lepe so etaminaste zavese, ki propuščajo svetlobo.
Na mizi je mogoče kak težak prt, ki nam je bil časih neizrečeno včeš. Zdaj se nam dozdeva, da je preteman in zamenjajmo ga z belim prtom, ki je kvačkan ali pleten. V navadi je tudi linolejast prt,
ki pa vendar spada bolj v kuhinjo. Tak prt. dasi je praktičen, naredi sobo preveč kuhinjsko.
Blazine iz žameta, ki so okrašene s kakim že obledelim in obrabljenim ročnim delom, dajmo stran! Oblecimo jih rajši v sivetlo blago s cvetličnim vzorcem, Take blazine moreš večkrat oprati. V družine, kjer 60 otroci, pa sploh ne spada žamet na pohištvu.
Cvetlice jako poživijo sobe, bodisi v lončkih, bodisi v vazah. Zavedajmo se, da veselo in svetlo stanovanje otroke bolj pridrži doma ko temno. To jc pa poglavitno, da so otroci radi doma in si ne iščejo prijetnosti po cestah in tujih hišah.
Modne primesi in njih uporaba
Nekaj preprostih navodil za nego rok
Na sliki vidiš tudi nove vrste kuhalnik v »dva nadstropja«, ki je pripraven vprav zaradi nagle kuhe. — Zgoraj je kamnit balkon, ki ga takole s čopičem in petrolejem najlepše očistiš.
Vsaka ženska se zaveda, da so v modi malenkostne primesi, drolbnarije, prav velikega pomena in da so vprav te malenkosti tisto, kar ji najbolje pristoja. Poglejmol.
K obleki, ki je že malce obnošena, ne spadajo prav nove rokavice, in rutica krog vratu mora biti zamolkle barve. Če imaš pa novo obleko, pa si le izberi svetle barve za primesi, svetle rokavice, svetel trak na pokrivalu.
Športne obleke prenesejo lahko kar četvero barv. A če je športna obleka pisana, ne smejo biti dodatki tudi pisanih barv.
Kdor imaš denarja na pretek, tako da imaš lahko več pokrival, naj bodo pokrivala primerna dotičnim oblekam. Potrebno je trpe/.no pokrivalo za zmeraj; drugo pokrivalo bodi malo bolj prešerno, širokih krajcvcev, a ne predrago, saj si ga ue deneš večkrat na glavo. Denar, ki si ga prihraniš pri drugem pokrivalu. daj rajš-i za športno pokrivalo, da bo čim boljše.
■n—tnrmrnr iminit nnr ■Tim—iinniin—ii
Ko si kupuješ čevlje, ravnaj prav tako l isti čevlji, ki jih vsak dan nosiš, naj bodo čim lepši, čim lagodnejši in prožnejši. Drugi, ki so bolj za pražnje namene, pa naj bodo predvsem »elegantni«.
Drobnarije, ki spopolnjtijejo Športno obleko, so povsem drugačne ko drobnarije za k vsakdanji obleki. Če moraš_ izbirati med športno im pražnjo obleko, se rajši odloči za športno obleko, h kateri pač ne spadajo tenčice in čipke in čezmerno visoke pete.
Ovratniki, cvetice in naprsniki (ali ponarejene bluze) so zdaj jako v modi. Tudi moderni nakit je priljubljen in je narejen iz lesa, plu-tovine in dragih kovin. Gumbi, zaponke, pasovi so najrazličnejših vrst, kot še nikdar prej. Vprav te drobnarije pa odločajo, ali se znaš okusno oblačiti — ali ne.
Naš domači zdravnik
M. Š. B.: Vaša, dve leti stara hčerka, ki ji je mati umrla za pljučno jetiko, ima že od rojstva mlečne kraste, ali kakor vi pravite »fir-ziger«, na glavi. Zdravili ste jo že, pa vsakokrat se ji je bolezen ponovila. Mati je otroka dojila samo mesec dni po porodu. Ali je priporočljivo otroka zdraviti še naprej ali pa prepustiti, da preide nadloga sama po sebi? Nekateri otroci so po svojem telesnem ustroju nagnjeni k obolenju kože in sluznic. Bolezen se pojavlja v obliki različnih vnetij. Često opažamo pri teh otrocih tudi družinsko nagnjenost. Pa ne da bi bolehali vsi otroci za tem, pač pa ta ali oni. Če povprašujemo, najdemo, da je imel tudi stari oče ali mati ali pa kdo drugi izmed sorodnikov isto bolezen. Otroci, ki so umetno hranjeni, se tudi bolj nagibajo k tej bolezni. Pri lažjih primerih se pojavijo pri otrocih po obrazu, kjer je koža navadno prav raskava, in glavi mehurčki, ki pa se kmalu posušijo. Pri drugih pa nastopijo ti mehurčki v veliki množini in so napolnjeni s prozorno tekočino. Mehurčki popokajo, mesta pa, kjer so bili mehurčki, se močno solzijo ali pa se posušijo, tako da pokrivajo obraz in glavo velike kraste. Nadloga je včasih izredno trdovratna. Traja leta in leta. Zdravimo pa to z odgovar-jajačo prehrano na eni strani, na drugi pa skušamo odpraviti kraste same. Malo mleka, nič jajc, veliko sočivja, sadja, marmelade, surovega masla naj otroci uživajo.
Napravite takole: Punčki ostrižite glavo. Namočite platneno krpo v mešanici olivnega in ricinovega olja (vsakega polovica) in 2% sali-cilne kisline. Denite punčki čez noč na glavo in suho povežite. Zjutraj pa zmivajte glavo z milom in toplo votlo. To delajte toliko časa, da se kraste odmočijo in jih potem lahko z glavnikom previdno odstranite. Ko bodo kraste odpadle, pa mažite glavo z borvaselino.
Isti. Ali je mogoče, da se turberkuloza pojavi že pri otroku ali pozneje, ker je bila mati tuberkulozna? — Večina ljudi, ki zbolijo za tuberkulozo, se okuži že v otroški dobi, čeprav jih je relativno malo, ki takrat v resnici zbolijo, in se bolezen pojavi pri velikem številu šele pozneje. Brez dvoma se hčerka po materi nagiba k tej bolezni. To se pravi, da je zanjo večja nevarnost, prej bi se okužila in prej zbolela kakor drugi otroci, ki niso dedno nagnjeni k tej bolezni. Po materini smrti ste jo dali preiskati, pa zdravnik ni našel nobenih znakov in sledov bolezni. Storite to večkrat, vsako leto. Pred vsem pa skrbite, da se otrok čim bolj okrepi, da si ojači kar najbolj telesno odpornost. Momentano ji preti največja nevarnost od tod, če bi bili sorodniki, pri katerih živi, sami bolni. V tem primeru jo vzemite brezpogojno k sebi ali pa jo dajte k svojim sorodnikom, za katere veste, da so zdravi. Morda ji bo vaše podnebje bolj prijalo. Dajte otroku sonca in spet sonca, naj se čim več | giblje na svežem zraku, pa zdrave, tečne hrane!
I. Z M.: Nadloge, ki mi jih naštevate, in ki tarejo vašo ženo, so značilne za meno. Če je bila že prej bolj rahlih živcev, se to zdaj še bolj opaža. Ni pa zaradi tega treba v Zagreb. Vaš najbližji zdravnik vam bo zapisal ista zdravila, če in v kolikor bo potrebno. Minejo pa te
težave same po sebi Pri nekaterih prej, pri drugih pozneje.
0.	A. D.: Pred pol leta ste se močno prehladih. Bolela vas je vsa desna stran. Zdravili ste se v bolnišnici z obsevanjem. Bolečine na desni strani so prenehale, le glava vas še vedno boli. — Ker je bila prizadeta kar vsa desna stran, sklepam, da je obolelo osrednje živčevje, kar se po gripi često dogaja. Pregrejte in preznojite se dobro!
Ista. Na spodnji čeljusti vam je obolelo zobno dlesno. Morda si ne čistite dobro zob, pa se je nabral zobni kamen in povzročil to nadlogo! Podobne stvari se pojavljajo tudi pri zastrupljenju s težkimi kovinami (svinec, živo srebro). Za vas o tem dvomim.
Ista. Pred pol leta vas je močno bolel zob. Ob zobu vam je ostala še zdaj oteklina. Mislim, da imate zobno cisto. Pojdite in dajte si •pregledati zobe pri zobnem zdravniku, da vam jih spravi v red!
R.: Bacili jetike ohranijo svojo življenjsko silo še leta, če jih ne uničimo. Ni pa skoraj stvari, ki je ne bi mogli razkužiti! Zračenje samo ne zadostuje! Ubija pa jih sonce!
Petrovgrad: Vnetje pri vašem 15 mesečnem otroku bo prešlo, če boste otroka redno umivali. Za kožico se nabira različna nesnaga, kar povzroča srbenje in končno vnetje. Umivajte otroka vsak dan z mlačno vodo, kateri dodajte nekoliko hipermangana, da bo voda lahne roza barve. Če ima otečeno, mu dajte odcedke iz brezove vode in alkohola (vsakega polovico v trikratni množini vode), če pa je kožica zra-ščena, bo treba pa operacije.
1.	S. J.: Pri požiranju jedi čujete v gol-tancu, kako požirate, in to vas dela nervozno. Ne poslušajte, pa bo nervoznost prešla!
A. B. I. 36. Bolnik, ki ima preveč kisline v želodcu, naj uživa hrano, ki ovira izločanje kisline, kislino pa, ki se nahaja že v želodcu, uničijo jajca, mleko, surovo maslo, olivno olje. sočivje, jabolčna čežana, meso brez omak, žo-lica, kuhane ribe. Vse to pa malo ali nič slano in pripravljeno brez moke. Za začimbo naj služi limonov ali paradižnikov sok, suh, nastrgan sir. Uživa naj to hrano tako dolgo, dokler čuti težave!
V. M. Lj.: Pet let vam pozimi zateče levi kazalec, in sicer v predelu temeljne kosti tega prsta. Spomladi pa vam popolnoma izplaline in nimate nobenih težav. Prav zdaj vas tare zopet ta nadloga. Sklepam, da bo to ozeblina. Devajte zvečer na prst 10% ichthyolovo mazilo!
I. M. N. m. Ogrci so v zvezi s presnavlja-njem v telesu. Navadno preidejo sami po sebi. Včasih pa je ta nadloga res trdovratna. Poskusite s sončenjem ali pa z obsevanjem s kre-mensko lučjo. Umivajte se zvečer z vročo vodo, nato pa se namažite s 5% žveplenim mazilom. Uživajte hrano, ki ima dosti železa in apnenca v sebi._ Če ste slabokrvni, poskusite z arsenovim zdravljenjem.
A. N. C.: Pojav, ki ga opisujete, pri vašem dveletnem sinčku, naj vam ne dela skrbi, če je drugače zdrav, kakor sami pišete. Tudi pri drugih, ne samo pri vašem, se to dogaja. Skrbite pred vsem za snago. Umivajte ga redno!
Pravni nasveti
Poroka emigranta. A. D. Ravnajte se po navodilih, ki ste jih dobili pri župnem uradu. Isto velja glede samskega lista.
Komu bi izročila posestvo? P. J. Mati, ki ima več otrok, ni obvezana, da izroči posestvo ravno najstarejšemu sinu. Lahko ga izroči, komur hoče; ostalim otrokom pa naj izgovori primerne deleže. Grožnje starejšega sina, da bo zahteval odškodnino, če mu ne izroči posestva, naj se prav nič ne boji.
Prometna policija. A. Z. Prošnjo za sprejem lahko vložite pri banski uprava.
Rentnina. P. J. Vprašate, ali ste dolžni plačevati rentni davek od rente, ki je dolžnik ne plačuje. Sam dolžnik more potrditi, da vam je dolžan samo na obrestih večjo vsoto, rente pa sploh ne plačuje. — Rentnini so zavezane ne samo obresti in rente, ki ste jih dejansko izterjali, ampak tudi one obresti in rente, do katerih imate pravico, ki pa se vam med letom niso izplačale, dasi so dospele.
Izvensodna odpoved stanovanja. S. M. Stranka vam je pismeno odpovedala stanovanje, toda ne za pravi odpovedni rok, ki je pri vas običajen. Odgovorili ste, da odpoved sicer vzamete na znanje, toda s to spremembo, da velja za pravilni odpovedni rak. Stranka je sprejem pisma odklonila. Kaj bi bilo sedaj storiti? — Ako z odpovedjo niste soglašali, bi bili morali vložiti v osmih dneh od dne, ko vam je bila vročena, vse ugovore, ki ste jih imeli zoper odpoved, pismeno ali ustno pri okrajnem sodišču. Ker ste pa rok za ugovore zamudili, je odpoved stopila v veljavo.
Omožitev z državnim upokojencem. M. K Nameravate se omožiti z možem, ki je že več let upokojen. Vprašate, ali boste dobili v primeru njegove smrti pokojnino. — Po predpisih sedaj veljavnega uradniškega zakona bi vam v primeru moževe smrti pripadala rodbinska pokojnina.
Spor zaradi učiteljskega stanovanja. K. G.
Učiteljica, ki je omožena z neučiteljem, nima pravice do stanovanja v naravi. Zato se nam zahteva upraviteljice, ki zahteva odškodnino za sobo, ki očividno pripada njej, ne zdi neupravičena. Sicer se pa obrnite na pristojno šolsko oblast.
Salezijanski zavod. V. G. Obrnite se na vodstvo zavoda, ki vara bo gotovo dalo vsa pojasnila glede sprejema.
nina. T. M. Vprašujete, kdaj mora poteči od-
Odpovedni rok za nameščenca — odprav-
povedni rok za nameščenca, ki se mil odpove po 15 letih službe. — Po dovršenih 15 letih službe znaša odpovedni rok štiri mesece in se mora končati na poslednji dan koledarskega meseca. Odpravnina ne pripada službojemniku, ki ima po veljavnih zakonskih predpisih pravico do pokojnine (n. pr. po zakonu o pokojninskem zavarovanju). To velja samo, če ob prestanku službenega razmerja takoj dobi pokojnino.. Če pa mora na pokojnino po predpisih zakona o po-
........................................... ODREZITF. nniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniii
1 odgovarja samo na vprašanja, ka-	j
1 terim je priložen tale odrezek.	j
I ,.Slovenec" 15. maja 1938	(
iiiiiiiiimii ..........................................................................................................
kojninskem zavarovanju še čakati, ima po pogojih § 333 obrtnega zakona pravico do odpravnine.
Stroj na obroke. A. B. Kupili ste stroj na obroke. Sedaj bi radi kupčijo razdrli in vprašate, ali vas more prodajalec prisiliti, da stroj obdržite in ali more z rubežnijo izterjati obroke. — Kupno pogodbo, ki ste jo sklenili s prodajalcem, ste dolžni izpolniti. Drugače vas lahko toži, in če boste obsojeni, lahko kupnino izterja s prisilno izvršbo. Če si je pa prodajalec pri-držal pravico odstopa od pogodbe za primer, da mu obrokov v reau ne plačujete, mu morate stroj vrniti, on pa bi vam moral vrniti plačane obroke, vendar ima pravico zahtevati odškodnino za uporabo stroja.
Dota. I. K. Radi bi vedeli, ali in koliko sme zahtevati hčerka od očeta po svoji pokojni materi kot doto. — Iz vprašanja vidimo, da zamenjavate pojma dota in dediščina. Kar se tiče dote, so dolžni dati starši hčeram, oziroma vnukinjam, dadar se može in nimajo lastne za primerno doto zadostne imovine, svojemu stanu in imovini primerno doto. Drugo pa je dediščina, do katere ima otrok po starših pravico. Ako je mati uimrla brez oporoke, ima hčerka pravico do zakonite dediščine. Več otrok deli dediščino po svojem številu na enake deleže. Poleg zapustnikovih otrok je zapustnikov preži-veči zakonski drug zakonit dedič do četrtine zapuščine.
Potrdila za bolniško blagajno. M. N. Neupravičeno se razburjate nad bolniško blagajno, ki zahteva predpisana potrdila, ki ste jih imeli, a pustili pri zdravniku. Pojasnite bolniški blagajni, kako je z dotičnimi potrdili; upamo, da se boste lahko sporazumeli. Če ne, boste pač morali predložiti duplikate.
Rešilni avto. B. F. Zahtevek za plačilo rešilnega avtomobila je upravičen, ker ste ga naročili.
Vojnica. A. K. Leta 1923 ste bili pri naboru
spoznani za stalno nesposobnega. Sedaj ste bili poklicani na občino zaradi vojnice. Ali lahko zahtevajo po 15 letih, da plačate vojnico? — Vojnico morajo plačevati vsi državljani, ki so stalno ali začasno nesposobni za vojaško službo. Vojnica se plačuje od dovršenega 20. do 50. leta starosti. Zato boste morali plačevati ta da-vek.
Sosedova drvarnica. F. C. Sosed je naslonil na vaš zid, ki stoji ob meji, svojo drvarnico. Vprašate, ali ste dolžni to trpeti in kako daleč od vašega zidu mora postaviti svojo drvarnico. — Sosed je upravičen postaviti svojo drvarnico na svoje zemljišče. Ni predpisano, kakšna razdalja od meje. Samo v vašo lastninsko pravico ne sme segati in mu n. pr. tudi iahko zabranite naslonitev drvarnice na vaš zid.
Zavarovanje hišne uslužbenke. II. L. Hišni posli niso izvzeti od zavarovanja. Zakon ne definira pojma »hišni posli« in bo v sporu pač odločil okrožni urad za zavarovanje delavcev. Izvzete pa so od zavarovanja oseoe, ki so samo ob priliki in nestalno zaposlene v hišnem gospodarstvu, kakor dninarji, da obdelujejo vrtove, čistijo stanovanja, žagajo drva, perejo perilo itd. Uslužbenka, ki dela ves dan v hiši in hodi samo spat na svoj dom, gotovo ne bo izvzeta od zavarovanja. Zavezani ste gotovo tudi davku na dohodek hišnega služabništva, ki znaša 50 dinarjev na leto.
Zidarski pomočnik. M. K. Dovršili ste šesf-razredno ljuclsko šolo in ste zidarski pomočnik. Radi bi delali izpit za stavbnega mojstra in
vprašate, kaj vam je za to potreibno. — Izpit za zidarskega mojstra (le ta bi prišel za va« v poštev) boste smeli delati, če opravite z uspehom predpisani zaključni izpit na šoli za gradbene poslovodje (polirje) in dokažete, da ste potem delali najmanj pet let praktično v zidarski stroki ali kot gradbeno-tehnični risar v poslovalnicah graditeljev, inženirjev ali arhitektov. Zidarski izpit smejo opravljati tudi oni, ki so se učili zidarskega obrta najmanj tri leta in so praktično delali v svoji gradbeni stroki najmanj šest let, ko so prehodno pri posebnem izpitu dokazali občo izobrazbo in znanje. Izpit za zidarskega mojstra se opravlja pri pristojni obrtni zbornici in se tja obrnite.
Državni upokojenec v občinski slnžbi. Š. J. Vprašate, koliko sme državni upokojenec v občinski službi mesečno zaslužiti, da se mu pokojnina ne zniža. Po predpisih finančnega zakona za leto 1937/38, ki so še vedno v veljavi, pripadajo osebnim državnim in samoupravnim upokojencem, zaposlenim v službi banovin in občin ali njih podjetij v zvanjih, ki ne dajejo pravice do pokojnine dokler so v tej službi, zmanjšani pokojninski prejemki, izvzemši rodbinsko doklado in sicer: a) za četrtino tistim, katerih mesečni kosmati dohodek od te zaposlitve znaša (>00 do 1499 dinarjev; za tretjino tistim, katerih mesečni kosmati dohodek znaša 1500 do 2499 dinarjev za polovico tistim, katerih mesečni kosmati dohodek od te zaposlitve znaša 2500 do 4999 din. Upokojencem, zaposlenim pri državi ali samoupravi, katerih mesečni kosmati dohodek znaša več kot 5000 din, ne gredo pokojninski prejemki. — Iz tega vidite, da se upokojencu, ki je v občinski službi, pokojnina ne zniža, če znašajo njegovi občinski prejemki manj kot 600 dinarjev.
Spor zaradi vožnje. F. R. Premalo točno ste opisali dejanski položaj, da vam bi mogli dati zanesljiv odgovor. Kako daleč je občinska cesta od poti, po kateri vozijo sosedje, ki jim hočete vožnjo zabraniti? Ali vozijo po tej poti že nad 30 let, ali samo sedaj, ko občinsko cesto popravljajo? Na vsa ta vprašanja morate odgovoriti. Svetujemo vam. da se obrnete na domačo občino zaradi posredovanja. Drugače bo moglo spor rešiti le sodišče po točni ugotovitvi dejanskega in pravnega položaja.
Vino za preužitek in trošarina. I. M. Sinu ste izročili posestvo in ste si med drugim izgovorili tudi 100 litrov vina na leto. Vprašate, ali je to vino prosto trošarine in ali se mora prijaviti finančnim organom. — Po našem mnenju vaš sin-vinogradnik doseže oprostitev plačanja trošarine od vina, ki ga ima izročiti vam za preužitek po čl. 16 >Pravilnika o višini, načinu, izterjevanju in kontroli pri pobiranju banovin-ske trošarine na vino in žganje«. Ta člen namreč dovoljuje prodajalcem vina in žganja, ki so hkrati proizvodniki teh pijač, za domačo porabo brez plačila trošarine od lastnega proizvoda na leto za vsakega odraslega člana rodbine in služinčadi, starejšega od 18 let, 100 litrov vina, če znaša število rodbinskih članov do 8, če je pa število članov večje, za vsakega nadaljnjega člana 50 litrov. Proizvodniki, ki se hočejo okoristiti s to ugodnostjo, predlože pristojnemu oddelku finančne kontrole prijavo. V prijavi navedejo, koliko imajo rodbinskih članov in služinčadi in katero količino vina izločajo za domačo porabo. Finančna kontrola preveri podatke v prijavi in izda nato odobrilo za tako vino. Isto velja za oprostitev plačila trošarine od žganja, namenjenega za domačo porabo. Iz lastnega pridelka proizvedena količina žganja, ki se sme dovoliti brez trošarine za domačo porabo, znaša do 5 članov družine in služinčadi 25 hektolitrskih stopinj alkohola, nad 5 članov pa 50 hektolitrskih stopenj na leto.
Srečka. J. J. Š. Pojasnila glede žrebanja, zapadlih dobitkov in prometne vrednosti istih, prejmete brezplačno v vsaki banki.
Daritev pred smrtjo. P. A. Daritev je veljavna, če kdo obdarovancu podarjeno stvar izroči in jo ta sprejme Darilna obljuba brez izročitve stvari pa je veljavna le, če je zapisana v obliki notarskega zapisa. Če je kdo pred smrtjo v prisotnosti treh prič izjavil, da daruje svoje pohištvo neki osebi, ki ni bila prisotna in zato ni mogla darovanega pohištva takoj sprejeti v last, je tako izjavo smatrati kot ustno oporoko glede pohištva, in se mora pri zapuščinski razpravi upoštevati. Pristojbine glede te oporoke bo dedič plačal z ozirom na vrednost pohištva in njegovega sorodstvenega razmerja do zapustnika.
Siten mejaš. J. U. V. Tudi če si z mejašem nista dobra, nima pravice, da bi ubil vsako kokoš, ki bi stopila na njegov svet. Pravico ima, da kokoš zapodi in da zahteva povračilo škode, ki jo vaše kokoši delajo na njegovem svetu. Nima pravice zahtevati, da zaradi kokoši svoj svet zagradite, pametno pa je, da to storite in s tem preprečite morebitne odškodninske tožbe.
Čebele. J. U. V. Sosed nima pravice prepovedati vam, stotpiti na njegov svet, če hočete ogrebsti svoj roj čebel. Dolžni pa ste roj čebel zasledovati tekom dveh dni in morate sosedu povrniti morda povzročeno škodo.
Beda. A. H. S. Po postavi je predvsem nezakonski oče dolžan prispevati k oskrbi otroka. Ako pa tega ne zmore, preide ta obveznost na
Tehnikas
Umetni kavčuk
Odkar je Nemčija po vojni izgubila svoje kolonije, si nemška tehnika na vse načine prizadeva, da bi mogla vsaj za najvažnejše potrebe izdelati surovine doma. To velja posebno za surovine, ki jih potrebujejo za vojno industrijo.
Taka važna surovina, katere uvoz naj bi nadomestila domača produkcija, je tudi kavčuk. Že pred svetovno vojno je kemik G. Harries na podlagi dogotrajnih poskusov dognal, da je glavna sestavina v kavčuku »izopren«. izopren« je snov ki vre pri temperaturi 36 do 37 stopinj Kemično je izopren ogljikovodik.
Harriesovi izsledki so vzbudili zanimanje enega največjih kemičnih koncernov na svetu, I. G. Farbenindustrie, ki so za poskuse izdale brezmejne vsote. Do 1. 1912 so raziskave že tako napredovale, da so bile izdelane pnevmatike iz umetnega gumija, ki so prevozile več kakor 100.000 km.
Naslednje leto je bil umetni kavčuk že v trgovini. Cena naravnemu kavčuku je bila te-taj 30 mark za kilogram. Toda pozneje je cena kavčuka padla na 4 marke za kg. To je tudi povzročilo, da so Nemci prenehali izdelovati ta umetni kavčuk.
Med vojno pa je izdelovanje umetnega kavčuka znova oživelo, ker je bila Nemčija odrezana od zunanjega sveta in ni mogla dobivati pristnega kavčuka iz kolonij. Toda v času vojne fabricirani umetni kavčuk, imenovan

RADENSKO ZDRAVILNO
Maj Din 710— KOPALIŠČE
Junij Din 750 — za 10 dni
Vse vračunano: stanovanje, hrana (izvzemši kruh), zdravilne kopelji, 1 zdravniški pregled, analiza seči, takse in sobna postrežba.
Pridite takoj spomladi, ker je učinek mnogo večji I Moderne prospekte in vsa navodila gratis!
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI (pri Mariboru)
mater m po njej na materine starše, če so star-si brez sredstev, pa na pristojno občino. Ker ima nezakonski oče 4 nezakonske otroke, vsakega z drugo, in je sedaj oženjen ter ima lastne zakonske otroke, ne bo mogoče očeta prisiliti, da bi toliko plačeval, kolikor otrok potrebuje, ker pač oče nima takih dohodkov Zato bo nezakonska mati morala v glavnem prispevati z,a otrokovo oskrbo. Pri rubežni očetovih prejemkov imajo pač tisti otroci prednost, ki so preje predlagali izvršbo.
Selitev. M. ž. Pri izselitvi morate stanovanje izročiti gospodarju v takem stanju, kakor ste ga prejeli, če ste napeljali na lastne stroške elektriko, je seveda napeljava vaša last. Če se z gospodarjem ne morete pogoditi za odškodnino, smete sicer napeljavo vzeti s seboj, dolžni pa ste zidovje in slikarijo spraviti v tisto stanje, v kakršnem je bilo pred napeljavo elektrike. Isto velja glede dodatne ključavnice. Vrata morate spraviti v tako stanje, kot so bila poprej. Če tega ne morete, morate gospodarju prepustiti dodatno ključavnico s ključi vred brez odškodnine.
Oporoka v drugo poročenega vdovca. F. R.
M Iz prvega zakona imate dve odrasli hčerki, v drugo ste se poročili z vdovo z eno hčerko. Ker sta vaši hčerki po svoji materi podedovali hišo, bi radi hčerki druge žene zapustili sedanje premoženje. Vprašate, če lahko to storite. — Če umrjete, ne da bi imeli veljavno oporoko, bi bili dediči vaše zapuščine do X vaši hčerki iz prvega zakona in do y, vaša sedanja žena; njena hčerka kot zakonita dedinja sploh ne bi prišla v poštev. Z oporoko pa lahko zapustite svoje premoženje ženini hčerki, morate pa tudi lastnima hčerkama toliko zapustiti, kolikor znaša njun nujni delež, ki znaša v tem primeru za vsako Vie čiste vrednosti zapuščine. Ce lastnima hčerkama tega ne zapustite, bosta smeli po vaši smrti terjati nujni delež od oporočnega dediča.
Posledice zakonske nezvestobe. A. K. Lj. Zaradi lastne krivde ločeni mož je prestopil v starokatoliško vero. Prejeli ste obvestilo od sta-rokatoliškeg« cerkvenega sodišča, da je vaš mož zaprosil za uvedbo postopka, da se vajin zakon razveže zato, da se bo mogel vnovič poročiti. Ker nimate sredstev, vprašate, kako bi mogli moževo namero preprečiti. — Lahko cerkvenemu sodišču odgovorite na kratko, da ne priznate njegove pristojnosti, ker veljavno po katoliškem obredu sklenjeni zakon ne more starokatoliško cerkveno sodišče razvezati! Morda boste čez nekaj časa res dobili razsodbo od istega sodišča, da je vaš zakon razvezan. Naj vas_ to ne vznemiri. Ko boste pa zvedeli, da se se je vaš mož vdrugič poročil, takrat pa predlagajte pri domačem okrožnem sodišču, da se uvede postopek in ugotovi, da je drugi, staro-katoliški možev zakon neveljaven, kar bo sodišče po sedaj veljavni postavi tudi moralo izreči. Obenem lahko moža ovadite kazensko zaradi dvojnega zakona.
Žena dobi ime po možn. F. Z. Dekle, ki se je po državni postavi veljavno poročila, čeprav z drugovercem, dobi zaradi sklenjenga zakona moževo ime. Poleg moževega imena ima lahko še svoje dekliško ime. Tudi po moževi smrti je dolžna vdova nositi moževo ime. če pa hočete kot vdova živeti le z dekliškim imenom, morate prositi za spremembo svojega imena. Prošnjo morate vložiti pri upravnem oblastvu prve stopnje, o spremembi pa odloča banovina. Proti zavrnitvi prošnje se lahko tekom 15 dni pritožite na ministrstvo notranjih del.
Kurla očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v iekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varajte se potvorb!
zaSčitni znak
Kadnjl ostanki!
Japonsko dumplng platno
& Din 6.—, rožnato za domače obleke Din 8.— se dobi pri
Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15
metit-kavčuk, je bil premalo prožen in zelo malo odporen. Kljub temu, da je bil Nemčiji po svetovni vojni inozemski trg zopet odprt in da je v uporabi naravni kavčuk izpodrinil umetnega zaradi boljše uporabljivosti in nižje cene, so nemške tvrdke dalje poskušale, kako naj bi se izdelal dober in poceni umetni kavčuk. Nemčija je šla očividno za tem, da bi bila v primeru vojne neodvisna od inozemstva. Tako se je po skoraj 20 letnih poskusih posrečilo izdelati tako imenovani buna-kavčulc, umetni kavčuk, ki izkazuje baje še boljše lastnosti kakor naravni kavčuk.
Varjenje v gradnji ladij
Varjenje vedno bolj izpodriva prejšnje vezave med posameznimi kovinskimi kosi, kakor je n. pr. zakovičenje. Varjenje ima pač svoje odlike: poleg prihranka na materialu in času, je varjena konstrukcija skoraj za tretjino lažja od kovane in — znatno cenejša.
Tudi v gradnji ladij se varjenje vedno bolj uporablja. Pri gradnji ladij pa se z varjenjem poleg že prej opisanih odlik doseže še to, da je njihov upor v vodi manjši; to pomeni, da potrebuje ladja, ki ima zunanji obod zvarjen, spričo ladje, kjer je plašč vezan z zakovicami, manj goriva. Glede na to so dali zanimiva dognanja poskusi, ki so jih izvršili v Hamburgu z dvema, po velikosti popolnoma enakima trgovskima pamikoma, od katerih so biii zunanji šivi pri enem kovani, pri drugem pa varjeni. Poskusi so pokazali, da so z zvarjeno ladjo, pri hitrosti 12 vozlov (23,4 km) na uro dosegli 9 do 12% prihranka energije.
LJOLJA
Gosposka, gradiču podobna enodružinska hiša Rostopčinovih je stala na vrtu zraven naše gimnazije, kjer so rasle akacije tako na gosto druga poleg druge, da so bile njih krošnje ko zid, in skoraj da ni mogel noben sončni žarek prodreti skozi to gosto vejevje.
Družina je jako zase živela; gospod je bil državni svetnik in je bival s svojo ženo precej časa v letu v Petrogradu.
Okrog vrta te hiše so poleti krožile naše nezrele deške sanje, ki so nam povzročale mar-sikak nezadosten, red. Namesto da bi bili poslušali svoje profesorje, smo večkrat kar strmeli tjakaj na vrt in opazovali Ljoljo, petnajstletno hčerko Rostopčinovih, ki je bila angel naših sanj in obenem osfeba našega pomilovanja. Prekrasno, mlado bitje — bila je plavolaska, imela je dolge, črne trepalnice in globoko v jamicah ležeče, rjave oči — zmeraj je ležala na stolu ležalniku in je bila videti vsa revna in sirotna. Večkrat je prišel k njej zdravnik, ki jo je pre-iskal in zmeraj poudarjal, da naj mirno leži in naj se nikar nič ne giblje.
Nič nismo vedeli, kaj ji je prav za prav. Vendar, to smo razumeli vsi, je moralo biti takemu mlademu dekletu nekaj strašnega, da je kar večno mirno in tiho ležala na tem mrkem vrtu! V svojih pisemcih, ki smo jih ji, na kamenček privezane, metali na vrt, smo ji pisali, da nam ne gre v glavo, kako da more prenašati takšno življenje. Tega enostranskega dopisovanja, ki smo ga »oskrbovali« v odmorih in spotoma domov iz šole, sta se razen mene, udeleževala še dva prijatelja: Kolka Ganin in Petka Bekovski. Kolkov oče je imel tvornico za bonbone, Petkov oče pa je bil kapitan malega parnika. ki je prevažal rtatovorjene čolne skozi prekop, ki je bil z njim prerezan otok na reki Vzdolž tega prekopa so rasli krasni lokvanji. Ti lokvanji kakor tudi bonboni, ki jih je Ga-ninov oče večkrat pogrešal v skladišču, so romali po isti poti ko pisemca, skozi luknjo v -vrtnem obzidju.
Nato smo zmeraj opazovali, kako se je Ljolja veselila teh naših daril, čeprav je imela že petnajst let, a je bila, ker je bila zmeraj zaprta, za vsako malenkost hvaležna in dovzetna. Ljolja, ki so ji bili starši jako premožni, se nam je navzlic temu zdela bolj revna ko kak beraški otrok. Res da ni pogrešala denarja, a nobene prostosti ni imela zaradi pretirane ljubezni svoje matere in zaradi zdravnikovih navodil, ki nam niso bili prav nič všeč. Zdravnik, ki je bil tudi naš šolski zdravnik in ki ga nismo prav nič marali, je spet in spet zatrjeval, da ji je strogo prepovedano prekiniti zdravljenje z ležanjem ali da bi celo šla ven iz hiše.
Nekoč sem se z našim kočijažem Terem-tijem pogovarjal o Ljolji in sem mu pripovedoval. kako mora biti sirotica, ki je brez dvoma jako bolna, zmeraj sama in zaprta. »Tu v mestu so ljudje nori,« je odvrnil Terenti, »čudim se le, da niso vsi bolni. Pri nas na kmetih je vse drugače. Vsakdo, kdor pride tjakaj, ozdravi, in pri nas ni nobena bolezen nevarna. Če bi tvoja Ljolja prišla kdaj tja, bi koj ozdravela. Zares, da bi Slišiš, fant, prav zares bi bila zdrava!« Terenti je izrekel to tako prepričevalno, da sem tudi jaz takoj veroval v to, da bi Ljolja ozdravela, če bi mogla ven na deželo.
To trdno vero sem drug dan razodel svojima tovarišema. »Res,« je rekel Kolka Ganin. »če pravi to stari Terenti, potem že ve, kaj govori.« Med odmorom smo pisali Ljolji: »Če hočeš biti zdrava in močna in tekati okoli kot mi. moraš iti na kmete. Ko boš na deželi, boš brez dvoma ozdravela.«
To pisemce sva vrgla na kamenčku čez zid in se postavila k odprtini, da bi videla, kako bo najino sporočilo vplivalo na Ljoljo.
Ona je pisanje prebrala, ga pritisnila na ozke, vdrte prsi in za hip zaprla oči. Potem se je previdno ozrla okoli, naglo pritekla k nama jn zaklicala: »Jaz pojdem na kmete, na vsak način pojdem na deželo!«
Oba tovariša in jaz smo bili kar blaženi, da smo zbudili v njej voljo do zdravja, in Petka Bekovski, ki je bil jako dober latinec in tudi ponosen na svoje znanje, nama je sladkobno navedel »Per aspera ad astra«.
Bali smo se le tega, da ne bi zdravnik ali Ljoljina mati pregovorila deklice. Drugo jutro je spet sfrčal listek na vrt: »Ti moraš na kmete!« In tako po trikrat na dan, v slehernem odmoru, so frčale naše pisemske pošiljatve z isto vsebino tjakaj: »Ti moraš na kmete!«
Čez dva dni nato — bil je petek — smo videli, zroč opoldne na vrt, kako je Ljolja z rokami na obrazu ležala na stolu in se jokala. Zraven nje je sedela njena mati in ji je na vso moč nekaj odgovarjala in prepričevala. Ljolja je ihteč na glas odgovorila: »Prav trdno vem, da bom ozdravela, če pojdem na kmete; jaz ne maram tu umreti!«
V soboto smo ji mi trije še trikrat vrgli sporočilo: »Ostani trdna; kdor zaupa, ta živi; kdor živi, se mora boriti in kdor se bori, mora zmagati« To preprosto modrovanje se nam je tedaj dozdevalo ko oznanjenje.
Nedeljo smo uporabili tako, da smo šli najprej skrivaj v neko vrtnarijo, nato pa v gozd zunaj mesta po rože, da bi izročili Ljolji pri odhodu iz mesta lep šopek. Tako do dna smo si bili svesti svoje zmage, tako prepričani, da se bo zares odpeljala. Celo to smo sklonili, da poj-demo do skrajnosti, če bi domači Ljolje ne pustili na deželo.
»Ljolja mora ozdraveti, to prisegamo mi trije.« Tako se je glasila oblika naše prisege. (Takrat so bili petnajstletni fantje drugačni ko
V knjižnici
»Naslov knjige sem pozabila, a vsebino vam lahko povem: dva moška, ena ženska in na koncu vzame tistega, ki je bil reven.«
zdaj. Bili so otročji, a verovali so še v stvari, ki življenje olepšajo in obogatijo.)
V ponedeljek dopoldue, med prvim odmorom, sva poslala Kolko naprej k odprtini v zidu. Takoj je ves razgret pritekel nazaj. »Ni je več,« nama je že od daleč zaklical. »Kdo ve,« je povzel Bekovski, tako resno ko kak modrijan, »če je odšla na kmete — ali pa v večnost.« Ta modri izrek je tako vžgal Kolko, da je Petko s pestjo udaril po glavi, da se je zgrudil na klop. A Petka ni bil hud, kaj še! Priznal si je krivdo, povesil je oči in tiho dejal: »Prav imaš; ne kliči vraga, to ni dobro.«
Posvetovali smo se. kaj bi bilo storiti, da bi se preverili, ali je šla. ali ne. In smo sklenili, da bomo gredč iz šole kar pozvonili in vprašali, ali je gospodična Ljolja doma. Vratar, ki nam je odprl, nas je osuplo pogledal, rekoč: »Kaj vas pa gospodična Ljolja briga?« — »Radi bi vedeli, ali je že zdrava,« smo odvrnili Vratar se je nasmehnil in odgovoril: »Je, zdrava je.« S tem smo bili zadovoljni, saj smo zdaj vedeli, da se je odpeljala na deželo. Zahvalili smo se mu, in ko nas ni mogel več videti, smo od veselja poskakovali^ko majhni otroci.
Kmalu nato so bile počitnice; tudi teli je bilo konec, in spet se je začelo vsakdanje šolsko življenje Ljolje še ni bilo domov Peti razred nas je obremenil z novim, težjim učnim načrtom, ki smo ga morali zmagovati; dva nova profesorja smo dobili, ki smo se jima morali privaditi; pet novih dijakov je vstopilo in tako je spomin na Ljoljo bolj in bolj bledel. Skoraj bi jo bili že pozabili, pa je nekoč Terenti, sme-joč se. dejal: »Saj sem ti rekel, da življenje na kmetih dela čudeže! Ljolja je že popolnoma zdrava, tako zdrava, da se je zaljubila v kmečkega fanta.«
Pohitel sem, da čim prej povem to novico Kolki Ganinu in Petki Bekovsk-?mu. Oba sta bila ogorčena. »Kaj, v kmeta se je zaljubila?« je vzkliknil Petka, ki se je koj razgalil, da je sebičnež, ko je še pristavil: »... in za tako stvar smo se mi trije pehali?« Kolka Ganin ga zdaj ni več oklofutal, le zaničljivo ga je premeril in je s prepričevalnim poudarkom dejal: »Zmeraj se mi je dozdevalo, da so filozofi svinje, a ti si najhujša.« Bekovski je nagubančil svoje učenjaško čelo, rekoč: »Da sem svinja, mi že lahko rečeš, a filozofe pusti, prosim, kar v miru. Moji tovariši iz preteklosti so dokazali, da niso svinje, ampak da so veliki ljudje. Sicer si pa ti velik tepec.« Jaz sem v to besedičenje posegel le s pripombo: »Če bi Ljolja tole slišala, bi jo bilo za nas tri sram.« To je nemara vplivalo na oba petelinčka; odtlej pa, kot bi se zmenili, nismo nikoli več črhnili o njej.
Leta so minila. Že dolgo je bilo odtlej, odkar smo bili na gimnaziji. Petka Bekovski, »filozof«, je bil na mornariški šoli, a Kolka Gauin, ki je nekoč mislil, da bo vstopil v očetovo tvornico, je bil v kadetnici, jaz pa sem študiral na univerzi pravo, leposlovje iu modro-slovje, čeprav sem nekoč sanjal o tem, da bom inženir.
Ko me ni bilo dve leti domfi v rojstnem mestu, som kot strasten turist, sklenil, da bom svoje prve daljše počitnice uporabil za to, da pojdem peš domov. Nikoli nisem doživel kaj lepšega, kakor so bile te Ure pešpoti po žitnih njivah, skozi brezove gozdiče in čez majhne gričke.
Nekega lepega julijskega dne sem dolgo stal nn neki višavi in sem občudoval prekrasen razgled. Na nasprotni strani se je lepo stopničasto dvigalo po obronku hriba krasno posestvo Sredi gospodarskih poslopij je stala bela hiša, ki je bila zidana ko lična, okrogla palačica. Majhna cerkvica, tudi vsa iz belega kamenja, je s svojim ozkim stolpičem blagoslavljala mično pokrajino. Naglo sem stekel nizdol in vprašal nekega krnela na njivi, čigavo je tisto posestvo. »To je pa last starega Rostopčina,« je bil odgovor. Rostopčin, Rostopčin, ali ni to tisti stari gospod, ki je enodružinska hiša Zraven naše bivše gimnazije tam v mestu njegova? — sem se domislil. Vprašal sem kmeta in dejal je, da je tako. in še dodal: »Prej, prej pri nas ni bilo tako lepo; a zdaj imamo angela, vnukinjo go-spodnrja« V duhu sem zagledal Li°'j°. tisto bolno, večno kašljajočo Ljoljo, bledega obraza, vdrtih prsi, votlih, rjavih oči s črnimi trepalnicami. Vprašal sem kmeta za bližnjico in sem stopal z drhtečim srcem proti nepričakovanemu svidenju s svojo prvo mladostno ljubeznijo. Tako sem bil ves iz sebe. da sem kar pozabil obuti se (na svojili pešpotih sem hodil najrajši bos), le čepico sem vzel iz žepa in jo dal na glavo. Tako sem prišel do žične ograje in sem za ograjo zagledal širok, rjav hrbet ženske, ki je bila z obrazom obrnjena proti hiši in je bržkone trgala rože. Nenadoma se je okreniln — in pred menoj je stala — Ljolja. A popolnoma drugačna Ljolja! To je bila močna, opaljena gospa rdečih lic in polnih, rdečih ustnic; lasje so biti temnejši, in povsod iz nje je kipelo zdravje duše in telesa.
»Vi,« je rekla saimo, »kaj pa vi tukaj delate? Brž pojdite tukaj na desni noter.« Vstopil sem skozi vratca na vrt, ki ga je bilo eno samo sonce, in tako sem bil osupel zaradi spremembe, da sem komaj spravil kako besedico iz sebe. Da je bila to Ljolja, tista bolna, slabotna. strta Ljolja, — to se mi je zazdelo ko pravljica! In vendar je bila resnica in nemara je ljudje tod okoli sploh niso drugačne poznali. Ljolja je pripovedovala in pripovedovala, živahno in veselo, in ko se je mimogrede ozrla na moje bose noge, se je začela tako razposa-
Arlezanka
Če greš iz mojega mlina v vas, moraš mimo kmetije, ki stoji tik ob cesti, za velikim dvoriščem, ki je vse posajeno z brestovci. To je prava provensalska hiša: streha je pokrita z rdečo opeko, pročelje z velikimi okni je široko in rjavo pobarvano, gori na vrhu podstrešja pa je veternica, škripec za dviganje kamnov in nekaj šopov sena, ki moli ven.
Zakaj me je prav ta hiša zanimala? Zakaj so mi ta zaprta vrata stiskala srce? Ne bi mogel tega povedati, vendar sem se skoraj bal tega stanovanja Preveč tišine je bilo okoli... Kadar sem šel mimo, ni noben pes zalajal in pegatke so se brez kričanja razpršile... In odznotraj ni bilo tudi nobenega glasu slišati. Nič, še kra-guljčka mule ne... Če bi ne bilo belih zaves in dima, ki se je dvigal iznad strehe, bi mogel človek misliti, da je ta kraj neobljuden.
Včeraj proti poldnevu sem se vračal iz vasi, in da bi se skril soncu, sem šel ob zidu v senci brestovcev.. Na cesti pred kmetijo so molčeči hlapci pravkar naložili voz sena Vrata so bila odprta. Mimogrede sem pogledal na dvorišče; opaziil sem velikega, že čisto osivelega starca, ki je bil naslonjen s komolci na široko kame-nito mizo in stiskal glavo med dlani. Oblečen je bil v obleko, ki mu je bila prekratka, na glavi je imel pa raztrgano čepico. Ustavim se. Eden izmed mož mi pošepne: »Pstl Gospodar je to.. Tak je že ves čas, odkar se mu je sin ponesrečil.«
V tem trenutku prideta mimo naju zena in majhen deček, ki sta bila oblečena v črnino, z molitveniki z zlato obrezo v rokah in izgineta skozi vrata.
Mož nadaljuje: .....
»Gospodinja in mlajši sin, ki se vračata otl maše. Odkar se je fant ubil, hodita vsak dan tja... Ah, gospod, kakšna žalosti. Oče še zdaj nosi žalno obleko; ne morejo ga pripraviti, da bi se preoblekel. Tli, hot! konjiček!«
Voz se je začel pomikati. Ker sem pa hotel kaj več zvedeti o tem, sem poprosil voznika, ali smem prisesti; ko sem sedel gori na senu. sem zvedel vso to pretresljivo zgodbo.
Jan mu je bilo ime. Bil je dober kmečki fant dvajsetih let, pameten kot dekle, močan in odkrit. Ker je bil zelo lep, so ženske kaj rade gledale za njim; toda njemu je samo ena rojila po glavi — neka mala Arležanka, ki je bila vsa v žametu in čipkah, ko jo je nekoč videl v Arlesu.
Doma sprva niso bili veseli te zveze. Bila je na glasu kot spogledljivka in njeni starši niso bili tu doma. Toda Jan je hotel svojo Arležanko za vsako ceno. Rekel je:
»Umrl bom, če mi je ne daste!«
In tako so se morali vdati. Sklenili so, da se bosta poročila po žetvi
Neke nedelje zvečer je družina pravkar po-večerjala; bila je skoraj ženitovanjska gostija. Neveste sicer ni bilo zraven, toda ves čas so pili na njeno zdravje Nenadoma se pojavi pred vrati neki moški, ki s tresočim se glasom prosi, da bi smel na samem govoriti z gospodarjem Estevom. Ta se dvigne in odide na cesto.
»Gospodar,« mu reče mož, »vi nameravate poročiti svojega otroka z neko malopridnico, ki je bila že dve leti moja ljubico. Kar vum govorim, tudi dokažem: Tu so pisma! . . Starši vedo vse in so mi jo obljubili. Po vsem tem jaz mislim, da ona ne more več biti žena koga drugega.«
»Dobro,« pravi gospodar Esteve, ko pregleda pisma; »vstopite in izpijte kozarec muškata.«
Mož odgovori:
»Hvala, čutim večjo žalost kot pa žejo.«
In odide.
Oče se hladnokrvno vrne jf sede za mizo; gostija se je veselo končala."'™
listi večer sta gospodar Esteve m sin odšla skupaj po polju. Dolgo sta ostala zunaj; ko sta se vrnila, ju je mati še vedno čakala.
»Žena,« reče gospodar, ko ji privede sina,
»objemi ga! Nesrečen je ...«
*
Jan ni več govoril o Arležanki. Vendar jo je še veti no ljubil, in sicer bolj kot kdaj poprej. Toda bil je preponosen, da bi kaj rekel; in to ga je, ubogega otroka, ubilo. Včasih je po vse dneve prebil sam v kakšnem kotu, ne da bi se ganil. Druge dneve se je pa spravil na polje in je sam opravil za deset dninarjev. Ko se je pa približal večer, se je napotil Droti Arlesu in hodil toliko časa, ,da je zagledal na zapadu tanke mestne zvonike. Tedaj se je vrnil. Nikoli ni šel dalje.
Ljudje na kmetiji so ga videli vedno tako žalostnega in zapuščenega, toda niso vedeli, kaj naj store. Bali so se kake nesreče... Nekoč ga je mati, bilo je za mizo, s solzami v očeh pogledala in mu rekla:
»No, poslušaj, Jan; če jo na vsak način hočeš, ti jo bomo dali...«
Oče je ves zardel od sramu povesil glavo... Jan je odkimal in odšel ven. Od tega dne pa je spremenil način svojega življenja; da bi pomiril starše, se je na zunaj kazal vedno veselega. Hjdil je na plese, v gostilne in na pastirska razveseljevanja
Oče je rekel: »Ozdravil je.« Mati se je pa vedno bala in je še bolj čuvala nad svojim otrokom...
Jan je spal z mlajšim bratom poleg lope za sviloprejke; tudi uboga starka si je dala napraviti posteljo poleg njune sobe... Morda bo treba kdaj ponoči sviloprejkam pomagati
Prišel je praznik sv. EMje, patrona gospodarjev.
Na kmetiji je bilo veliko veselje. Za vse je bilo dovolj jedače in kuhanega vina, kot da bi deževalo izpod neba. Dotem pa
Eetarde, rakete in barvanih lampijončkov polni restovci! Živel sv. Elija! Plesali so, .la so bili utrujeni do smrti. Najmlajši sin si je p^ežgal nov suknjič... Tudi Jan je bil videti zadovoljen: hotel je poplesati še z materjo; uboga žena je zaradi tega od same sreče jokala.
O polnoči so šli spat; bili so že vsi hudo potrebni spanja. Toda Ja:i ni spal. Ma'i je potem pripovedoval, da je vso noč llitel. . Ani
pravim vam, močno ga je tisto razjedalo. *
Ko se drugega jutra začne svitati. zasliši mati nekoga, ki je tekel skozi njeno sobo. Kot da bi nekaj zaslutila: »Jan, ali si ti?«
Jan ne odgovori; bil je že na stopnicah Mati hitro, hitro vstane: »Jan. kam greš?«
Jan je bil že na podstrešju; ona pa za njim: »Za božje ime, sin!« Jan zapre vrata in jih zapahne. »Jan, moj sin. odgovori! Kaj misliš storiti?« Tipaje s svojimi starimi tresočimi se rokami išče kljuko.. . Odprlo se je okno in padec telesa na dvorišče; to je bilo vse.
Ubogi fant si je dejal: »Preveč jo ljubim ... Odšel bom ..« Ah, kako bedna so človeška srca. To je pa vendar preveč, da zaničevanje ne more ubiti ljubezni!...
Tisto jutro so sc ljudje na vasi spraševali, kdo se je tam spodaj ob Estcvovi kmetiji tako jokal
To je bila mati. ki je z mrtvim sinom v naročju vso noč prejokala na dvorišču pri ka-menitni, z roso in krvjo pokriti mizi.
(Alph. Daudet.)
je.no grohotati, da som mislil, da jo morata zdajle slišati tudi Bekovski na vojni ladji v Črnem morju in Kolka Ganin na vojaških vajah pri Kijevu. Potem se je zresnila in je dejala: »Vam sem dolžna hvalo za življenje in srečo! Zmeraj sem mislila na vas in sem bila kar užaljena, ko mi niste nikoli pisali. A zdaj nisem nič več huda na vas.«
Tedajci se je zgoraj pojavil neki moški. Krepko je stopal k nama, tako da sem kmalu razbral poteze njegovega obraza. Imel je brado, a je bil vendarle mlati videti; bil je vprav prava podoba ruskega veleposestnika z dežele.
»Moj mož,« je rekla Ljolja, ki je sledila moj pogled in se je vsa blažena smehljala. Spomnil sem se Terentijevih besed. Tu ie bila pristna prasila zemlje, ta moški je bil njen simbol. Nisem se mogel premagati in sem glasno povedal svojo misel, ko mi je Ljolja predstavila svojega moža, in sem še dodal, kako je zdravo podeželsko življenje čudežno ozdravilo Ljoljo.
Takrat je vzela moževe roke v svoje in je odvrnila, nežno zroč v moža: »Zares, velik čudež se je zgodil z menoj zaradi še večjega čudeža: — zaradi ljubezni.«
(Evgem K. II j in.)
Bridko norčave iz Rastje
Mož in ždna se peljeta s tramvajem. Bila je huda gneča ko zmeraj. Žena je globoko zavzdihnila. Ves prestrašen ji je mož zešepetal: »Maša, lepo te prosim! Ali ti nisem rekel doma, da ne
smeš o politiki govoriti?«
*
Inozemski inženirji, strokovnjaki, so za
Cosleni pri veleobratu gumija. Američan se po-aha: »Glede na kakovost je naše blago nedosegljivo. Ko sem iz Newyorka odhajal, sem ob-visel na kipu Svobode na svojih naramnicah. Pridem v Evropo, naramnice so se vlekle in raztezale kar čez ocean in se niso pretrgale. Tako je naš gumij raztezen.« Tudi Francoz se začne bahati: »Moj prijatelj v Parizu izdeluje čevlje z gumijastimi podplati. Nekdo se je v samomorilnem namenu vrgel v teh čevljih z Eif-felovcga stolpa, pa je z gumijastimi podplati treščil na tlak Podplati so ga odpahnili nazaj in še danes odskakuje ta človek s tal na vrh in nazaj in se ne more umiriti.« Anglež pripoveduje, da je šel s svojim sinom na sprehod. »Tedaj sta prihrumela dva vlaka drug proti drugemu, moj sin je vrgel svojo žogo med njiju in oba vlaka sta se lepo nalahno umaknila nazaj.« Tedaj pa vstane sovjetski strokovnjak: >To še ni nič! Mi smo pa iznašli lepljivo šibo, ki lepi na njej 165 milijonov ljudi, pa se še ni prelomila!«
*
Učitelj govori v šoli o krizi v kapitalističnih državah. Pa vstane učenec in vpraša: »Ali se dobi v buržujskih državah kruh za denar?« Učitelj pravi, da se dobi. Drugi učenec vpraša, ali je v zahodni Evropi moči kupiti čevlje in hlače. Učitelj mora spet reči, da je moči vse to dobiti. Nato pa se iz zadnje klopi oglasi preplašen glasek: »Kdaj bo pa potem kriza k nam prišla?«
. . .. ». • ^ *
Rusko ljudstvo že dolgo zdvaja o boljši bodočnosti. Ze dolgo ljudje ne verjamejo obljubam vlade. To nam nazorno pokaže dovtip, ki ga splošno pripovedujejo in ki je že enak resničnosti:
Na obzidju Kremlja v Moskvi stoji straža in nepremično zre krog sebe Spodaj pride mimo prijatelj in se začne s stražo pogovarjati. Prijatelj: »Kaj pa delaš tam zgoraj?«
Straža: »Stražim. Povedati moram, kdaj se prikaže socialistična jutranja zarja«
Prijatelj: »No, koliko ti pa dajo za to?«
Straža: »Tristo rubljev na mesec.«
Prijatelj: »Malo je.«
Straža: »Seveda je malo. Pa je dosmrtno.«
Misli o shoposti
Skopuhov ne smeš zamenjati z oderuhi. Res je, da ta in oni rad pride do denarja, in sicer ne da bi bil v nevarnosti za izgubo, vendar ni
zmeraj nujno treba, da bi bil oderuh tudi skopuh. *
Pravijo, da so tudi nekatere živali skope, tako veverica in skoraj vse žuželke. Toda njih
skopost no dela nereda, pač pc red.
»
Sleherna nečednost je osebna zadeva pedinca. Zgodi se, da je pri drugih ne spoznamo. A skopost je tako splošno znana, da jo še otrok takoj začuti.
*
Skopost in starost sta si jako skupni. To, da človek začne vse mogoče stvari spravljati in de-vati na kupček, je že znak, da se bliža smrt, pa bodi pri posameznem človeku ali pa v človeških združbah. Nevrologija pozna tudi sitarost zbiranja. Ta sega od zbiranja lasnic do škatel z napisom:
/Trakovi, ki niso nič več uporabni.«
*
Pravijo o tem in onem človeku: »Bogat je in skop.« Kakor da bi mogel biti kdo, če je skop, tudi že bogati
*
Statistike so dognale, da je od dvajsetih skopuhov trinajst malomeščanov ali kmetov. Niti enega delavca ni med njimi.
*
Razsipni otroci 1 Ali so sploh drugačni na
svelu? Skopost je poapnenje žil.
*
Toliko stvari je bilo kdaj modernih — še smrt. Skopost ni bila nikoli moderna. To je mogoče dokaz za to, da skopost nikoli ne izumre. *
Zgled skoposti: Imam dopisnico. Prve tri vrstice, napisane v ponedeljek, govorijo o bratovi bolezni. Potem so pa te vrstice prečrtane in sledi
sporočilo, napisano v sredo, da je brat že umrl. *
So ljudje, ki tudi z besedami skopari,jo, kar je brez dvoma najboljša skopost. — (P. Morand.)
Otrotki vozički naj- Dvokolesa, »lvalnl stroji novelam modelov motor)l, trlclkljl pogreziuvt Po »lo nizki osni! Ceniki franko I .TRIBUNA" r. BATIH, UUBUANA, Karlovilta «
Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26
Frtaučhu Gustl ma beseda
Nej reče eden, kar če, jest pa pravem, de za menistra bit useglih ni tku lu-šten, koker b s eden nas navadneh Idi mi-slu. Tu je že res, de enmu menistre ni glih treba tku strašen gledat na usak kraj-cer, preden ga ven da, koker more en tak, ke ni menister. Ampak gnar pa tud ni use, koker veste. Če člouk sploh nima nubeneh skrbi, tud se brez gnarja lohka gvira. Skrbi se kar enmu drugmu prepesteja, pa gre glih tku dober naprej, koker če b jih sam pouhna glava s saba ukul ulaču. En menister je pa use kej druzga. Menister ma zmeri soje križe in težave, pa če b se jih še tku rad znebu. Učaseh se mu nabere že tulk eneh skrbi, de še spat na more tku, koker b rad. Večkat pa tud zatu na more spat, ke ma kašne druge ubveznast. Vi na verjamete, kuku je tu hedu. Vite, nam navadnem ldem pa ni glih treba met preveč skrbi in s z nim glava belt. Kene, če s kermu kej doužan, t ni treba prou nč skrbet, kdaj in pa kuku boš ta doug puraunou. Ta skrb prepust kar tistmu, ke s mu doužen. Kua s boš s tem glava belu? On nej sam skrbi, kuku bo pršou du gnarja. Če na bo tou skrbet, nej pa pesti. Ti na boš mou pr tem prou nubene škode.
Sevede, en menister pa na more drugem skrbi, ke sa mu nalužene, prepušat. On more use sam u roke prjet, de naredi vorenga. Če na naredi prec vorenge, je pa vogen n streh. Tku ga začneja pa mrcvart, de je groza. Sevede, kar naraunast se ga na upaja ungaut. Tu znaja že tku z ukulstavam puveuat, kar jim na src leži. Puveja pa tku, de usak prec ve, kam pes taca muli.
Puglejtel Zadeni enkat sa se začel kar na lepem neki čez pošta zmrdvat. Tak šunder je biu, de sem se prou o resnic bavu, de bo šla kar naenkat vsa pošta iz lima. Gespuda menistra, ke ma pošta pa telegraf u rukan, še umenu ni nubeden. Sam rekel sa, de maja naš juž.en brati velik preveč pisinanoseu, koker jih nucaja. Pr nas jih mama pa tku mal, de pr ta narbulš vol na morja useh pisem u enmu dnen raznest. Tu je že res, de mama pr nas mal premal pismanoscu in de jih res prou krvau nucama. Ampak za kua se nejevolneži na ubrneja kar naraunast na gespuda menistra pošte in telegrafa. Nej b mu kar naraunast puvedal, ki jih čevel žul, pa b se že tku kok naredel, de b blu prou. Sej vender usak utrok ve, de pismanoscu na nastaulaja kasen kanclajdinari, ampak sam ge-spud menister. Kene, gespud menister pa hid na more usak dan našeh časupisu prebrat, de b zvedu iz nh, ki je kej narobe. Če b gespud menister mogu usak dan vse te časupise prebrat, b še menister na mogu bit, ke b mu časa prmankval. Zatu jest pravem: nekar usak šmo-ren prec na ta velk zgun na ubešima. Tu ni prou. Usakmu ta soje, pa bo hmal use u vorenge djan. Če boma zmeri sam pu časupiseh soje jezike brusil, na boma nekol naprej pršli.
Puglejtel Jest sem se na merodajnem meste infnrmiru, zakua nam na prvošja zadost pismanoscu, ke jih tku krvau nucama, koker sem že umenu. Na tem merodajnem meste sem jest tud črn na bel dukazu, de na juge sploh pismanoscu na nucaja dost, ke na znaja pisat. Na tem merodajnem meste sa m pa ta reč tkula pu-jasnil. Rekel se m, de mam čist prou. De na juge res velik Idi na zna pisat. Ampak, de na juge je tud velik takeh Idi, ke brat na znaja, sa m rekel. Zdej pa, če pismanosec temu al pa unmu kerkat kasen pisem prnese, mu ga more pismanosec tud prebrat. Sevede, pr tem se pa pismanosci strašen zamedeja. Tu na gre tku, koker pr vas, sa m rekel na merodajnem meste. Keder maja kašne bi douge pisma za raznest, jih en pismanosec kumi deset en dan raznese, pa more še tku letat, de use ud nega teče, če ce soja služba pu predpiseh upraut. Vite, zatu je treba u južneh krajeh ta narmn desetkat več pismanoscu, koker pr vas. Pr vas maja pismanosci nebesa. Puzim se jim zavle raznašajna pisem še putit ni treba. No, pulet se morma pa tku usi putit, če nimama tulk pud paucem, de b lohka u senc ležal. Zakua b pol tlela silnast predajal? Dokler sma mel na dan sam dvanajst ur, sa mogel pismanosci že mal bi hiter puskočt. Zdej jih mama pa, hvala Bugu, šterindvejst. U šterindvejseteh urah bo pa že lahko usak pismanosec soj del npravu, pa še »pat bo šou lohka učas. Le nekar zmeri na ruguvilte.
Lejte! Take informacije sem dubu jest na merodajnem meste. Zdej pa naredite, koker veste in znate. Jest se na bom več u tu utiku. Mam druzga bi važenga dela zdej čez glava. Kej druzga se pumenma, ke mama glih mal časa.
Men zdej naš časupisi na greja iz glave, ke sa kar naenkat ratal tku radudaren, de
čluvek na bo treba nubene reči več kupet in gnar ven metat, ke je tku hedu zajn. Kdur b se rad z autumubilam ukul vozu, s bo ajnfoh na časupis naroču, pa mu boja prpelal avtu-mubil, kamer bo tou. Sevede je prašajne, če bo ta autumubil kam daleč pršou. Če bo mou kašne druge putrebe, s bo lohka glih tku pumagu. Sej je že rank Prešeren prerukvou, de uremena Krajncem bojo se zjasnila. No, vite, zdej se je pa že začel pučas jasnit. Bote videl, de bo še tku lušten na svet, de še nubeden umret na bo tou. Kdu bo nek tku naumen, de bo silu na un svet u nebesa, če jih bomo mel že na tem svet? Za scagat nam prou res ni.
Jest mislem de sa časupisem špecerisk trgouci udprl uči. Kene, če pride eden u špe-cerija kej nakupet za dumace putrebe, mu bo tist, ke predaja, prec zaviu mal bunbončku u škrnicel, pa mu jih dau kar puvrh. Men verjemite, de trgouc na šenkuje tiste bunbončke iz lubezen du kupca, ampak zatu, de b še večkat pršou kej kupet. Tu sa holt tak knifi, de z nim Idi prvabja.
Use te časupisne in pa trgouske knife je pa »Jugosluvenarsk narud« puseku in u žakl djau. Ta ni tku naumen, de b autumubile al pa bunbončke sojem naručnikem šenkvou. Tu pride useglih mal predragu. Gnar ni treba kar tku preč metat, če s člouk lohka drgač pumaga. »Jugosluvenarsk narud« je naredu ta reč čist ajnfoh in pa pucen. U tork ta 3. maja je izdau soj list kar za sreda 4. maja. Asten za en dan naprej. Sevede, na ta viža sa Ide že kar za en ceu dan naprej zvedel, kua se bo use drug dan zgudel. Tu more ja Idi velik bi nase ulečt, koker kašen autumubil. Kene, usak b rad saj za en dan naprej vedu, če bo mogu drug dan umrt, de se tku lohka mal na smrt prprau. Nazadne pa tud še lohka hiter soj testament naredi, če ma še kej drugem za zapustit. Pa zavle tega je tud tu še puseben prpraun, ke mu lohka pr-jatli tku krancelne skp nanosja, de še sam vid, kuku ga maja Ide rad. Use tu sa Ide upušteval in zatu je blu tud prec drug dan u Knaflu ulc tulk eneh Idi, de se je use tri. U dobreh peteh menutah sa use »Jugosluvenarske narude« raz-
Erudal. Sej pravem, tku izdatne reklame še nu-en list na tem svete ni pugruntu. No, pol nej pa še eden reče, de jugosluvenari nisa napreden.	F. G.
Križanka
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15
16					17					18				
19					20					21				
22					23					24				
25	26	27	1	I 28		29 1	| 30	31		32 |	LI	34	35	36
37		1	S38				1 39				40	S41		
42				43			I 44			\ j	I 45			
46				47	48	49		j 50	51	52 1	j 53			
54		1	L					56			J	I5'		
58			imunimi 59 |	1 ^				] 61		1	| 62			
63	64	65		66 1	I 67	68	69	70		1 71		72	73	74
75					1 76					1 77				
78					J 79	•				i 80				
81					1 82					j 83				
V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črtah ter pomenijo:
Vodoravno: 1. druga beseda za pogreb, 6. posušeno in omlačeno žito, 11. domača beseda za arijo, 16. tuja beseda za v določen namen sestavljeno moštvo, 17. dobro kraško vino, 18. matematični izraz, 19. važno jugoslovansko pristaniško mesto, 20. rusko pristaniško mesto ob Črnem morju, 21. snov, ki jo vsebujejo nekatera vina, 22. pomembnejši hrib pod Belgradom, 23. tuja beseda za južen veter, 24. druga beseda za lepo vedenje, 25. pisalna potrebščina, 28. moški glas, 30. tuja beseda za poziv, 33. grški bajeslovni letalec, 37. ruska reka, ki se pri Nižjem Novgorodu izliva v Volgo, 38. kulturna ustanova, 39. večje leposlovno delo v prozi, 41. ženska oseba iz svetega pisma, 42. manjše mesto v severni Italiji, 43. ptica pevka, 44. mohamedanski bog, 45. manjši jugoslovanski otok, 46. moška oseba iz Vergi-lovega epa, 47. važnejša pokrajina v nekdanji Grčiji, 50. ženska oseba iz svetega pisma, 53. čevljarska potrebščina, 54. del dneva, 55. tuja beseda za prijeten vonj, 56. večja tekoča voda, 57. šivalna potrebščina, 58. del zidu, 60. druga beseda za obljubo, 61. ženski glas, 62. vzrok bolečine, 63. utrjeno zavetišče pred Turki, 67. važnejše otočje v Atlantskem oceanu, 71. večje mesto ob Bosni, 75. tuja beseda za del pohoda, 76. reklamno sredstvo, 77. vrsta jedi, 78. indijska cvetlica, 79. pomembnejši otok na zahodu Grčije, 80. dan v tednu, 81*. del pohištva, 82. moška oseba iz svetega pisma, 83. divji hunski poglavar.
Navpično: 1. gospodinjsko opravilo, 2. druga beseda za spono, 3. druga beseda za spletene lase, 4. okusno dalmatinsko vino, 5. jugoslovanska denarna enota, 6. spodnji del noge, 7. črtica iz Cankarjeve zbirke: Podobe iz sanj, 8. starorimski bog vojske, 9. tuja beseda za množico, 10. tuja beseda za cerkveno prekletstvo nad brezbožni-kom, 11. tuja beseda za čisto težo, 12. tuja beseda za zgodovinske zapiske, 13. vrsta pritlikavih konj, 14. tuja beseda za nravoslovca, 15. skrajšano žensko krstno ime, 25. kos lesa, 26. tuja beseda za gospodarja, 27. večji kraj pri Zidanem mostu, 28. del telesa, 29. prebivalec dela Nemčije, 30. najvišja gora v Armeniji, 31. tuja beseda za tečaj, 32. prebivalec italijanskega imperija v preprostem govoru, 34. gozdno grmičje, 35. kemična snov, ki jo uporabljajo v barvarski industriji, 36. tuja beseda za težko delo, 38. večji vrh severozahodno od Reke na Primorskem, 40. druga beseda za način oblačenja, 47. naslovna moška oseba iz Gotovčeve opere, 48. druga oseba za nepridiprava, 49. del naslova, 50. tuja beseda za časovno razdobje, 51. druga beseda za orjaka, 52. tuja beseda za uradno listino, 59. skrajšana beseda za toporišče, 62. tuja beseda za umetnega človeka, 63. del človeka, 64. najmanjši del vsake snovi, 65. mehka snov. 66. tuja beseda za pleme, 68. važnejši desni pritok Morače, 69. predstojnik samostana, 70. druga beseda za mlinsko leseno korito, 71. nevestin delež, 72. važno italijansko pristaniško mesto ob Jadranskem morju, 73. veliko mesto v nekdanji Veliki Rusiji, 74. skrajšano moško krstno ime.
Razvezano snopje
Ljubljana v slovenskem pripovedništvu
Žarišče vsega slovenskega kulturnega in političnega življenja jo Ljubljana. Kot taka je središče ustvarjanja posameznih kulturnih dobrin. Zato nam je razumljivo, da so posamezniki, bodisi pisatelji bodisi pesniki, kaj kmalu zajeli Ljubljano v svoja dela, jo opisovali in opevali, ji dajali pomembno in značilno mesto v svojih delih in ji priznavali prednost med slovenskimi mesti v raznih ozirih Oglejmo si, kako je Ljubljana zastopana v slovenskem slovstvu V 18. stol. je bila že središče slovenskega slovstvenega udejstvovanja. Slovenski preporod ji je dal mesto središča vsega prebujenja narodne zavesti, od koder je ta izžarevala v vse smeri slovenskega ozemlja. Tako je sama stopila zaradi svoje vloge, ki jo je imela v narodnem življenju, v slovstvo. Nekoliko jpozno je nevezana beseda zajela Ljubljano v svoje območje. Prvi, ki je postavil svojemu delu dejanje v Ljubljano, je Fran Erjavec v satiri Pot is Ljubljane v Šiško (1858) in črtici Kako se je Slinarju z Golovca po svetu godilo (1859). — Fran Levstik je v svojem odlomku Deseti brat kramljal o ljubljanski megli. — Valentin Zamik začenja svojo novelo Ura bije, človeka
Ja ni (1862) z opisom vožnje iz Ljubljane. — osip Jurčič je prvi, ki jc Ljubljano bolj uporabil v svoji povesti Jurij Kobila (1865). Bolj se je ustavil pri zgodovinski Ljubljani v po-
vesti Hči mestnega sodnika (1866). Enako se dogaja v Ljubljani dejanje črtice Bojim se te (1876), v prvem delu zgodovinskega romana Slovenski svetec in učitelj (1866) govori tudi o mestu, kdaj jo nastalo in o njegovem imenu. — Ivan Tavčar je kot romantik rad posegal v preteklost. Mnogo govori v svojih delili o Ljubljani. tako v noveli Janez Solnce (1885). Njegov zgodovinski roman Izza kongrersa (1907) je ves
Eosvečen Ljubljani za časa kongresa, ki je bil 1821. Tudi njegova povest Cvetje v jeseni in novela Soror I'ia sta postavljeni v mesto, kateremu je celo Tavčar županoval. — Fran Detela je svojega Pegama in Lambergerja (1891) postavil v Ljubljano., —■ Franjo Maselj-Podlim-barski pripoveduje v svoji Potresni povesti o ljubljanskem potresu iz leta 1S95. Enako je omenjena v povesti Gorski potoki (1895). — Janez Mencinger začenja svojo povest Vetrogončič (1860) v Ljubljani, omenja jo pa tudi v svojem romanu Abadon (1893), kakor tudi v Moji hoji na Triglav (1897). — V istem času je izšla povest Najmlajši mojster (1896), ki jo je napisal Peter Bohinjec. Dogaja se v Ljubljani. — V tej dobi se dogaja vzgojna povest v pismih Vzori in boji, ki jo je napisal dr. Jože Debevec. — Po letu 1900 so pisatelji posvetili Ljubljani v svojih delih večjo pozornost. Ivan Cankar nam govori o nji v svojili dolih: Tujci. Življenje in smrt Petra Novljana, Nina. Hlapec Jernej in njegova pravica. Kurent, Moje življenje. — Rado Murnik je pripeljal svojega Matajevega Matijo (1909) v Ljubljano. — Fran Milčinski je v svoji povesti Ptički brez gnezda (1917) pokazal vso razrvano življenje ljubljanskega malo-meščana. — Fran Govekar govori v svojem
zgodovinskem romanu Svitanje o Ljubljani za časa Francozov. Enako govori o r.jej v romanu V krvi in v povesti Ljubezen in rodoljubje. Podobno je tudi z novelo Film. — že prej je Jakob Alešovec skušal označiti ljubljanske razmere v Ljubljanskih slikah. Dijaška povest Kako sem se jaz likal je slika dijaka v Ljub-hani. — Izidor Cankar je v svojem romanu S poti podal označbo in sliko Ljubljane — Ivan Pregelj omenja Ljubljano v svojih delih: Peter Pavel glavar, Bogovec Jernej, šmonca, Osmero pesmi, Peter Markovič, Strah ljubljanskih šolarjev, Usahla vrela. Dom gospe matere Sera-fine. — Franc Sal. Finžgar jo omenja in uporablja njeno okolje v dijaški povesti Študent naj bo. — Tudi Ivan Lah se ustavlja v svojem romanu Brambovci v Ljubljani ob času francoske Ilirije. — Juš Kozak je posvetil ves svoj roman Šempeter ljubljanskemu predmestju. Enako govori o njej v delih: Leteči angel, Celica, Maske. — lika Vaštetovn je postavila dejanje svojih povesti v Ljubljano v delih: Umirajoče duše. Vražje dekle in romanu France Prešeren. — Ostali, ki omenjajo ali pa postavljajo posamezna dejanja svojih povesti v Ljubljano, so: Ivan Zoreč v Belih menihih,Fran Albrccht v Zadnji pravdi. I.ea Fnturjeva v noveli Črtomir in Bogomila, ki je izšla /e pred svetovno vojno. Zadnji, ki je postavil dejanje svojega romana v Ljubljano, je Anion Slodnjak s svojim delom Neiztrohnfeno srce. — Sem in tja jo omenja tudi Matija Malcšič. Mnoge narodne pripovedke omenjajo tudi to naše središče slovenske zemlje in slovenskega naroda.
ŠIRITE KATOLIŠKO ČASOPISJE I
Šah
Šahovski klubi naše države bodo tudi letos tekmovali za naslov državnega prvaka. Te tekme pritegnejo k intenzivnejšemu delovanju predvsem najmočnejše klube naših šahovskih središč, ker druge klube izločijo že predhodna tekmovanja. Od slovenskih šahovskih klubov bodo tekmovali sedaj le Celjski, Ljubljanski in Mariborski šahovski klub. Za finale se bo pri nas seveda klasificiral naš najmočnejši klub in večletni državni prvak L. Š. K. Jugoslovanska šahovska zveza je odredila, naj v tekmi med našimi klubi najprej nastopita Celjski in Mariborski šahovski klub. Prvo tekmo bosta igrala 22. t. m., drugo, t. j. revanžno, pa 14 dni pozneje. Skupen rezultat teh dveh tekem bo določil zmagovalca, ki bo potem nastopil proti L. S. K-u. Zmagovalec te .tekme, ki bo po vsem pričakovanju L. Š. K., bo nastopil v zaključni tekmi, ki bo določila letošnjega državnega prvaka. Drugi tekmovalec v zaključni tekmi bo najbrž Belgrajski šahovski klub, ker ni pričakovati, da se bo tudi letos bolje plasiral Novosadski šahovski klub. Upamo, da bo naš vodilni klub v svojem jubilejnem letu z uspehom
branil naslov, ki ga ima že od leta 1934. *
Svetovni prvak Aljehin je pri povratku iz Južne Amerike prinesel vest, da mateha med njim in bivšim svetovnim prvakom Capablanco ne bo, čeprav so se širile že vesti, da bo ta mateh prihodnje leto v Buenos Airesu. Kateri vzroki so to zanimivo tekmo zopet onemogočili, še ni točno znano. Sedaj je zelo verjetno, da bo prihodnje leto nastopil v dvoboju za svetovno prvenstvo oficielni kandidat, češkoslovaški velemojster Flohr. Aljehin bo ta mesec prišel v Prago, da skleno končni dogovor s Flohrom. Ob tej priliki bo odigral tudi več simultank s češkoslovaškimi šahisti.
Iz turnirja v Margate prinašamo danes Alje-hinovo partijo z Menšikovo, katero je svetovni prvak premagal v velemojstrskem stilu. Partija je bila odigrana v predzadnjem kolu.
Dr. Aljehin : Menšikova
1. d2-d4, Sg8—f8. 2. c2—c4, e7-e6. 3. Sbl— c3, d7—d5. 4. Lel—g5, Lf8—e7. 5. e2—e3, 0—0. 6- Tal—cl, Sf6—e4 (to je Laskerjevo nadaljevanje, ki je postalo zelo priljubljeno, ker vodi do poenostavitve. Na turnirju v Ljubljani, ki je znamenit zaradi velikega števila remijev, je bila ta varijanta zelo pogosta). 7. Lg5—e7, Dd8Xe7. 8. e4Xd5, Se4Xc3. 9. TclXc3 (po b2Xc3 ima črni še manj težav), e6Xd5. 10. Lfl—d3, c7—c6. 11. Ddl—h5, f7—f5. 12. Sgl—e2, Sb8—d7. 13. 0—0, Sd7-f6. 14. Dh5-h4, Tf8-f7. 15. Tc3-b3 (pozicijska poteza, katere namen je, otežkočiti črnemu razvoj damskega lovca), Sf6—e8 (Menšikova nadaljuje v smislu varijante in stremi po poenostavitvi). 16. Dh4Xe7, Tf7Xe7. 17. Se2-f4, g7-g5 (damskega lovca bi bilo sicer težko razviti). 18. Sf4—h5, Lc8—e6. 19. f2—f4l (kmeta e3 bo mogel braniti beli kralj in črni f kmet bo pa trajna slabost črnega), g5—g4. 20. Kgl—f2, Se8—d6. 21. Tfl—hI (Aljehinova pozicijska igra je v tej partiji na višku. Njegove figure naenkrat dosežejo silovito aktivnost), Le6—f7. 22. Sh5—g3, Lf7—< g6. 23. h2—h3, h7-h5. 24. h3Xg4, h5Xg4. 25. Tb3—c3, Kg8—g7. 26. b2—b4 (beli dela na obeh krilih), a7—a6. 27. a2—a4, Kg7—f6. 28. Tc3—c5, Te7—e6. 29. Tc5—a5 (grozi b4—b5), Te6—e8. 30. Thl—cl, Te8—c8. 31. Ta5—c5, Lg6—e8. 32. Tc5— c2, b7—b5. 33. Tc2—a2, Le8—d7. 34. Tel—al, Ta8-b8. 35. a4Xb5, a6Xb5. 36. Ta2-a7 (v težki pozicijski borbi je morala Menšikova le toliko odnehati, da je vdrla bela trdnjava na sedmo vrsto), Ld7—e8. 37. Tal—hI (bele trdnjave od vseh strani ogrožajo črno pozicijo), Le8—g6. 38. Thl—h6 (grozi s Sh5 + in TXg6 + mat v dveh potezah), Tc8—g8. 39. Ta7—d71, Sd6—f7. 40. Sg3Xf5! (z namenom igrati po SXh6?, Td6 + itd.), - g4g3. 41. Kf2-f3, Tb8-e8. 42. Te7-c7 (sedaj bi na SXh6 prišlo TXc6 4- Te6, TXe6 +, KXe6, SXh6 z grožnjo SXg8 in f4—f5 +), Sf7— g5+. 43. f4Xg5+, Kf6Xg5. 44. Th6—h3, Lg6Xf5. 45. Th3Xg3+, Kg5—f6. 46. Tg3Xg8, Te8Xg8. 47. Ld3Xf5, Kf6Xf5. 48. Tc7Xc6 in Aljehin je zmagal.
Rešitev križanke z dne 8. maja
Vodoravno: 1. roka, S. pipa, B. kava,
7. moda, 9. Jona, U. rama, 13. Dobova, 16. sadika, 17. lipa, 18. Loka, 19. nivo, 20. Paka, 21. teta, 22. riba, 23. milo, 24. Peca, 25. tona, 26. leča, 27. Čeka, 28. Tana, 29. Manase, 81. Ravena, 33. peča, 34. moto. 35. kolo, 36. gora, 37. Loti, 38. vino, 39. Sora, 40. resa, 41. beta, 42. ježa, 43. doba, 44. roža, 46. zamera, 47. baraka, 49. peka, 50. Kina, 51. kita, 52. Sava, 53. vila, 54. Soča, 55. roba, 56. karo, 57. šota, 58. Leda, 59. Golo, 60. lice, 61. Sahara, 63. malina, 65. Jela, 66. Jaga, 67. rabi,
68.	tema, 69. repa, 70. žeja, 71. rasa, 72. voza,
73.	lama, 74. loža, 75. selo, 76. Java, 77. kanape,
79.	navada, 81. Kuba, 82. kadi, 83. ruta, 84. bata, 85. piča, 86. nota, 87. Buda, 88. meta, 98. lesa, 90. beda, 91. maža, 92. Riva, 93. Morača, 95. la-vina, 97. Nina, 98. pila, 99. Tisa, 100. liga, 101. para, 102. veka, 103. Mali, 104. veža, 105. kasa, 106. mera, 107. sova, 108. Sana, 109. kazalo, 111. Niceja, 112. vaza, 113. vaja, 114. nada, 115. dama, 116. maša, 117. Vače.
Navpično: 1. rosa, 2. kadilo, 3. pika, 4. palica, 5. kapa, 6. Valona, 7. moka, 8. Danica, 9. Jovo, 10. napaka, 11. raka, 12. Matena, 13. dot«, 14. Borina, 15. vaba, 23. mira, 24. pena, 25. toča, 26. leto, 27. čelo, 28. Tara, 29. mati, 30. seno, 32. vera, 33. pesa, 34. Mota, 35. koža, 36. goba, 37. loža, 38. vime, 39. soba, 40. reka, 41. beka, 42. Jena, 43. doga, 44. Rova, 45. Zala, 46. Rača, 48. Raba, 49. pero, 50. kita, 51. veda, 52. salo, 53. vice, 54. soha, 55. Roma, 56. Kana, 57. šola, 58. lega, 59. Gobi, 60. Lima, 61. sapa, 62. raja, 64. lisa, 65. jeza, 66. jama, 67. raza. 68. telo,
69.	reva, 70. žena, 71. rana, 72. voda, 73. Laba,
74.	Lodi, 75. Seta, 76. jata, 77. kača, 78. peta,
80.	vada, 81. kuta, 82. kasa, 83. ruda, 84. baža, 85. Piva, 86. Nora, 87. bula, 88. mena, 89. Lena, 90. Bela, 91. masa, 92. Riga, 93. mora, 94. čaka, 96. vilice, 97. nižava, 98. pisava, 99. Tirana, 100. livada, 101. Panama, 102. vezava, 100. Mani, 104. veja, 105. koza, 106. meja, 107. soda, 108. Sama, 109. kaša, 110. Loče.
Gospod je posodil prijatelju sto dinarjev. Če«
dolgo časa je prijatelja slučajno sn-e&U, ga prijazno pozdravil in se je začel jeziti na svojo služkinjo, češ, dandanes 6e ne moreš na nikogar zanesti;«
»Koj je pa storila?« ga je vprašal prijatelj,
ki je bil vesel, da ee 6ni ni spomnil na tistih sto dinarjev. Tedaj je začel gospod:
»Kaj bi se ne jezil! Pred štirimi meseci eem to žensko posla! k vam zaradi tistih sto dinarjev, saj veste, pa mi jih še do dane« ni izročilni«
hranilnica v aprilu
Vloge na čekovnih računih padajo
V meseca aprilu se je število računov povišalo od 25.436 na 25.525. Na Belgrad odpade 7783, na Zagreb 6932 in na Ljubljano 6623 računov, ostati pa na Sarajevo, Skoplje, Podgorico in Sušak.
Stanje vlog na čekovnih računih pri poštni hranilnici se je gibalo r štirih mesecih tekočega leta sledeče (zaradi primerjave navajamo tudi podatke za lansko leto, vse ▼ milij. din):
mesec
januar
februar
marec
april
1938
1846.1 1879.0
1798.2 1694.0
1937 1433.6 1496.5 1506.3 1527.2
Kakor kažejo gornje številke so vloge na čekovnih računih pri poštni hranilnici ▼ prvih štirih mesecih tekočega leta padle za 152.1 mifq. din, dočim so lansko leto v istem razdobju narasle za 72.7 milij. din. Konec januarja so bile vloge za 412.5 milij. din višje kot pa v januarju lanskega leta. V aprilu pa je povišek nasproti lanskemu letu znašal lc šc 166.8 milij. din.
Pri posameznih podružnicah pa je bilo stanje vlog na čekovnih računih v primeri z aprilom lanskega leta sledeče (v milij. din):
Belgrad
Zagreb
Ljubljana
Sarajevo
Skoplje
Podgorica
Sušak
april 1938 767.9 405.3 232.8 182.1 75.2 22.9 7.5
april 1937
705.2 368.4 200.7 191.7 61.1
Hranilne vloge so se pa v letošnjem letu v primeri z lanskim letom gibale sledeče:
mesec	1938	1937
januar	1288.5 1005.8
februar	1326.9 1038.8
marec	1344.1 1069.4
april	13543 10853
Pri hranilnih vlogah opažamo v obeh letih tekom prvih štirih mesecev približno isti razvoj, vloge so narasle, le da je letos naraščanje nasproti lanskemu letu nekoliko zaostalo.
Brezplačna poskušnia
KA-ABE v „ M E N ZI" Kolodvorska 8 t torek 17. t m.
Občni zbor Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani
V torek 26. aprila 1938 popoldne se je vršil v veliki posvetovalnici Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani redni letni občni zbor tega največjega slovenskega zavarovalnega zavoda. Zborovanje, ki sc ga je udeležilo lepo število članov, je vodil dolgoletni in zaslužni predsednik stolni kanoflik Ivan Sušni k. Iz obširnega in zanimivega poročila posnemamo: Zmerno zboljšanje gospodarskih razmer je ugodno vplivalo na rast poslov ter omogočilo prav ugoden poslovni uspeh. V elementarnem oddelku je Vzajemna zavarovalnica izdala v letu 1937 vsega 15.588 novih polic, a premija se je povišala od 10,730.637 dinarjev v letu 1936, na 11,508.363 dinarjev v letu 1937. — Posebno velik dvig pa beleži Vzajemna zavarovalnica v svojem življenjskem oddelku. Tu je bilo v 1. 1937. na novo sklenjenih 1621 normalnih zavarovanj z zavarovalno glavnico 55,015.372 dinarjev ter 7661 ljudskih »Karitas« zavarovanj z zavarovalno glavnico 25,752.910 din. Čisti prirastek je v letu 1937 znašal 5601 polico z zavarovalno glavnico 42,896.245 din. Konec 1. 1937. izkazuje življenjski oddelek 26.007 zavarovanj z 230 milj. 896.875 din zavarovalne glavnice. — Za tekoče in bodoče obveznosti napram zavarovancem razpolaga Vzajemna zavarovalnica s sredstvi v višini 79,230.905 din ter so se jamstvena sredstva samo v 1. 1937. zvišala za 8,941.821 din. — Zanimivo je, da je Vzajemna zavarovalnica v 1. 1937. navezala poslovne stike z brati Bolgari in sklenila pozavarovalno kvotno pogodbo z zadružno zavarovalnico »činovničesko družestvo« t Sofiji. Zaradi zvišanja števila zavarovancev je morala zvišati naklado svojemu glasilu »Naša moč«, ki sedaj izhaja mesečno v 105.000 izvodih.
Zavarovanje proti toči v drinshi banovini
Kmetijski minister je predpisal pravilnik za izvrševanje uredbe o zavarovanju setve in pridelkov proti toči na področju drinske banovine. Po tem pravilniku bo ustanovljen pri banski upravi v Sarajevu zavod za obvezno zavarovanje setve in pridelkov proti toči. Obvezno bo zavarovana po tem pravilniku vsa setev in vsi pridelki v času od 1. maja pa do žetve odnosno trgatve, razen konoplje in lana, oljne repice, tobaka, krompirja, detelje, vinogradov itd., za katere so predvideni posebni roki.
Vsi kmetje morajo plačati pavšalno premijo v času od 15. avgusta do 1. marca naslednjega leta. Višino pavšalne premije določa ban na predlog zavoda. Kmetu, ki je pri privatni zavarovalnici zavaroval setev in pridelke na svojem posestvu in to dokaže z zavarovalno polico, bo vplačano premijo zavod vrnil.
P,adiotermalne, znane, za vse bolezni priporočljive
ŠB^RJEŠKE TOPLSCE 27°R
sprejemajo v predsezoni od 1. maja do 30. junija na 10 dnevno penzijo (trikrat na dan dobra, domača brana, stanovanje in kopeli) za Din 400"—. — V glavni sezoni od 1. julija do 31. avgusta za 10 dni Din 450— za osebo.
Izvozne premije rta bukov les. Kakor poroča »Jugoslovenski kurir« obstoja resen predlog, da se vpeljejo izvozne premije za bukov les po zgledu izvoznih premij, kakor jih ima Romunija. Romunija je uvedla izvozne premije na bukov les, ki znašajo 5—15% od vrednosti. O tem predlogu je že razpravljal strokovni odbor za les. Istočasno je odbor sprejel tudi sklep, da bi bilo treba omejiti . sekanje bukovega lesa zaradi trenutno neugodne konjunkture v inozemstvu, to je, zaradi nizkih cen.
Bled in Bohinjski kot sta brezdvoma turistična in letoviška centra ne samo dravske banovine, temveč vse države. Za cestne zveze pa ni še preskrbljeno v tej meri, kakor to zahteva mednarodni avtomobilski promet. Kaj nam še mahjka na cestnih zvezah v Gorenjskem kotu, bomo imeli priliko videti na razstavi »Cesta« ob priliki letošnjega ljubljanskega velesejma.
Zanimanje za francosko kulturo je pri nas čedalje večje in Francozi so nam tem bolj pri srcu, čim bolj drugje po svetu rožljajo s sabljo. Naša mladina se marljivo uči francoščino in čita-teljev francoske knjige je čedalje več, zato bo francoska .razstava na pomladanskem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. jnnija nedvomno zbudila posebno zanimanje, saj bo med izvrstnimi izdelki francoskih rok in duha razstavljenih tudi 3000 francoskih knjig.
Dobave: Gradbeni oddelek ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani sprejema do dn« 17. maja I>onudbe za dobavo 80.000 kg negašenega apna, razne železnine ter 5.000 kg pocinkane pločevine. — Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 10. junija ponudbe za oddajo kolodvorskega bifeja na postaji Dravograd-Meža s 1. julijem v zakup.
Licitacije: Dne 1. junija bo v pisarni inženje-rije dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo del na popravilu vojašnice v Mariboru. — Dne 15. junija bo pri ravnateljstvu državnih rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za nabavo transformatorja za državni rudnik v Ve-
lenju. — Dne 20. maja bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo svinjske masti, pšeničnega zdroba, kavi-nih konzerv in čaja za potrebe vojaštva.
Občni zbor. »Jadran«, avtobusno podjetje d. d. v Ljubljani, bo imela svoj občni zbor 31. maja t. 1. v prostorih Jugoslovanske banke, podružnice v Ljubljani. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani bo imel občni zbor 31. maja t 1. v svojih poslovnih prostorih. Tudi SI. maja t. L bodo imeli občne zbore Delniška družba pivovarne Union v Ljubljani, Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode in Slovenska banka. Poleg odobritve bilanc za leti 1936 in 1937 ima Slovenska banka na dnevnem redu tudi točko o zvišanju delniške glavnice do 22,500.000 din.
Konkurzi in poravnave. Konkurz je razglašen o imovini Blagoviča Emila, trgovca v Ormožu. Prvi zbor upnikov bo pri okrajnem sodišča v Ormožu 27. t. mn oglasitveni rok je do 20. junija, ugotovitveni narok pa 30. junija. — Okrožno sodišče v Ljubljani je potrdilo prisilno poravnavo v konkur-zu, ki jo je sklenil s svojimi upniki inž. Fran Dedek.
Nemško menično in čekovno pravo » Avstriji.
Sedaj je uvedeno tudi v Avstriji nemško menično in čekovno pravo. Za vse menice ln čeke, ki so bili izstavljeni v Avstriji pred 1. majem 1938, velja dosedanje avstrijsko pravo. Protesti, ki bi se pripetili v Avstriji od 1. maja 1938 do 31. julija 1938, zato niso neveljavni, če ne odgovarjajo predpisom nemškega meničnega in čekovnega prava.
Dolenjske Toplice
s 1. majem odprte, pod vodstvom nove 38° uprave. — Izborna oskrba, krasna oko-
__lica za sprehode in izlete. — Izredna
| zdravilna moč vode. — Zmerne cene morejo popolnoma zadovoljiti vse, ki so potrebni zdrav-■ ljenja od posledic prehlada, revme, ženskih, kostnih in drugih bolezni. Voda je visoko radioaktivna. 1	Kopeli ao direktno na vrelcih. Penzion s kopeljo že od Din 45'— dalje.
| Zahtevajte prospekte od uprave kopnllSfn. Za Izlete na razpolago avto.
Promet v efektih na Dunaju. »Prager Tagblatt« poroča, da se je začel v efektih na Dunaju že izvenborzni promet med bankami. Tečaji delnic 60 povprečno za 10%, pa tudi za več odstotkov višji, avstrijski naložbeni papirji pa se trgujejo po zadnjih tečajih pred priključkom. V inozemskih papirjih, katere je treba prijaviti, kakor tudi v vrednotah, ki se glase na zlato, ni prometa. Računati je v doglednem času na obnovo borznega prometa na Dunaju.
Mednarodna letna konferenca v Pragi. Dne 28. maja bo v Pragi konferenca evropske konvencije za rezan lea, ki se bo pečala z novo nastalim položajem. Razpoloženje za nakup rezanega lesa je slejkoprej slabo in tudi nove ruske cenene ponudbe ne morejo prinesti oživljenja.
Avstrijsko-italijanska trgovina. Po uradnem sporočilu Agencije Steiaci je prišlo do sporazuma med Italijo ia Nemčijo glede trgovinskega in plačilnega prometa Avstrije z Italijo. Promet »e nadaljuje po dosedanjem načinu. Do nove pogodbe velja tečaj 100 šilingov za 360 lir. Po tem tečaju dobe obračunane svoje terjatve italijanski upniki za dobavljeno blago.
Borza
Dne 14. maja 1938.
Denar
Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 7068.1 milij. din napram 6087, 7891, 5847 in 7787 milij. din v prejšnjih tednih.
Curih. Belgrad 10, Pariz 12.265, London 21.79, Newyork 437.875, Bruselj 73.725, Milan 23.05, Amsterdam 242.60, Berlin 176.10, Dunaj 46, Stockholm 112.325, Oslo 109.50, Kopenhagen 97.275, Praga 15.23, Varšava 82.60, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 8.25, Helsingfors 9.635, Buenos Aires 114.75.
Živina
Na svinjski sejem t Mariboru dne 13. maja je bilo pripeljanih 268 svinj; eene ao bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 65—100, 7—9 tednov stari 110—130, 3—4 mesece stari 150—210, 5—7 mesecev stari 300—390, 8—10 mes. stari 420—490, 1 leto stari 710—820 din komad; kilogram žive teže 6.50—7.75, kilogram mrtve teže 8.50—11.25 din. Prodanih je bilo 153 svinj.
Živinski sejem na Planini pri Sevnici dne 12. maja 1938. Na sejem je bilo prignanih 132 volov, 64 telic, 85 krav in 93 juncev. Cene eo bile sledeče: voli: 1. vrste 6.50, 2. vrste 5.75, 3. vrste 4.50; telice:
1.	vrste 6, 2. vrste 5, 3. vrste 4; krave: 1. vrste 5,
2.	vrste 4, 3. vrste 2,50, junci 4.50 din za kilogram žive teže.
Kdo bo izpadel iz lige
SK Ljubljana v nevarnosti
Tekme za državno prvenstvo so pri kraju. Danes popoldne se igra predzadnje kolo prvenstva, na katerem bo verjetno padla odločitev o dalj nji usodi edinega našega zastopnika v lijfi. SK »Ljubljana« se prav tako kakor njeni predniki vsako leto obupno bori, da se izogne zadnjemu mestu na tabeli. Kdor ne opazuje iz neposredne bližine našega slovensk. nogometa in kdor ne zasleduje te vrste športa, ta sploh ne more razumeti, kako je mogoče, da smo Slovenci ▼ nogometu še vedno med zadnjimi, čeprav smo skoraj r vseh ostalih športnih panogah med prvimi. Predaleč bi nas vedlo, Se bi hoteli navesti vse razloge za tako stanje, vendar lahko popolnoma brez vsake megalomanije trdimo, da imamo vse pogoje, da tudi v nogometu zavzamemo mesto med prvimi. Potrebno je samo malo več zanimanja za to vrsto športa, potrebne so materialne žrtve, ki bi se kasneje izplačale z obrestmi. Zalibog danes v nogometu brez materialnih žrtev ni naipredka. In če je že tako, tedaj se morajo v interesu slovenskega nogometa najti sredstva, kajti le z denarnimi sredstvi se lahko angažirajo dobri trenerji, odnosno držijo doma vsi talentirani naši igralci, ki sedaj uhajajo drugam, in se stvori moštvo, kisbo beležilo uspehe; a uspehi bodo privabili občinstvo na igrišče, ki bo napolnilo blagajne in povrnilo vložen kapital z obrestmi. Ko smo opazovali igro SK »-Ljubljane« v jesenskem delu. prvenstva, smo skoraj sami dvomili v možnost napredka našega nogometa; vendar nam je ta dvom izginil, čim so 6e pojavile v zelenih dresih »Ljubljane« mlade moči. Ti mladi igralci »o pokazali toliko znanja, da so pred začetnim znanjem ostrmeli mnogi. Znani nai intemacionalec Bane Sekuiič mi je po igri s SK »Ljubljano« izjavil, da bi dober trener iz sedanjega moštva »Ljubljane« napravil v par mesecih tim, ki bi igral odločilno vlogo ▼ jugoslovanskem nogometu. Vsekakor je krivo vodstvo nogometne sekcije SK »Ljubljane«, da m že prej postavilo v tim te mlade igralce, ki so bili doslej po krivici zapostavljeni. Upamo, da se v bodoče to ne bo več ponavljalo, upamo, da bodo dali možnost novim igralcem, da se med seboj vigrajo
Današnji šport na igrišču SK Ljubljane
SK Ljubljana in ASK Primorfe priredita danes ob 15 uri nogometno tekmo.
SK Slarija : SK Ljubljana kom.
V odmoru nogometne tekme bodo nastopili svetovni prvaki r težki atletiki: Aleksander Schulz, človek jeklenih rok, Teodor Beclc, ki bo nastopil v borbi proti biku, ln Vitez Saša, kralj fakirjev. G. Vitez se bo dal Sv zakopati dva metra globoko v zemljo, kjer ostane pol ure.
Ves dobiček je namenjen fondu za ureditev športnih prostorov imenovanih klubov na Dunajski cesti, zaradi tega naj športniki obiščejo polnoštevilno prireditev.
Celjski šport
Lahkoatletski miting ie	Trii danes ob pol 9 dopoldne na Glaziji. Nastopi	rekordno število tekmovalcev vseh celiskih klubov	in ljubljanskega Primorja. Vabljenil
in da se s pomočjo strokovnega trenerja »tvori močan tim, ki se bo znal boriti t-udi za prva mesta na tabeli in ne samo za predzadnje.
Trenutno se dosti več nc more napraviti, ker je prvenstvo pri kraju. O usodi »Ljubljane« danes skoraj več odločajo dru£i kot pa ona sama. SK »Ljubljano« čakata ie dve težki tekmi, in to z »Grradjanskim« v Zagreba danes, in z BSK v Ljubljani, iz katerih lahko le z naklonjenostjo boginje Fortune izvleče kako točko. Položaj je zelo težak, ker imata »Jedinstvo« in »Concordia« enako število točk kakor »Ljubljana«. Kdor izmed njih izvleče iz današnjih tekem eno točko, ta je že skoraj sigurno izven nevarnosti. Ker je le malo verjetno, da bi »Ljubljana« odvzela v Zagrebu »Gradjanskemu« eno točko, je za nas in njo danes najvažnejša tekma med »Jedinstvom« in »Concordio« v Belgradu. Položaj prednjih je enak položaju SK »Ljubljane«. »Jedinstvo« ima pred sabo ie težko tekmo s »Ha-škom« t Zagrebu, kjer je skoraj izključeno, da bi ugrabilo eno točko, ker se »HaSk« bori za prvo mesto in mu je vsaka točka dragocena. »Concordia« pa ima pred sabo tekmo » »Slavijo« t Sarajevu, kjer je skoraj nemogoče zmagati. Zato ae bosta obe moštvi danes borili za zmago. Mi iskreno želimo, da se ta tekma tudi konča z zmago enega ali drugega, kajti ne daj Bog, da ostane neodločena, kar bi »Ljubljana« z 10 točkami padla na zadnje mesto. Če se to zgodi in če »Ljubljana« »Gradjanskemu« ne ugrabi ene točke, kar je zelo malo verjetno, potem je usoda »Ljubljane« skoraj gotovo zapečatena. V tem primeru jo lahko reii edino sre-ča t igri z BSK ali pa BSK sam.
Letoinje nogometno prvenstvo je zapleteno kot še nikdar. §e danes, pred koncem prvenstva se ne ve, kdo bo izpadel iz lige in kdo bo novi državni prvak. Današnje tekme bodo verjetno dale odgovor na obe vprašanji. Vidi se, da bo BSK letotap prvak, želimo pa, da SK »Ljubljana« ne bi bila zadnja, ker mlado moštvo ne zasluži, da zaradi napak starejših in deloma tudi zaradi napak vodstva nogometne sekcije izpade iz lige.	Darko Božič.
Danes ob pol 5 popoldne se bo pričela na Glaziji finalna prvenstvena nogometna tekma med SK Celjem in ČSK iz Čakovca. Tekma bo prav gotovo zelo zanimiva in napeta, saj »e bosta pomerili moštvi, katerima je vsaka točka dragocena. Vsekakor pričakujemo od Celjanov, da bodo nastopili v okrepljeni postavi ter nas prijetno presenetili. Ob 3 popoldne bo na Glaziji drugorazredna nogometna tekma med SK Laškim in SK Hrastnikom. V Žalcu se bo odigrala zanimiva tekma med celjsko Jugoslavijo m SK Žalcem. Od Celjanov pričakujemo, da nas bodo zopet, kakor T nedeljo, iznenadili s častnim rezultatom.
Olimpijski dan v Ljubljani
Za dne 19. junija je določen po vsej državi olimpijski dan, ki naj osredotoči propagando olimpijske ideje potom časopisja in radia, potom filma in pre-davanj, dalje športne prireditve manifestacijskega značaja in športne tekme t korist olimpijskemu fondu. Za olimpijski fond se bo pobiral olimpijski dmar in prodajali znaki. Poleg Ljubljane so predvideni olimpijski dnevi tudi t podeželskih krajih, kjer delujejo športni klubi, predvsem na Jesenicah, t Kranju, Tržiču, Kamniku. Trbovljah in Nnvprn mestu. Program olimpijskega dneva bomo objavili, čim bo dokončno sestavljen.
Praga, 14. maja. AA. (ČTK.) Danes se je slavnostno začelo tekmoranje v mečevanju za prvenstvo »veta v zdravilišču Pist'anih. Tekmujejo Velika Britanija, Belgija, USA, Francija, Grčija, Italija, Jugoslavija, Romunija, Holandska, Švica in ČSR.
London, 13. maja. AA. (DNB.) Anglija bo v Zagrebu nastopila t drugem kolu teniških tekem za Davisov pokal, ki bodo 20. do 22. maja, s tekmovalcem Herom, ki eo ga nalašč za to poklicali iz Amerike. V tekmi z Jugoslavijo bo v doublu igral Her z Vajdom.
•
Dra tečaja plavalne šole ca plavalne vzgojitelje mladine. V ponedeljek, 16. t m. se pričneta v plavalni šoli dva tečaja, namenjena prvi za uči-teljiščnike, drugi za učitelje in učiteljice. Tečaja sta ločena tn imata namen, izvežbati udeležence za dobre plavalne učitelje, ki bodo mogli učiti plavanje mladino na svojih službenih mestih. Tečaja trajata 10 dni ter je prijavljenih za tečaj učiteljiščnikov 35 dijakov, za tečaj učiteljev 38. Vodja tečajev je Božo Kramaršič, nadzorstvo v dijaškem tečaja pa vodi prof. Zaletel. Oba tečaja sta t zimskem kopališča Ilirije.
Motoeiklisti! Pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena priredi v nedeljo, dne 22. t m. motosekcija Hermesa motorno bndnsko krožno dirko za Jugoslovansko cestno prvenstvo na krožni progi Podutik. Proga bo za dirko t Tsakem pogledu pripravljena. Razpis objavljamo kasneje. Zaradi programa naj si; vozači prijavijo najkasneje do petka, dne 20. t. m. dopoldne na naslov dr. Lojze Campa, Aleksandrova e. St 4, Ljubljana. Moto »Hermes«.
Planinske postojanke vabijo majniške izletnike
Povood je vse polno »vetja, veselega ivrgolenja ta toplega sonoa. Ob vznožja Kainni&klh planin stoji Dom v Kamni&kl Bistrici v sredini mladega, svežega zelenja okrog lu okrog postojanke. Koča na Kamniškem sedlu in Cojzovn koča sita začasmo So zasilno oskrbovani ob nedeljah. Krasen razgled je na Krvavou, kjer stoji udoben planinski dom, do katerega prispe« ali U Kamnika alt U Cerkelj mimo Sv. Ambroža v dobrih treh urah. Velika planina je polna spomladani skega cvetja ta planinska koča nndi potrebno zaveti-, šče. V Zasavju stojijo v eonftnem žaru koča n« Sv. Gor!, na Mrzlici, na Krimu ta nn Lisci. Vsi dostopi vodijo »kosi »veže, selen« gozdove. Ljubnik je prli jetaa nedeljska hlctoa točka. Hoblekov dom na Be-. gunJSčici Je oskrbovan ob nedeljah ter leži na razgledni točid. Aljažev dom v Vratih bo oskrbovan od 115. maja dalje. Erjavčeva koča na VrSi&u Je zaprta maja meseca. V Triglavskem pogorju je So oskrbovana do IS. moda Staničeva koča, kjer so še redno dobro Rne&ne razmere »a smučarje. Koč« pri Triglavskih jezerih bo sa/prta od ponedeljka, dne 9 maja dalje. Bom nn Komni vedno valil turiste, pot do Doma jo doloma kopna deloma pa dobro lzhojsna. Zlatorog ob Bohlnjskom jozorn se prozidava ter bo pričel obratovati s 1. julijem v novih prostorih, ki bodo zadovoljili vsakogar. Letovanje r bej postojanki bo prijetno, ker bodo na raspoiago sob« s vsem kornfortora, čolnarna, kapalU&a Itd. Planinci, pohitite ▼ epomlada.ni sko naravot
Vesti Športnih zvez, klubov in društev
Aljaiev dom v VraMJt bo oskrbovan od nedelje, dn« IS. maja dalje. Tn postojanka KPD pod severno Triglavsko steno vabi ie spomladi Številne turiste v to edinstveno gornko krasoto. Pot iz Mojstrano vodi ralmo znanega slaipa Peričniia, ki je čudovit pri sedanji obilici vode, ki Jo bruha i viSine v bobneči kotel. Izlotniikl vlaki vor.ljo tudi od nedelje dalje, tako da J« najprlkladnnjil čas *a prijetne ojiomlada®-ske Izlete, Staničeva koča na Triglavu bo oskrbovana le do IS. t. m. Jn potem caprta do prtčetka letne se®ij«. Roblekov dom na BegiraJSčlai Je do nadaljnjega oskrbovan eti nedeljah in praznikih. Gradbena dela pri rZlatorogu« eo že toliko napredovala, da Je nova stavba ie pod streho; ponosni novi planin*ki dom ob Bohinjskem Jezera bo otvorjen prve dni julija. Oni, ki hočejo prebiti svoje počitnice t lepem Bohinjskem kotn v na novo urejenem «Zlatorogu, kjer bodo na razpolago sobo z vsem komforom, naj si že sedaj rezervirajo sobo pri npravl hotela »Zlatorog« p. Sv. Janez ob Boli. jezeru. Vedno lepa Komna tndi vabi spomladanske izletnike. Dom na Krvavcu lett na razgledni točki, da vldli vse planine Gorenjske na eni strani ln na drugi strani vrfiace KainniSkih planin; dostop je lahek aH iz Kamnika ali lz Cerkelj mimo Sv. Ambroža dobre tri ure hoda. Na Veliki Planini je sndaj VBe pisano mpo-miadanskega evetja, najprtklndneJSi vr.pon J« iz Črne takoj »a postilno pri »Jurčku« na levo, tako da traja hoja do koče SPD na Veliki Planini le dve nrl. Prijetna spomladanska tailetna točka j« Dom v KamniSki Bistrici. ljubitelji cvetoče narave, hitite sedaj v planine, ki ne vam bodo oddolžile za zimsko spanje.
Izlet planincev v Tatre bo, kot že ponovno »poročeno. od 2. do IZ Julija t. 1. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani najkasneje do M. maja t. 1. Zahtevajte programe ra Izlet.
S K Grafika. Danes gostuje v "TVžIčn sledeče Trutv *t-ro: Marn, Fello, Trobevfick, TTsni.k, Žagar, Pipan, Hozman. Vili, Mnrtinčič, Potrato, Gpstrin, .Smolnik, fnmrpermaa. — ZMralMče ob n pred rGraftko«, kjer dobite cipreme. Val Vn točmo.
SK Ilirija, lahknatletnkn cekrtM. V ponedeljak, W. t. m., ob 16.30 v klubskih proBtorih SK Ilirije nad kavarno Rvropa (Slanokl smtjiTiek. Udeležba jo oh v ran a. Tajnik.
Ulet v Tatro priredi Slovensko planinsko druStvo teto« v času od 2. do 13. julija. Slovensko planinsko dmStvo je potom Zveze planinskih drnfttev tndi član Asociacije slovanskih planinskih zdraženj, kjer so včlanjena poljska. čeSkoslovaSka, bolgarska lai jugoslovanska planinska drnStva. Rna glavnih nalog nave^ dene Asociacije je, dn skrbi za medsebojne stike ln po-netc, za spoznavanja slovanskih planin, ljudi In obli čajev. V seda-njlh časih je S« poeebno potrebno, da se slovanski planinci čimbolj »družijo. IrJet plaivincev v Tatro je zvezan n proslavo 50-lofcnlre čcglroslovafikoga planinskega dmštvn v Pragi ln s kongresom Asociacije Rlovanskih planinskih drnStev v Pragi. Planinski pohod jngostorvanskih planincev v Tairo bo manifestacija slovanskega življa. Gorovje Tatre ima ogromno pri/rodnih lepot ter bodo naSe planince vodili čnAko-Blovaffkl tovariSl po nnjlepiMh turah od fltrbskeho Plesa. preko Krlvanja, Ruse in dalje do Dol. Smokovca. StroSki so sorazmerno nizki, za prenočišča in prehrano bo preskrbljeno. Vaem planincem, ki razpolagajo r prostim časom v prvi polovici jnHja t. 1.. se najtoplftfo priporoča, da ae udeležijo Izleta jugoslovanskih planincev v Tatre. Podrobne Informacije dobite v pisarni SPD, LdnMjana, Aleksandrova eosta 4.
Svetovno znanih tovarn WANDERER, STTRIA, DORKOPF, ADLER, VICTO-RIA, BISMARK itd. v največji izberi in po ugodnih plačilnih pogojih dobite najceneje pri
Josip Jernelčii
Vrhnika

KULTURA
Pax Romana
Ekscel. msgr. Marino Besson, škof lozanski in
friburški, častni predsednik Pax Romane
V zadnjih časih vidimo po vsem svetu razveseljiv pojav, da se katoliško življenje vse povsod prav lepo razcveta in to kljub temu, da se tu in tam množice zbirajo le prerade tudi okrog znamenj, ki Kristusovemu križu niso ravno najbližja. Po svetovni vojni so nedvomno postala žarišča katoliškega življenja in delovanja dežele na zahodni polovici Evrope: Francija, Švica, Španija, Belgija in Nizozemska. Prav tam se je namreč začelo tudi gibanje katoliške mladine žosistov, prav tam je tudi začetek organizacije Pax Romana, ki je združila v svoji sredi katoliške akademike, laike in kler. V tej organizaciji se je potem takem združila elita katoliškega sveta, ki po papeževih načelih vodi tudi množice katoličanov po potih, ki jih je že sama spoznala za pravo pot do ustvaritve Kristusovega kraljestva na zemlji.
Iz zahodnih evropskih držav se je gibanje in delo Pax Romane kaj kmalu razširilo tudi po srednji in južni Evropi, sega sedaj tudi že v vzhodno Evropo in ima svoje pripadnike tudi po drugih celinah. Že od leta 1921 deluje in zgodaj se ji je pridružila tudi slovenska akademska mladina z akademskim starešinstvom. Zato je naše slovensko akademsko izobraženstvo deležno tudi posebne pohvale Pax Romane na ta način, da je sklenila, da bo letošnji kongres te organizacije vprav pri nas: v Rogaški Slatini, na Bledu in v Ljubljani. Slovenci moramo biti na to čast, ki nam jo je pridobila naša akademska mladina, v resnici ponosni, obenem pa 6e moramo zavedati dolžnosti, da se na ta kongres pripravimo vsi, da zamejske udeležence, elito katoliškega sveta, dostojno sprejmemo in s tem pokažemo, da smo Slovenci v resnici katoliški in kulturni narod. Okrog 500 katoliških akademikov bo prišlo ob koncu avgusta v našo sredo in bodo pri nas obravnavali za sedanji čas tako zelo važno vprašanje: namreč razmerje kato-lištva do komunizma. Cvet katoliške duhovske in posvetne inteligence bo ob obravnavanju papeževih okrožnic skušal rešiti to vprašanje, ki je tudi pri Slovencih nastalo in hotelo priti do prave rešitve.
Danes objavljamo v našem listu nekaj zanimivih člankov, da že sedaj seznanimo vso slovensko jaonst z nameni in dosedanjim delom Pax Romane. Natančnejši podatki in podrobnejša navodila bomo pa sproti objavljali, kakor bodo v pripravljalnem odboru dozorevala. Bog daj, da bi kongres Pax Romane na slovenskih tleh rodil čim največ uspehov in bi bil v korist nam Slovencem, kakor tudi vsemu katoliškemu 6vetu!
Nas tanek in namen
Misel mednarodne delovne skupnosti katoliškega dijaštva izvira že iz prejšnjega stoletja. Za njeno ustanovitev se je posebno trudil Švicar Geor-ge de Montenach, ki je 1. 1887 prepotoval razne evropske dežele ter navduševal dijake za to misel. Razgovori so že toliko dozoreli, da bi se morala zveza končno ustanoviti 1. 1891 v Rimu. Vendar zaradi takratnih italijanskih političnih razmer ni prišlo do uresničenja te zamisli. Pozneje se je še več posameznikov trudilo za ustanovitev svetovne zveze katoliškega dijaštva, med drugimi zlasti socialni apostol Berlina dr. Karel Sonnenschein.
Bilo je tudi več kongresov katoliškega dijaštva v Rimu in Parizu. Do uresničitve načrta pa je prišlo šele po svetovni vojni. Lichtensteinski duhovnih Johannes Tschnor je prvi ponovno sprožil misel katoliške svetovne dijaške zveze. Istočasno so predložili osnovne načrte tudi Strassburg, Miinchen, Gradec, Rim, Prugi«, Kopenhagen in Freiburg. Zmagal je končno načrt, ki so ga skupno izdelali holanski, španski in švicarski dijaki. Izvolili so pripravljalni odbor, ki je sklical prvi kongres 1. 1921 v Freiburg, sedež švicarske katoliške univerze. Tu se je zbrala elita katoliškega dijaštva iz vsega sveta ter ustanovila našo veliko svetovno zvezo »Pax Romano««, »rimski mir«: katoliško dijaštvo se hoče posvetiti Kristosovemu miru v smislu rimske katoliške Cerkve! Pax Romana je bila ena izmed prvih mednarodnih organizacij po vojni in edina, ki je združevala že od vsega početka premagance in zmagovalce, ter prva, ki je takoj ob ustanovitvi dobila blagoslov od papeža Benedikta XV.
Dve temeljni ideji prevladujeta pri Pax Romani že od vsega početka:
1.	podpirati praktično skupno delo med katoliškimi dijaškimi organizacijami, t. j. pospeševati versko, socialno in stanovsko delo 6 pomočjo medsebojnega sodelovanja in medsebojne tekme;
2.	ustvariti prisrčno vez med katoliškimi dijaki vsega sveta ter ustanavljati nove zveze z istimi nameni tam, kjer takih organizacij še ni.
Organizacije
Sprva je imela Pax Romana samo člane iz Evrope. L. 1931 so pristopile prve čezmorske zveze: USA, Kanada, Srednja in Južna Amerika, zadnja leta pa Vzhodna Azija, Kitajska, Japonska in Filipini. Danes so včlanjene v Pax Romani že narodne zveze iz 30 držav z nad 40.000 člani. V zadnjem času se je prijavilo še nekaj zvez, tako da je s tem
Pax Romana dosegla že največjo razsežnost, ker skoraj ni več nobenega kraja, kjer bi ne bilo katoliških dijakov in ne bi imeli svoje zveze, včlanjene v Pax Romani. Organizacija Pax Romane je ohlapna ter sloni na ideji kolikor mogoče velike samostojnosti posameznih včlanjenih narodnih zvez, ki jim hoče nuditi kar največ nasvetov in opore pri izvajanju njihovega verskega, socialnega in poklicnega dela s tem, da posreduje izkušnje in pridobitve poedinih organizacij. Pax Romana služi tako dejansko resnemu delu v korist miru in napredka, ker deluje tam, kjer se to delo lahko plodonosno oblikuje .namreč v narodnih zvezah samih. Zato Pax Romana tudi ne potrebuje velikega upravnega aparata. Svoj namen skuša doseči s pomočjo skromnega tajništva, ki ga vodi neumorni generalni tajnik Abbč Gremaud, ki je obenem tudi zastopnik Cerkve, in še poslovni tajnik Rudi Salat ter s pomočjo strokovnih tajnikov. Sedeži teh strokovnih tajništev so v onem kraju, kjer prebivajo načelniki teh tajništev. Največje in najpomembnejše je brez dvoma tiskovno tajništvo (s sedežem na katoliški visoki šoli za časnikarske vede v Lilleu), nadalje misijonski »Pro oriente« (za združitev vzhodne s katoliško Cerkvijo), tajništvo za primerjalno literaturo (načelnik prof. dr. Marakovič, Zagreb), za študentke, za medicince, za filozofe, za juriste, za farmacevte, za tehnike ter socialno tajništvo.
Za redno zvezo in izmenjavo misli med Pax Romano in deželnimi zvezami služijo predvsem okrožnice tajništva, nadalje glavni organ, mesečnik »Pax Romana«, ter štirinajstdnevna poročila tiskovnega tajništva. Največjega pomena so pa brez dvoma vsakoletni kongresi, ki so nekak višek celoletnega delovanja Pax Romane. Nanje pridejo delegati in dijaki iz najrazličnejših dežel k skupnemu razgovoru ter izmenjavi misli v vseh vprašanjih katolicizma ter dijaškega kulturnega in stanovskega dela. Tu se polagajo obračuni za prejšnje leto ter izdelujejo novi načrti. Zato je tudi kongres za ono državo, ki ga priredi, častna naloga in je zanjo izredno velikega pomena.
Od Prage preko Celovca in Pariza do Ljubljane
Samo po sebi umevno je, da je tudi slovensko katoliško dijaštvo, organizirano v Slov. dij. zvezi, stremelo za tem, da bo kongres Pax Romane kdaj tudi pri nas. Vendar razmere prejšnjih let niso dopuščale, da bi mogli resno misliti na prireditev tako velikega obsega. Leto 1934 pomeni za stike slovenskega katoliškega dijaštva z zunanjim svetom nov mejnik. Novi odbor, ki je takrat prevzel vodstvo Slov. dij. zveze, je vzporedno z ureditvijo notranjih razmer tudi ponovno navezal stike z zamejstvom, zlasti s Pax Romano in s slovanskimi dijaškimi organizacijami.
Z namenom, da izobraženci drugih narodnosti spoznajo deželo in kulturo slovenskega naroda ter njegove življenjske pogoje ter na ta način odpravi tudi marsikatero napačno mnenje o nas, ki je nastalo pod vplivom tam sovražne propagande, si je novo vodstvo Slov. dij. zveze postavilo zlasti dva namena, ki ju je želelo v bližnji bodočnosti udej-stviti: prirediti kongres slovanskega katoliškega akademskega izobraženstva, združenega v zvezi »Slavia Catholica«, ter mednarodni svetovni kongres Pax Romane v Sloveniji. Prvi kongres je bil lansko leto v Ljubljani, kongres Pax Romane bo pa ob koncu avgusta letošnjega leta na Bledu in v Ljubljani. Pot do tega vilja ni bila prav lahka. Odpraviti je bilo treba predvsem nezaupanje do
venska delegacija domov ter je pod vtisom tega tako sijajno uspelega kongresa napisala v svojem poročilu med drugim: »Ponosni so bili Čehi in Slovaki, da je bil kongres v njihovi zemlji. Mi iz Jugoslavije 6mo želeli in delali na to, da bi se kaj kmalu pripravil tudi pri nas. Vlada in Cerkev sta dali svoje pokroviteljstvo, Praha in Vratielava sta nudili, kar sta mogli... V resnici je bila kongresna pot od Prage do Vratislave pravi triumf katoliške akademske mladine, h kateremu smo tudi Slovenci prinesli dostojen delež ...«
Po kongresu se je Slov. dij. zveza trudila, da stike, ki jih je navezala, še poglobi in razširi ter tudi doma vzbudi zanimanje katoliškega izobraženstva za delo Pax Romane.
Leta 1936 je bil kongres na povabilo katoliške nemške akademske zveze Avstrije v Salzburgu, Celovcu in na Dunaju. Obravnavalo se je predvsem stališče akademika do tiska, radia in filma. Tudi tega kongresa se je Slov. dij. zveza udeležila z močnim zastopstvom, približno 35 srednješolcev, akademikov in starešin. Saj je bil večinoma na slovenskih tleh, blizu vojvod&kega prestola in narodnega svetišča Gospe Svete, kjer smo položili pred našo Zavetnico prošnje za uspeh našemu delu.
V Celovcu je Slov. dij. zveza skupno z Hrvatsko dij. zvezo oficielno povabila Pax Romano za leto 1938 v Jugoslavijo ter obenem prevzela odgovornost, da bo kongres v skladu s tradicijami prireditev Pax Romane. Poleg nas se je potegovalo za to čast še več drugih narodnosti.
O našem vabilu je končno sklepala medzvezna skupščina na kongresu v Parizu julija 1937. Ta je določila za kraj kongresa Bled in Ljubljano ter poverila vso organizacijo kongresa Slov. dij. zvezi. Obenem je določila, da bo predsednik Pax Romane Slovenec. Slov. dij. zveza je za to mesto naprosila g. prof. Kureta, po njegovem odstopu pa prof. dr. Wraberja, sedanjega predsednika Pax Romane.
Tako je bil cilj večletnega dela dosežen. Ko stojimo na pragu 17. kongresa Pax Romane, je iskrena želja nas vseh, da bo tudi pot Pax Romane po naši lepi domovini pravi triumf katoliške akademske mladine.
i6. kongres Pax Romane v Parizu
Zadnji — 16. kongres Pax Romane — je bil lansko leto v Parizu. Prvič 60 bili to leto pred kongresom študijski dnevi za voditelje in zastopnike posameznih narodnih zvez, ki so članice Pax Romane. Študijski dnevi v Bouffemontu (mestece 20 km od Pariza) od 24.—28. julija in kongres sam-v Parizu od 28. julija do 2. avgusta, so bili dnevi molitve, študija in medsebojnega prijateljstva; 200 delegatov v Bouffemontu in 700 kongresistov v Parizu, to so številke, ki dajo misliti onim, ki ne verujejo v velikansko delavnost Pax Romane med katoliškimi akademskimi organizacijami.
Dnevi molitve. Vsako jutro in V6ak večer se je napolnila bouffemontska cerkvica: koliko so molili za uspešno delo Pax Romane, za Španijo, za Rusijo, za naše ločene brate! . . . Ginjen je bouffemontski župnik priznal kardinalu Verdierju: »Vaše bivanje pri nas je bilo za našo župnijo pravi misijon.«
Prav tako v Parizu: veličasten zgled molitve 300 mladih izobražencev, zastopnikov krščanstva iz vsega 6veta, sv, maše v Pontifikalnem paviljonu, v Sacre-Coeur, v cerkvi Notre Dame, so mogle pokazati, da je prava pot edino tista, ki prihaja od Boga in gre k Bogu.
'■■■•-. //'Cft' eiPt:	■ 1
mmmmm
..........
Deseti kongres Pax Romane v Monakovem 1930
nas in ustvariti zaupanje v ustaljenost razmer v državi. To se je vodstvu Slov. dij. zveze v razmeroma kratkem času posrečilo. Leta 1935 se je po daljšem presledku slovenska delegacija zopet prvič udeležila mednarodnega kongresa Pax Romane v Pragi, Olomucu in Bratislavi s približno 15 delegati, akademiki in starešinami, kjer je navezala ponovno osebne stike s tovariši iz drugih držav. Pomen praškega kongresa je predvsem še podčrtalo dejstvo, da je bil istočasno tudi kongres »Slaviae Catholi-cae«, ki je prav tako sijajno potekel. »Novi človek v novem času« je bil glavni tema kongresa Pax Romane, ki je, v svesti si svojega poslanstva, da ni mogoča obnovitev družbe brez obnovitve vsakega posameznika, posvetila svoj kongres vprašanju, kako bi bilo treba usmeriti delo katoliških visokošolskih organizacij, da bodo mogle za novi čas izoblikovati novega človeka.
Nepozaben je bil vtis, ki ga je napravil Ve!e-hrad, kjer se je pomikala veličastna mednarodna procesija med petjem in zvonjenjem v katedralo slovanskih apostolov, kjer je govoril rektor vele-hradskega instiuta. Za nas slovanske akademike jc imelo to romanje na grob sv. Metoda ob 1050. obletnici njegove smrti še dvakrat večji pomen in nam je naložilo še posebne naloge. V Bratislavi, kjer se je kongres končal, smo v prostorih slovaške univerze prvič sprožili misel, p.a; bi bi! kongres čimprej tudi pri nas. S tem sklepom je prišla slo-
Dnevi resnega dela. Dnevi v Bouffemontu so bile prave intelektualne duhovne vaje. Njihov namen je bil, da so skupno študirali potrebe in pogoje življenja v akademskih društvih, življenje akademika in njegove moralne, duhovne in socialne naloge ter razmerje posameznih organizacij do teh vprašanj.
V Parizu je bil predmet študija bridko in važno vprašanje zaposlitev brezposelnega mladega diplo-miranca. V natančno dokumentiranih predavanjih so dobili kongres isti jasno sliko tega vprašanja in možnosti rešitve s stališča socialne pravičnosti. Ankete, ki jih je Pax Romana poslala v misijonske in čezmorske dežele, so jo potrdile v misli, da se da brezposelnemu mlademu izobražencu znatno od-pomoči. Z velikimi izkušnjami in poznanjem ljudi in življenja v teh krajih, so predavatelji razlagali važnost poslanstva mladih evropskih katoliških izobražencev za te čezmorske dežele. Kakšen razvoj krščanske kulture in napredek človeštva sploh bi pomenil prihod mlade evropske inteligence v te kraje! V uvodnem govoru jc kardinal Verdier začrtal pot, po kateri naj hodi Pax Romana, da bo njeno delo ekspanzivno in še globlje. Pokazal je razglede, ki se odpirajo mladini v čezmorskih deželah, kjer čutijo toliko potrebo po arhitektih, inženirjih, juristih, zdravnikih. Skliceval se je na izjavo uglednega mohamedanskega svečenika, ki mu je dejal ob njegovem odhodu iz Dakarja: »Ne
mogel bi vam dovolj povedati z besedami, kako dragoceni so za nas izobraženci, ki so prišli k nam čez morje.«
Dnevi medsebojnega iskrenega prijateljstva. V Bouffemontu in v Parizu je vladalo med kongresisti pravo bratsko razpoloženje. Kljub velikim razločkom v narodnosti in jeziku so se vendar od prvega dne kongresisti, sinovi enega Očeta, čutili združene po njem v isti ljubezni.
Uspehi, ki jih je do danes Pax Romana dosegla, so glede na njene cilje vendar še skromni in jo čaika še veliko dela. Vendar 6mo prepričani, da bo za bodočnost krščanstva Pax Romana ena najbolj živih celic, iz katere bo črpala življenje vsa katoliška Cerkev.
Načrt za študvske dni in zborovanje 17. kongresa Pax Romane
Kongres se bo pričel 22. avgusta zvečer s študijskimi dnevi za voditelje narodnih dijaških zvez v Zdraviliškem domu v Rogaški Slatini. 26. avgusta
Abč J. Gremaud, glavni tajnik Pax Romane
zvečer pa se prične zborovanje v Park-hotelu na Bledu. Končal se bo s slovesnim zaključkom 30. avgusta zvečer v Ljubljani.
Brez dvoma bo kongres Pax Romane, ne sicer po številu udeležencev, pač pa po pomembnosti, najvažnejša prireditev letošnjega leta, saj se bo zbrala v naši ožji domovini elita katoliškega izobraženstva iz skoraj vseh dežel vseh celin. Naši gostje bodo mogli spoznati delavnost in visoko kulturno stanje našega malega, a žilavega naroda. Sicer ne bodo našli pri nas tistega razkošja kakor na ve-ični drugih kongresov, kljub temu pa jim bomo skušali njihovo bivanje pri nas po svojih skromnih močeh napraviti udobno ter ustvariti prisrčno prijateljsko zračje, ki naj pomaga, da bodo zborovanja rodila tiste sadove, ki jih pričakuje katoliško izobraženstvo vsega sveta.
Za letošnje zborovanje so določili na seji delegatov vseh narodnih zvez za glavni predmet razprav
„Kaioliški dijak in vprašanje komunizma"
V	študijskih dneh, ki bodo nekaka priprava na zborovanje samo, bodo voditelji narodnih zvez temeljito proučili v resnem delu predvsem praktične smernice za uspešen boj proti komunizmu, kakšno bodi katoliško socialno aelo, kakšen je značaj in položaj sodobnega katoliškega dijaka in katere metode bi bile najboljše za dijakovo intelektualno in moralno izoblikovanje, da bo svojo nalogo lahko uspešno izpolnjeval, bodisi med izobraženci, bodisi med delavstvom. Študijski dnevi kakor tudi kongres sam bodo postali jasen in celoten pregled socialne dejavnosti v raznih deželah, izkušnje žosizma, nevarnost komunizma itd. Obravnavali bodo tudi še posebej vprašanje komunizma v Jugoslaviji. Da bodo razprave in razgovori kar najbolj aktualni in stvarni, je tajništvo Pax Romane poslalo vsem narodnim zvezam vprašalne pole, nato pa bo zbralo poslano gradivo, ki bo tako podlaga za delo kongresa. Kongres sam bo obsegal pet referatov.
V	podrobnostih je določila dnevni red medzvezna skupščina delegatov (30. 4. do 1. 5. 1938 v kneževini Lichtenstein), dnevni red za zborovanje samo pa je določen takole:
Petek, 26. avgusta:
Zvečer: Prihod kongresistov na Bled.
Sobota, 27. avgusta:
Ob 8: začetna sv. maša. — 0"b 10: slovesno začetno zborovanje. — Ob 14.30: referat »Komunistični nauk«, 2. referat »Katoliški socialni nauk in njegove sodobne zahteve. — Ob 17: a) zborovanje dijakinj, b) zborovanje duhovnih vodij. — Ob 20.30 Predvajanje filmov in diapozitivov, kratka poročila o krščanskem socialnem gibanju in o katoliški delavski mladini (žosizem).
Nedelja, 28. avgusta;
Ob 8: sv. maša 6 skupnim sv. obhajilom. — Ob 10: zborovanje strokovnih podtajništev: al pravniki, b) filozofi (literatura), c) medicinci, č) farmacevti. — Ob 14.30 3. referat »Družbeni red v očeh kristjana in v očeh komunista«. — Ob 16« romanje na Brezje. — Ob 21: Razvedrilu namenjeni družabni večer.
Ponedeljek, 29. avgusta:
Ob 8: sv. maša. — Ob 10: 4. referat »Intelektualno izoblikovanjei katoliškega akademika z ozi-rom na njegovo socialno akcijo«, 5. referat »Psihološki in moralni pogoji uspešnega apostolnta. _
Ob 15: zborovanje podtainištev: a) tisk, b) socialna akcija, c) misijoni, č) »Pro Oriente«. — Ob 20 30: Kratka poročila o uspehu ankete »Katoliški dijak in komunizem« ter poročila o etališču Pax Romanc k delu za mir.
Torek, 30. avgusta:
.Zjutraj sv. maša. Po sv. maši odhod v Ljubljano, ogled mesta, sprejem pri oblasteh, ogled tiskovne razstave. Ob 17: zaključno slavnostno zborovanje.
Dodatni program:
Zvečer odhod v Zagreb. 31. avgusta obisk v Zagrebu.
Nadalje so predvidene razne ekskurzije po Sloveniji, v Belgrad, Dalmacijo itd.
Stroški kongresa bodo znašali vključno vse takse 1150 din (študijski dnevi 350 din, zborovanje samo 800 din). Člani Slovenske dijaške zveze in Slovenskega akademskega katoliškega starešinstva bodo dobili primeren popust.
					
					
.O
C,»V:!
ilMI $ § •


■ - *:'
denarnih NAGDAD
.... ^t-''.-, 'V? ■'; ... >
• . Radi
' i v
. muvuuiiu u uporaoi
Ja posamezna slilca?
»> v. »ti. Bt-fr'* ."•'MSoiv,'««'"« i '.''.'T •	v;« .'■■ . f,VV,/»'*.
Navodilo za pranje z Radionom, 1<! je tiskano na hrbtni strani vsakega zavitka, ima 6 točk. Potrebno je, da točno doženete, katere točke Radion navodila predstavljajo te slike. Vzemite v roko zavitek Radiona in prečitajte pazljivo vsako točko navodila, pa ga primerjajte s temi slikami. Nato vnesite v prazne kroge na tek slikali Številko tiste točke, ki po Vašem mnenju spada k posameznim slikam. Napišete v spodnjem desnem kotu tega oglasa čitljivo Vaše ime in natančen naslov. Izrežite cel oglas in ga pošljite kot tiskovino v odprti kuverti frankirano s 25 para brez vsakega drugega obvestila na: Jugoslavensko d. d. Scliicbt-Lever, oddelek reklama, Osijek.
POZOR: Poslednji rok za vpošiljafev je 31. maj.
1.	nagrada Din.
2.	nagrada
3.	nagrada
4.	nagrada 2oo nagrad po
»»
»
99
to.ooo.-5.ooo.-3. ooo.-2.000.-loo.-
Skupaj Din. 40.000.- za pravilno rešifev!
Ugotovitev pravilnosti rešitev, žrebanje in delitev dobitkov Izvrli posebna ocenjevalna komisija, katere člani so s
Dr. Mato Peric, kr. javni notar
K«milo Krvaric, direktor „Hrvatskega Lista"
Inž. Ante Safner, direktor Jugosl. d. d. Scliicfif-Lever
Dragan Gregurovič, Šel reklame Jugosl. d. d. Schicht-Lever
Glavni dobitniki bodo objavljeni 19. junija.
Navodilo o uporabi obeta pr! nagradnem tekmovanju dobitek, točna izpolnitev istega pa prinaša uspeli pri pranju perila!
pere sam-pere prizanesljivo
UV.ca Banov**«'
KARAVANA
bo v Ljubljani v sredo 18. maja, četrtek 19. maja in petek 20. maja na Kongresnem trgu

V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ienltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore gled« malih oglasov treba
priložiti znamko.
Mesarski pomočnik
išče zaposlitve v vsakem kraju. Nastop takoj. Fran Stihcr, Poljčano St. 16. (a)
Gospodinja
Išče službo. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Samostoj« na« it. 7716.	(a)
Fant, izučen trgovine
vojaščine prost, kmečki in zelo priden ter poSten — 18če primerne službe. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zanesljivi it. 7743 (a)
Službodobe
Absolvent
kmetijske šole, zanesljiv, lSče zaposlenja. Fr. Popp-lnss, Stari trg, Slovenji Gradec.	(a)
Starejša gospodinja
knharlco Išče mesta pri 1 osebi alt majhni družini, najraje pri g. duhovniku kjerkoli. Plača postranska zadeva. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7696. (a)
Lep honcrar
dam tistemu, ki me stalno zaposli kjerkoli, najrajši v tovarni. — Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod 6t. 7676.	(a)
Starejša kuharica
preprosta, vajena vseh del, iSče mosta k dobri krščanski družini. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Poštena«. S t. 7787.	(a)
Ekonom
z večletno službo, želi pre-meniti mesto, — Naslov v upravi »Slovenca«, Maribor, it 791.	(a)
Slaščičarski pomočnik
vojaščine prost, išče služ bo v mestu ali na deželi. Ponudbe na Borzo dela v Murski Soboti.	(a)
Deklica
i malo maturo želi mesta vajenke v trgovini. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Poštena ln hvaležna« št. 7761.	(a)
Gospodična
pridna, poštena, Izučena prodajalka — Išče mesto blogajnlčorke aH prodajalke. Ponudbe upravi »Slo-venoo« pod »Kavcije zmožna« 7637.	(a)
Trg. pomočnica
mošano stroke, z večletno prakso, vešča šivanja konfekcijskega perila tn dr„ teli premenitl službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Marljiva« 7595. (a)
16 letno dekle
pridno, pošteno. Išče sluš-bo v manufokturnl trgovini ali v pisarni. — Ima malo maturo In večerni te-<nj tekstilne šole. Ponudbe upravi »Slovenca« pod zn. »Delavna« 7645.	(a)
Absolvent
kmetijske in zadružne šole, vešč vseh panog kmetijstva, išče službo kjerkoli v Sloveniji. Naslov pove uprava »Slovenca« v Maribora pod št. 800. (a)
Mladenič
vojaščine prost, razumen, izvežban, zanesljiv, pošten, da 1000 din tiBtemu, ki mu preskrbi stalno, zanesljivo službo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« S t. 7493.	(a)
Gospodična
pridna, vestnn, poštena, z dovršeno mešč. šolo in trg. tečajem, vajena gospodinjskih del, Išče mesto bla-gajničarko nI i knj primernega. Ponudbo nn upravo »Slovenca« pod »Zmožna« »t. 7658.	(a)
Gospodična
verzlrana v vseh pisarniških, knjigovodstvenih In blagajniških poslih, per-fektna v slovenskem, srbo-hrvatskem in nemškem Jeziku, išče primernega pisarniškega nameščenja alt •lično. - Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« v Ma-jiijuru puil »23*.	(a)
Prodajalka
mlada, spretna. Išče mesto v trgovini ali kaj »ličnega. Naslov v upravi »Slovenca« v Celju pod 7827. (a)
Pletilcc
iznrjeu na osemključnom in drugih pletilnih strojih, vešč tudi popravljanja strojev, išče službo. Perko Lenart, Sv. Trojica v Slov. goricah.	(a)
Nemško konverzacijo
nudi Izkušena učiteljica. -Poskus brezplačen. Orem na dom. Naslov T upravi »Slovonea« pod It. 7714. (u)
Krojni tečaj
za damska oblačila
se prične vsnkegra prvegra v mesecu Prijave sprejema in daje pojasnila
Teodor Kune
lastnik od kr. ban. uprave dovoljene šole Ljubljana Aleksandrova eesta št. 5-TI Za odg. priložite znamko
Slikar in pleskar
Franc Remigar, Predovl-čeva 19, LJubljana-Moste, Be priporoča. Dobro delo ! Cene skrajno nizke! (r)
ISMUai
Kovaškega vajenca
sprejmem z vso oskrbo — Verhovšek, Fužine, Frani.
Dve pomočnici
sprejme krojačica Jerman, Sv. Petra cesta 53-a. (b)
Mlado postrežnico
iščem za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 7802
Krojaškega pomočnika
mlajšega, takoj sprejmem. Fr. Vidmar, Kranj. (b)
Dva mizarska pomočnika
išče Ivan Smole, mizar -Tacen, St. Vid n/Ljnbljano
Učenko za stroj, pletenje
sprejmem. Jarše 71, Moste-Ljubljana.	(v)
Mlinarskega vajenca
takoj sprejme pod ugodnimi pogoji Ivan Gašperin, Zgoše 23, Begunje, Lesc«.
Učenca
za klobučarsko obrt sprejmem. Oskrba v hiši. Štefan Cimerman, Trbovlje, v
Učenko
za strojno pletenje takoj sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. — Fefcr Franja, Vrhnika 47. (v)
Fant z dežele
bi se rad Izučil mehantSko ali ključavničarsko obrt. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7708.	(v)
Vajenca
ne izpod 16 let, kl Ima vesolje do pekarne, sprej-mcm. Oskrba v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7643.	(v)
Močan fant
ki je dovršil z odličnim uspehom ljudsko šolo, dober računar, želi kot vajenec v trgovino. Naslov: Karolina Promož, žandar. postaja, Dobrna pri Celju.
Širite »Slovenca«I
16 letno dekle z dežele
strogo pošteno s« sprejme. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Delavna«. 7809. (b)
Dva mizarska pomočnika
za boljše pohištvo sprejme Trebar Anton, Zadraga, p. Križe. Oskrba v hiši. (b)
Kroj. pomočnika
takoj sprejme Jože Sovine, Brode pri Skofjl Loki. (b
Ključ, pomočnika
sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 7597. (b
Kolarja
za popravila avto karoserij sprejme J. Kovač — Tržič.	(b)
Kroj. pomočnika
takoj sprejme za stalno delo Frano Jane, krojač, Tržič, Cerkvena ulica 8. b
Izvežbano delavko
(veziljo) za ročna dela na pletenine sprejme firma Janko Novak, tovarna pletenin, Radovljica.	(b)
Sedlarskega pomočnika
kateri je vajen pri avtomobilih, mlajšo moč, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7723.
2 krojaška pomočnika
takoj sprejmem. — Mihael Lavrlč, Naklo prt Kranju.
Mlado natakarico
sprejme gostilna Wolfzet-tel. Vinarje pri Mariboru.
Gradbenega inženirja
ali gradbenega tehnika — sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7779.
Gospodinjo
vajeno vodstva kmečkega posestva in gospodinjstva takoj sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« v Celju pod »Dobra plača« 7825. (b)
Kuharica
z dobrimi spričevali, ki zna dobro kuhati in poleg po-strežnlce opravlja vsa ostala hišna dela, dobi mesto pri boljši petčlanski družini. Ponudbe poslati na: Vrhovnik, Zagreb, Ulica Baruna Jelačiča št. 4. (b)
ll flT^Effffl
i nta—tt iigwuw MM
Najboljši kraški teran
dobite v restavraciji »Slamič«.	(1)
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen — ugodno prodam. Mirje 25-11
Moške srajce
hlače, nogavice, zelo pooe-ni ln trpežne. I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (1)
40 m' smrekovih plohov
ugodno prodam. - Ludvik Kočar, Rova, Radomlje.
Banane, Jaffa pomaranče
letne, sočne, razpošilja po povzetju Veletrgovina južnega sadja, Ljubljana — Tyrševa cesto 48.	(1)
Globok otroški voziček
kromiran, ▼ zelo dobrem stanju, ugodno prodam. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7760.	0)
Pult
steklen-lirastov s predali, v dolžini 2,70 m, zelo ugod no prodam. Naslov r upravi »Slovenca« pod št 7800.
Kolesa, šivalne stroje
prvovrstnih inamk, i ga rancijo, nove in rabljene, v veliki Izberi in najcenejše proda trgovina »Triglav«, Resljeva cesta 16.
STROJNO PODJETJE IN TEHNICNA PISARNA
ing. OGNJESLAV BORtTNAR
LJUBLJANA • SUKA, SV. JERNEJA CESTA STEV. 18
izdeluje razne stroj A, strojne dele, tranamisije,
železne konstrukcije, žagi ne in mlinske opreme
VODNE TURBINE
zatvornice itd. Montira in popravlja parne kotle. IzvrSuje načrte, proračune in ekspertiza
Starejšo žensko
pridno, zmožno gospodinjstva in kuhe, iščem. Ponudbe podružnici »Slov.« v Celju pod št. 7677. (b)
Brusača
izvežbanega delati pri stroju, sprejmem. F. Račnik, kamnoseštvo, Ljubljana — Moste.	(b)
Sezonsko kuharico
za gostilno t letoviškem kraju, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod St. 7799.	(b)
Mizarskega pomočnika
tudi začetnika, takoj sprejmem. Stan te Joško, mizar, Razvanje p. Hoče pri Mariboru.	(b)
Sedlarskega pomočnika
ki Je vajen ličati vozove, sprejmem takoj. — Ivan Močnik, lzdelovatclj vozov Mengeš 15«.	(b)
Restavracijska kuharica
spretna, i dolgoletn. spričevali, (e takoj sprejme ▼ letoviškem kraju na Gorenjskem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena« St. 7695.	(b)
Služkinjo
veščo kuhe preproste meščanske hrane ter opravja-ti vsa hišna dela - iščem. Nastop 1. junija. Prednost dekleta z lepimi spričevali. Dolfi Požun, trg. Trbovlje.
Dobro kvalificiranega
mizarskega poslovodjo, ki so razume v stavbnem delu, ln dva mizarska pomočnika, sprojmem. Nace Gerden, Stična, strojno mizarstvo.	(b)
Pošteno in pobožno dekle
kl zna šivati sprejmem kot sobarico. Vera Kasu-movtči soproga zdravnika - Koprivnica. Plača 250 din ln rotnl stroški povrnjeni. - Kuharica v hiši je Slovenka. (b)
Služba organista
in cerkovnika so razpisuje. Dohodki: 300 din mesočno, prosto stanovanje, njiva za 6 mernikov posotve in en travnik; pokojninski zavod plača ves prispevek občina, Stola ln 5 m" drv. — Obrtnik Ima prednost — Zupul Urad Zasip p. Bieuu.
Toikače kamenja
(gramoza), najrajši zakonski par, lSčem za trajno zaposlitev. Na razpolago stanovanjska baraka. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gramov 7586. (b)
Kamnoseškega pomočnika
kl zna obdelovati granit ln marmor takoj sprejmem. Matija Rozman — kamnoseško podjetje — Pobrežje pri Mariboru.
Orodničarja
mlajSo moč, vojaščine prostega, lSčem. Prednost imajo poklicni želozo-gnlonto-rijske stroke. Ponudbe t upravo »Slovenca« - Olje pod št 7836.	(b)
Vrtnarja
samskega, kl se razume na zelenjavo, cvetice ln sadje, Išče graščina na Gorenjskem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Mlad vrtnar« 7664.	(b)
Kuharico
fino, perfektno — sprejme privatna hiša v Ljubljani. Starost do 40 let. Ponudbe s sliko, navedbo starosti ln dosedanjih služb na upravo »Slovenca« pod »400 do 500«, St. 7763.	(b)
Krojaškega pomočnika
Košnjo stoječe detelje
sprejme Ivan Golte*, Je- oddam. Vprašati pri L N. žic« pri Ljubljani. (b) Adamič, Br. Petra e. «1.
14 let fanta in deklico
sirote, sprejmem ▼ dobro stalno službo. Dopise na upravo »Slovenca« Maribor pod »Gibčno«. 817.	(b)
Dekle
skromno in zdrav«, kl sna nekaj kubatl — sprejme manjša, boljša družina. —
Naslov v upravi »Slovenca« pod št 7786.	(b)
pečarske pomočnike
sprejme Battelino, Mengeš
Kovaškega pomočnika
ln vojenoo takoj sprejmem. Hrana lil stanovanje v hiši. V poStev pridejo pomočniki začetniki. Anton Zabret, Zg. Hudinja 112, Celje.	(b)
Potnik, manufakturist
provizijoner, vcSč šofira-njo, za Slovenijo, Hrvatsko ln Primorje, dobi avto ln sezljsko kolekcijo za Šivane, konjsko ln Vigonija odeje, pletenine in ruanu-fakturo. . Ponudbe upravi »Slovenca« v Celju pod zn. »Potnik« 7824.	(b)
Mleto papriko
nekaj sto kg, po 8 din kg, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 7863. (1)
Rafija industrija
z zalogo blaga se zaradi bolezni takoj proda. Ponudbe upravi »Slovenca«
pod »40.000« št 7842. (1)
Pletilne stroje
raznovrstne ln specialne
šivalne stroje za trikotažo pooenl prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7861	(1)
Apno
z drvmi žgano, belo, mastno, za kemične svTh«, de-tail ln gradnjo, 20 too na dan ln stalno žge is poceni prodaja APNENICA, Dobrepolje.	(1)
Manufakturna trgovina
vpeljano, v centru Ljubljane, so zaradi druge zaposlitve proda. - Potrebna gotovina 250.000 din. - Le resne ponudbe do 20. maja 1938 v uprovo »Slovenoa« pod »Prometno točko« Stev. 7694.	(i;
Mlekarna
s stanovanjem — dobro vpeljana zaradi odpotova-nja takoj naprodaj. Ponud be v upravo »Slovenca« pod »Odpotujem« št 7750,
Umet. igranje na citrel«
Danes v gostilni pri »Lov-, cu«. Rimsko cesta 24. Mnogovrstna izbira dobrih jedil. Prvovrstna, garantirano pristna vina. Zdravilno črno rinol
Bufet s kuhinjo
v Zagrebu (velik promet) takoj prodam zaradi smrtnega primera — Prevzem inventarja za 17.000 din brez odstopnl-ne; vprašati: Zagreb — Draškovičeva 44 Bufet.
»Kappel« pisalni stroji
pričajo o odličnih Izdelkih nemških tovarn. - Pisalni stroji za pisarno ln potovanje. - Najmodernejša
oprema! KLEINDIENST & POSCH Maribor, Aleksandrova 44
Banaško lucerno, ribniški fižol za seme in koruzo
za sejanje, dobite v najboljši kakovosti pri tvrdki Fran Pogačnik d. z o. z. v LJubljani, Tyršcva (Dunajska) cesto 33, v Javnih skladiščih (Balkan). (1)
Vpeljano trgovino
s pisalnimi stroji, kolesi, radio aparati itd. v večjem kraju Slovenije, prodam, event vzamem dru žobniko. Reflektonti s primernim kapitalom ponudbe r upravo »81ovenca« pod »Zlato« št 7848. (1)
Modroce
posteljne mreže, telesne zložljive postelje, o to mane, divane ln tapetniške Izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnlk - Mestni trg U Ugoden nakup morske trave, žime in cvllha za modroce ter blaga ca prevleke pohištva.
UGODNO PRODAM:
Zaradi renovlranja in napeljave gorke-mrzle vode:
umivalnike z ogledalom
in marmorjem
radio 6-cevni z dvema
zvočnikoma
lestence za elektriko
nekaj pribora Itd.
P. Sterk. hotel »Beiievue«
Drogerija
V Ljubljani - ugodno
naprodaj
Ponudbe v upravo »Slov.« pod »DROGERIJA« št. 7741
Novi naslov:
Frančiškanska ul. 3.
„VELEBIT"
otroški vozički
ZAGREB
Mesnička ul.7 na dvoriSČu.
Nalnovetsi do sedaj te neviden! modeli za 1938 v spe-ciioinl ln nalvečp trgovini otroških vozičkov. Prodalo »a gotovino ln n« odplačilo. 0*nU s slinami brezoiačno. Izretlte oglat zaradi nailova
Gostilno »LlndiB«
Nova ras pri Mariboru a obiščejo danes pevci pekova skega društva. Izborno vi' no ls Svečlne, ter topla ln mrzla jedilo vsem no razpolago. - Se priporoča za obilen obisk.
Zaslužek
Sijajen zaslužek
Iščejo se sposobni ln zanesljivi sodelavci iz vseh in večjih krajev. Pisati a vsem sedanjem delovanja ln referencah. — Poslati znamko za odgovor. Agencija Balkan, Beograd, Kralj" Petra 14/L	(z)
1000 dinarjev
ta vei zaslutita meaečuo s delom doma. Pošiljam material, prevzamem gotovo blago. Majhen kapital potreben. Zahtevajte prospekte, priložit« znamko za odgovor. »Hemlpa« Panče-ro. Trg kralja Aleksandra 81- «.	(s),
Stalno dele nt domu
Gospodje im dam« s lep« pisavo, tudi na deieli, kl hočejo pisati naslove na kuverte sa prodajalo« srečk, morejo zaslužiti tedensko 100—300 din. Adre-sar prodajalcev srečk z vzorcem la navodili pošilja is proti plačil« zneska 21 din v gotovini (ne v znamkah) zaupnik Klemena Be-ronyi, upokojeni bančni prokurctor v Subotici III., Danlčlčeva L P» povzetja ne pošiljamo. Jamčiti morem le za takojšnja vprašanja in Jih zadovoljiti. (■
iefiitbe
Vdovec srednjih let
sam, poroči deklo s neka]
prihranki. Ponudb« opravi »Slovenca« pod »Iskrenost« St 7781.	(I),
Veren drž. uradnik
želi spoznati dekle boga« tega duševnega miru. Pisati upravi »Slovenca« pod »Plemenit značaj« 7497. (i)
i banov, uslužbenec
želi znanja t poStenlm do-klotora z nekaj premožen njo, zaradi ženitve. - Ponudbe v upravo »Sloveni ca« pod »Resno« št. 7757,
Gospodična, simpatična
Inteligentno, z nekaj gotovine želi znonjo z boljšim gospodom (dri. urad.) zaradi ženitve. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zna-čajnost« St 7752.	(ž)
Veleposestnik
ekonom, srednjih let, ISče nevesto tridesetih let z gospodinjskim znanjom in z gotovino ter ljubiteljico lepe literaturo. Ponudbe v upravo »Slovenca«-Maribor pod »90.000 din«.	(ž)
■JTzAHt povjod|1 —_______11
Mlada vdova
z lepim posestvom, dobro vpeljano obrtjo v Ljubljani, želi zaradi pomanjkanja znanja, tem potom solidnega, poštenega moža 30—35 let starega z nekaj premoženja. Naslov v upr. »Slovenca« pet »Dober gospodar« St. 7783.	(ž)
t
Tristanovanjska hiša
i vrtom, naprodaj. VI« »2.
Krasno posestvo
t Hočah št. 40 pri oerkvi naprodaj.	(p)
Hišo z vrtom
In njivo prodam. Primerna za vsako obrt. Zaloška
119, Anžič.	(p)
Gozd v Podutiku
ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnloah »Slov.« pod 8t 7819.	(P)
Več stavbnih parcel
tik postaje Petrovčo, prodam. Poizve se v upravi »Slovenca« pod 7538. (p)
Hiša s 3 stanovanji
velikim vrtom in brajda-mi, ob mariborski meji -Nova vas, Vrtna ulica 5, poceni naprodaj.	(p)
Poceni prodam parcele
v Mednem, sončne, stavbni material na mestu. Naslov t upravi »Slovenca« pod »t. 7720.	(p)
Vilo v Kranjski gori
veliko, opremljeno - pripravno u počitniški dom, prodam ali oddam v najem Ponndbe v upravo »Slov.« Celja, pod »Krasna lega«, it. 7740.	(P)
Enodružinska vila
solidno zidana, v Kolesij-«ki ulici 84, ugodno naprodaj. Pojasnila daj« OSla-kar Ivan, javni notar, — Kralja Petra trg 8, Ljubljana.	(P)
Posestvo z gostilno
In trgovino v topllSkem kraju (zdravilišče sa revmatične ln druge bolezni) naprodaj pod ugodnimi pogoji zaradi starosti lastnika. Naslov v npravi »Slovenca« pod St T7S7. (p)
Lepo vogalno parcelo
v bližini glavnega kolodvora, prodam, oddam v najem tudi prostorno delavnico ■ parno pečjo — pripravno sa slaščičarja alt peka. Ponudb« v »pravo »Slovenca« pod »Lepa lega« St. 7808.	(P)
Enonadstropno hišo
ln veliko gospodarske poslopje, * njivo, travnikom, gozdom tn velikim sadnim vrtom, v lepem kraju na Gorenjskem, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod »t 7557.	(p)
HiSo z vrtom
te majhnim vinogradom v farni vasi, tel. postaja na
Gorenjskem, pripravno z« obrtnika ali upokojenca ugodno prodam. Reflektan ti naj se obrnejo na upravo »Slovenoa« pod »HiSa« St 7813.	(P)
Trgovska hiša, lepa
s vso zalogo ln Inventarjem, leteča na najpromet-nejSi točki v lepem trgu na Spodnjem Štajerskem pod ugodnimi pogoji pro dam. V hlil obstoja trgovina io nad 70 let- Ponudbe v upravo »Slovenoa« pod »Ugodna prilika« 7831,
V letoviškem kraju
Begunje na Gorenjskem prodam dve hlSl St. 5 ln 6 x moderno ograjenim vrtom sadovnjakom. Prodam tudi gozdne parcele in njive. Prodam sa hranilna knji žice. - Informaolje: Josip Ambroll«, Begunje na Gorenjskem 5, Slovenija, (p)
Za manjšo industrijo
ali obrt prodam enonad stropno glavno hiSo i eno-nad stropnim dvoriščnim poslopjem v Mariboru. — Cena 850.000 din. - Dopisi pod »Industrija - obrt« St, 7071 na upravo »Slovenca« v Mariboru.	(p)
Trgovska in
stanovanjska
hiša
v Ptuju v bližini dravske Ka mosta ln enonadstropna lilSa v spodnjem delu me sta naprodaj iz zapuščin skeprn Bklada. Natančnejša pojasnila prl advokatu dr. Flchtennu v Ptuju. (p)
trgovske ozir. gostilniške hiše, stavbene parcel« in posestva
kupite aH prodaste
Se vedno najugodneje, najhitreje ter najsolidnejSe, le potom moje pisarne
F. PRiSTAVEC
real. pisarna Ljubljana, Erjavčeva «.4a
Telefon 28-81
Vilo
dvo- ali tridružinsko, kupim kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe v opravo »Slov.« pod »Za gotovino«. (p)
Parceli
ob Vodnikovi cesti, po 700 m', po ugodni oeni naprodaj. Poizve se prl Breeel-nlk Alojzij, Ljubljana VII, CelovSka oesta 93.	(p)
Parcele
v Izmeri 600 do 1400 m' v severnem delu LJubljane (svotokriSkl okraj) -naprodaj — Mencinger, LJubljana Sv. Petra oesta 95 '	(p)
Stanovanja
IŠČEJO:
Petsobno stanovanje
komfortno, v vili, ISčem za
1. junij. Ponudbe v upravo »Slovenoa« pod it. 76IM. (c)
Enosobno stanovanje
oddam. St. Vid nad Ljubljano St. 92.	(i)
Sobo in kuhinjo
t nadstropju, oddam oni ali dvema osebama. Moč-nikova 13.	(č)
Parcele
sončne, peščena Ua — prl bežigrajski Soli — ugodno naprodaj. Poizve se pri čuvaju »Stadiona«. (p)
Dvostanovanjska hiša
visokoprltllčna hiSa, nova, naprodaj. - Prevzem večje hipoteke. Smaiska c. St. 43, Ljubljana.	(p)
Hišo ali parcelo
v LJubljani ali okoliol — kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Gotovina« it 7794.	(p)
Zaradi prezaposlenosti
prodam hiSo t dobro ido-So trgovino. Potreben kapital 150.000 din. - Naslov v upravi »Slovenca« pod
St 755».	(p)
Posestvo
I oralov zemlje, nova hiSa, dam v najem ali ca odkup na dobo več let — Okolioa Slov. Bistrice, lepa prilika. Ponudb« v upr. »Slovenoa« pod it 7709. (p)
Hišo v Lescah
novozgrajeno, 7 «ob • pritlkllnami, velik vrt poleg Sol«, cerkve, postaje ln poŠte, prodam. — Pojasnila daj« Anton PalovSnik, Lesc« na Gorenjskem. (p)
Posestvo
31 oralov, obsojano, prodam s vso premičnino, stroji tovarniškega dela za 45.000 din. — Jeretlna Lovrenc, Lokaveo, Rimske Toplice.
Ogodna prilika
xa nakup moden« roodrn tinske vil« v severnem delu Ljubljane. Cena 90.000 din ln prevzem hipoteke 40.000 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod 7652. (p)
Posestvo
t gospodar, poslopjem, v izmeri 25 hektarov, v bll-11 al Industrijskega centra, prodam. Cena p« dogovoru. Spi tolar Ferdinand, Sv. Planina lt, Trbovlje, (p)
Majhno posestvo
prl Ljubljani naprodaj. -Pripravno sa upokojence, obrtnik« ali poletno bivališče. Pozor, čebelarjlt Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodno 1938« 7518. p
Krasna vila
tristanovanjska, « vsem komfortom, eentralno kurjavo, velikimi stranskimi prostori ln krasnim vrtom 15 minut od oentra Maribora, leradl selitve zelo ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod m. »Krasen dom« 7024. (p)
Krasno posestvo
s hiSo, v kateri je trgovina z meS. blagom, trafika, poŠta, s gosp. poslopjem, ob glavni cesti, blizu Celja, avtobusna postaja, prl oerkvi ln Soli - pod oeno naprodaj. Ponudbe r upravo »Slov.« pod »Takoj« 713«. (p
Rudnik bakra, svinca in cinka
ugodno naprodaj. Ponudbe v upravo »Slovenoa« pod »BOGATA BUDA« St. 7753,
Takoj oddamo v najem
enodružinsko vilo
z vsem komfortom In voli kim zasajenim vrtom. Vsa pojasnila dajo Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta it. 19 med uradnimi urami od pol 8 du pol 2 popoldne. Telefon 25-21 in 25 — 22,
Posestvo
26 oralov prl Ptuju, vi« kulture, 120.000 din — ter gostilne, hiSe, mline prodaja Posredovalnica Maribor, Aleksandrova o. 33.
Posestvo
5 oralov, z lepo zidane hiSo in gospodarskim poslopjem, pol ure od postaje Pragerako, naprodaj. Naslov: Levstikova ulica 11, Tezno pri Morlboru. (p)
V Brežicah in okolici
•o naprodaj hlS«, krasna •tavbiSča, vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega veleposestva. Pojasnila prl lnL Mlklau Otmar, Breilee.
Vnajom
ODDAJO:
Lokal z Inventarjem
ta speoerljo ln stanovanjem skupno oddam. Tjrr-Seva cesta 121 - VpraSatl
hiSnika.	(n)
KljuSavn. delavnico
na prometnem kraju blizu LJubljane, oddam i vsem orodjem. Naslov v upravi »Slovenoa« pod 7473. (n)
Lesni trgovci!
2ago veneclanko oddam v najem. Okolica bogata na lesu. Naslov ▼ upravi »Slovenca« pod St 150T
Prevoz gramoza
za cesto na Gorenjskem, s avtomobili, oddam«. — Ponudb« aa »Slograd« LJubljana.	(n)
Trgovino z meš. blagom
ln inventarjem, takoj ali ■ 1. avgustom, oddam. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Periferija« St 7844.
Hotel »Hubertus«
nahajajo« m v sredini mesta Celje, takoj prodam ali oddam v najem. Ponudb« v upravo »Slovenca« pod »Hubertu«« 7S54.	(»)
Delikatesa
vpeljana te na prometni točki, M odda v najem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Delikatesa-takoj« it 7807.	(u)
Boljši upokojenci, pozor!
HiSa v Vojniku tik farne oerkve ln Sole, s 3 lepimi sobami, kuhinjo, kletjo ln lepim vrtom - ae odda v najem. Naslov v podrui-nlcl »Slovenoa« v Celju, n
Kleparsko delavnico
« vsem potrebnim orodjem zaradi bolezni takoj oddam v najem. Evont dam tudi dovoljenje za izvrševanje obrti. Poizve se: Tt. Ta-Sker, klepar«tvo, Celje, Gosposka ulica 9.	(n)
V Splitu na Bačvicah
oddam opremljeno stanovanj« od 15. t m. naprej Naslov v upravi »Sloven
eo« pod St. 7778.	(L)
Letoviščarsko sobo
za dve osebi lSčom v okolici Ljubljane. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod m, »Na zelenem« 7692. (L)
Za Vaš
obiSčlte idilično lotoviige Medijske toplioe prl Za gorju. Plavalni bazeni 28« O n« prostem, krasna okolica in sprehodi, lzborna hrana in postrožba, solidne cene. Pojasnita pri upravi kopaliSčn Medijske toplic«, Medi ja-Izlakc.	(L)
Čitajte in širite »Slovenca«
2-3 sobno stanovanje
a pritiklinami iščem za 1. junij. Ponudbe t upravo »Slov.« pod »Brez otrok«, St. 7834.	(o)
Trisobno stanovanje
trgovskim lokalom ln skladiščem, sredi LJubljane - ali večje pritlično stanovanje za preureditev ene sobo za lokal, ISčem. Ponudb« v upravo »Slovenca« pod »Prometna točka« St. 7512
Dvosobno stanovanje
ln kabinet sa alulklnjo, vlsokopritlično ali I. nad-str., v krogu med Rimsko, Blelwelsovo te Miklošičevo oesta, lSčeta 2 osebi sa julij ali avgust Ponndbe v upravo »Slovenca« pod zn. »Točen plačnik« 7642. (o)
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
oddam. Poirre se Cesta v Bolno dolino St M. (č)
1 In 3 sobno stanovanje
sončno ln čisto, oddam takoj na Gosposvetakl e. 10. VpraSatl prl hlSnict (O
Trisobno stanovanje
parketlrano, ■ balkonom, lepo te aončno, oddam * L julijem v Podjunskl ulici 20.	(«)
Dvosobno stanovanje
komfortno • kopalnico te vrtom ter vsemi pritlkllnami, oddam. Ogleda se med 10—3 pop. Stožiee 165, blizu klsorne »Produkt« levo.	(«)
Dvosobno stanovanje
oddam mirni stranki za 300 din mesečno. Stanko Pečnik, Stožice-JeMoa. (S)
Dvosobno stanovanje
v I. nadstropju, prostorno, sončno, oddam 1. avgusta za zmerno ceno. Poizve ae v KopaliSkl ulici 2. (č)
Trisobno stanovanje
vlsokopritlično, oddam Julija, cena 550 din. Postaja tramvaja. Orlova 21. Cer-nič.	(«)
Enosobno stanovanje
kuhinja, vrt ob Dolenjski, te enosobno stanovanje na ZaloSki cesti 34/1., oddam. Za drugo stanovanje se sprejmeta 1—2 osebi. (i)
Komfortno stanovanje
dveh velikih sob z vsemi pritiklinami in x velikim balkonom, v najlopSem delu Bežigrada, i ali brez garaže, oddam a 1. julijem mirni ln snažni stranki. -Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 7445.	(č)
Oddam stanovanja:
Dvo- in trosobno z vsemi pritiklinami, tudi poselsko sobo, • 1. julijem v novi htSl. Medvedova ulica blizu Gorenjskega kolodvora. Pojasnila: Stavbenik Vilibald Battelino, Rožna dolina o. XV-«, tel. 83-35. (č)
ODDAJO:
Opremljeno sobo
oddam ■ 1. junijem r hiši poŠto na Ježiei 91. (s)
morate odkfanjati\ nadomestke in izrecno zahtevati
F L I T«*«? dniil UBIJAi
V,1;-:
Veliko prazno sobo
oddam. Devinska ulica 9,
Kolezlja.	(•)
Prazno sobo
takoj oddam. Naslov pove uprava »Slovenoa« pod St 7815.	(s)
Elegantna soba
prazno, a »trogo posebnim vhodom, ae odda. Breg 2-II »Takoj«.	(»)
Majhno sobico
s posebnim vhodom za 150 din mesečno, oddam. Mostni trg U-I.	(s)
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam solidnemu gospodu. Tepež, Dvorfakova J-III.	(s)
Opremljeno sobo
a posebnim vhodom, oddam Rožič, Svetosavska o. 12-1. Za parno žago Ravniliar.
LJUDSKA POSOJILNICA
¥ LJUBLJANI
peg. zadruga ■ moča. zavor«
UnMlana, nilflosstcva cesta &
▼ lastni palači obrestuj® hranilne vloge najugodneje
Nove hi store vloge, U m t celoti fsak čos rozpo-toZUtve, ottrestuie po prcU odpovedi do i%
Ta varstvena znamka
NA STEKLENICI
jamči,
DA STE KUPILI ZA ČIŠČENJE VSEM KOVINASTIH PREDMETOV, OGLEDAL IN OKEN PRIZNANO NAJSOUiE SREDSTVO
Sidol
katero vsled kemlCnih sestavin vse te predmete ČISTI, POLIRA, OHRANI, DESINFICIRA
l=»AXITR IMA VARSTVSNO ZNAMKO!
Molitvenike vseh vrst • Rožne vence Verižice in svetinjice • Mirtine venčke in šopke • Trakove Sveče • Ročne torbice
nudi najceneje trgovina
H.- NIČM AN
LJUBLJANA, Kopitarjeva ul. 2 • jjift
Veliko prazno sobo
kopalnico — v strogem centru, takoj oddam. Na-alov v upravi »Slovenca« pod it 7774.	(a)
Posojila
daje ln sprejema hranilne vloge: »SploSno kreditao druStvo«, Ljubljana, Aleksandrova oesta 5.	(d)
Bančno kom.
zavodi - Maribor
Aleksandrova cesta it. 4« kupi takoj ln plača najbolje
HRANILNE KNJIŽICE bank ln branllnio
VREDNOSTNE PAPIRJE Vit obveznice, bone ter arečke, delnice itd. VALUTE VSEn DK2AV PRODAJA SREČK
državne razr. loterije.
HRANILNE KNJIŽICE 3 ODST. OBVEZNICE VREDNOSTNE PAPIRJE VOJNO ŠKODO
vnovčuje
po najvišji ceni in proti takojšnjemu izplačilu
Koncesijonirana trgovBkn agontura r.n bančno posle
AL. PLANINŠEK
LJUBLJANA Beethovnova 14 - Tel. 35-10
Motor do 200 ccm
novejSc tipe - kupim. M»-hanii TrampuS, Črnuče 93.
Motocikel
350 ocm kupim. - Ponudbe upravi »Slovonca« pod m. »Rabljen« ,607.	(f)
»FORD«
4 aedeiuo limuzino, skoraj novo v brezhibnem stanju, prodam z« 12.000 din. Stanko Pečnik, Stoiice-Ježlca.
»Plymouth« limuzina
eleganten 5 aodožnl avto, kakor nov, naprodaj. Ogloda so pri Marini, Maribor, TržaSka cesta 16.	(f)
Družabnika brivca
mladoga, iSče obrtnik. Pogoj poiskati majhen lokal v Ljubljani, dobra pozicija ln nekaj kapitala. Naslov t upravi »Slovenoa« pod St. 7492.	(d)
Hranilno knjižice
zaščitenih zavodov, vrednostne papirje, delnico, kupono. dobroplse
3%> obveznice
kupujemo po najvišjih cenah.
Različna posojila
Oblastv. dovolj, pisarna
Rudolf Zore
Ljubljana Gledališka ulica 12 Telefon 38-10
m
»FORD« - 2-tonski
r dobrem atanju, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 7634.
»BSA« 500 ccm
ugodno prodam. GrmovSck Stari trg (.	(f)
Motor 250 ccm
prodam. Bezlaj, Gosposvet-ska cesta 12.	(f)
Motorno kolo do 500 ccm
knplm na odplačilo. - Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Točen plačnik« 7816,
Avto »Laneia«
4 oyl„ Stlrisedežnl, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Na ogled v garali Kopač, Frankopanska ulica St 21, Ljubljana VII.	(f)
Motorno kolo
znamke AJS, 500 ccin OffW/ Športni model z električno razarotljavo, malo rabljen, ugodno prodam. Ponudbe v upravo »Slovonca« pod »Motor« St 7710.	(f)
Motorno kolo »Ariel«
500 ccm speeialka, maa gnetno v?.iganje( rabljen ugodno naprodaj. Prlme-rem zlasti za dirkalni trening. Naslov v upravi »Slovenca« pod 7555 (f)i
Vulkani zirajte sami
avtogumo Itd. brez aparata, * sredstvom »Gomanln«. !'o« k nuna garnitura (ta nekoliko popravil) po povzetju 37 din. - Glavno zastopstvo: Tehnična pisarna
Ing. Ivan Schneider
Zagreb, Maaarjkova 1*.
m
trnp/getn pcu* k tgronjtf
MARIBOR« m
Harmonij .
rabljen, pokvarjen, amorl-kanski, kupim. — Krčmar, G ril če. Podplat.	(g)
Motorno kolo
O.H.V., a »Porgos-Schwlng axe« prikolico ln »noacli« ■votllko v brezhibnem atanju, ugodno naprodiij. — V. Snizer, Zagreb, Uumlu-ličeva 19.	(f)
NaJlepSe darilo ie
H0SINER
harmonika
Original Mn&r
urno pri ta« nnniMPi«
■BHKBincK
Ljubljana. MlklolKava c 4
Edinstveno! S2l£ X« ««»■. MANICA
mmRnBHBHnnHH	Ulll HO g Mt»MANUFAKTURA«, komar
Mestni trg - 17 -
komanditna družba
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Nedelja, 15. maja: 8 Vesel nedeljski pozdrav: Jo-žek iu Ježek, vmes plošče — 9 Napovedi, poročila — 9.15 1'renos cerkvene glasbo a truovske cerkve — 9.45 Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga) — 10 Koncert Ra-dijskoga orkestra — 11 Otroška ura: Čarobne gosli — 11.30 Prenos proincnadnega koncerta vojaške godbe iz Zvezde — 12.30 Poskočni napevl (plošče) — 13 Napovedi
—	13.30 Gregor Gabrijel igra na harmoniko — 17 Kmet. ura: Rejci malih živali (g. Inkret Alfonz) — 17.30 Koncert lahke glasbe: Sornov šramel-kvartot, Udovičeva in Laušetova propevata (plošče) — 19 Naiiovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Mesečni kulturni pre-gled — 19.50 Prenos šmamičine pobožnosti iz cenkve sv. Petra v Ljubljnni — 20.80 Slovenske narodne ob spremljevanju Radijskega orkestra. Sodelujejo: ga. Dragica Sokova, gdč. Vida Rudolfova in Akad. pevski kvintet — 22 Napovedi, poročila - 22.15 Za dobro voljo (Rad. ork.).
Ponedeljek, 16. maja: 12 Vsakemu nekaj (plošče) — 12.45 Porodila — 13 Napovedi — 13.20 Iz opornega sveta (plošče) — 14 Napovedi — 18 Zdravstvena ura: Kako Ke zaščitimo pred napadi iz zraka (g. dr. Ladislav Kline) — 18.20 Zd. Fibich: Sarka, fantaaija (plošče) — 18.40 Kulturna kronika: Zofka Kvedrova - v spomin na 60 letnico rojstva (ga. pTof. Marja Boršnik) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Ali Paša Rizvan-begovič in vstaja Ilercegovcev 1. 1851 (Ahmed Murad-begovič, knjiž., Zgb) — 13.50 Zanimivosti — 20 Koncert klasikov in romantikov (Rad. orkester) — 21.10 Koncert klavirskega kvarteta (gg. SI .Korošec, Ivan Trost, Gustav Miiller. Herhert. Svetel) — 22 Napovedi, poročila t- 22.15 V oddih (igra Rad. orkester).
Torek, V. maja: 11 Šolska nra: Pokrajinska oddaja iz Št. Jurija pod Kumom, izvaja ljudska šola, vodi ga. Roža Kmecl — 12 Priljubljeni napevi (plošče) — 32.45 Poročila — 18 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Rad. orkestra — 14 Napovedi — 18 Iz devete dežele (plošče) — 18.40 .Tndovstvo v novi dobi (g. ured. Fr. Tersoglav) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Valtazar Bogišič — ob 30 letnici njegovo smrti (dr. Miloš Mladenovič) — 19.50 Zabavni koncert g. La-dislnvn Rakovca in gdč. Valerije Heybal, pri klavirju g. prof. Lipovšek — 31 Koncert češke glasbe (Radijski orkester) — 22 Napovedi, poročila — 22.16 UTa lahke glasbe — Swing kvintet.
Drugi programi t
Nedelja, 15. maja: Belgrad: 20 Nar. pesmi., 21 Zab. konc. — Zagreb: 20 Tamburice, 20.45 Potje in gl., 22.20 Ples. gl. — Praga: 19.20 Pihala, 20 Vzidanje temeljnega kamna za gledališče, 21 Ork. kome., 32.35 Ples. gl. — I 'aršava: 19.35 Plošče, 21.15 Humor, 32 Wagner-jeve skladbo — Sofija: 19.30 Flavta, 20 Ork. konc., 21.30 Operetni odlomki, 22 Lahka in ples. gl. — Budimpešta: ID.55 Opereta «Lili«, 22 Ork. konc., 23.15 Cig. ork. — Trst-Milan: 10 Puccinijeva opera «La Boheme«, 31 Contegiacomova opereta »Poljska cvetka« — Rim-Bari: 17 Pihala, 21 Simf. konc. — Dunaj: 19.10 Domača gl., 30 Iz življenja avstrijskih rudarjev, 22.30 Ork. konc., 24 Pestra gl. — Berlin: 20 Filmska gl. — Konigs-berg: 20 Orkester in solisti — Hamburg: 19.10 Mozartova sonata, 20 Operetna gl. — Vratislava: 19.10 Komorna gl., 20 OpeTeta ^Gospodična mandarin« — Lip-sko: 20.15 Operna in ples. gl. — Koln: 10.10 Beethovnova opera ».Leonom« — Frankfurt: 20 Ork. konc. — Stuttgart: 20 Zab. konc. — Monakovo: 20 Orkester, zbor in solisti — Beromiinstcr: 19.10 Komorna g]., 20.05 Operetna gl., 21.30 Ravelove skladbe — Strasbourg: 20.30 Alzaški večer.
Ponedeljek, 16. maja: Relgrad-Zagreb: 20 Opera
—	Praga: 19.30 Smetanova opora •Dalibor- — Varšava: 20 Zab. konc., 22 Ork. konc. — Sofija: 19.45 Simf. konc. -i Budimpešta: 30.10 Filh. konc., 32.30 Kvintet, 23.10 Azz — Trst-Milan: 31 Pihala — Rim-Bari: 17.15 Kvnr-tot, 31 Cehovljeva igra «črešnjev vrt« — Dunaj: 19.10 Ork. konc., 20 Kmečka godba, 22.30 Zab. konc. — Ber-(u;.- 19.10 Griegove skladbo, 20 Operetna in filmska gl.
NAZNANILO!
Vljudno sporočam, da sem o tvoril stavbno podjetje in tehnično pisarno. Prevzamem izdelovanje načrtov in gradnjo novih stanovanjskih in industrijskih stavb, adaptacije in cenitve poslopij. Tudi najmanjša naročila bom vestno in poceni izvršil. — Radi dolgoletne prakse bom mogel vsakemu dati najboljše strokovne nasvete. —
Rudolf Holzer
stavbenik, Maribor
Aleksandrova c. 43
I
Pohištvo
i
Pohištvo in posteljnina
čista, žimnico skoraj nove naprodaj, Gosposvetska c. št. 2-1II.	(š)
Vsakovrstno
pohištvo
v priznano solidni Izdelavi so dobi samo v veliki zalogi tvrdke
»OPRAVA«
Celovška cesta 50. Spalnice že od din 1450,— naprej. Sprejemajo se naročila
Vsakovrstno
pohištvo
moderrs
Od najfinejšega do najcenejšega, dobite samo v veliki zalogi pohištva
»SAVA«
mizarstvo: Rožna dolina cesta 4, št. 18
Trgovina pohištva: Nebotičnik — Gajeva ulica
+
Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je danes zvečer ob osmih zapustila naša dobra mamica, sestra, teta in svakinja, gospa
Amalija Mesesnel
roj. Lenassi
soproga posestnika in mlinarja na Viču 55
po kratki in mučni bolezni, v 77. letu starosti, previdena s svetimi zakramenti.
Blago pokojnico bomo spremili na njeni zadnji poti v ponedeljek, 16. maja ob 5 popoldne iz liiše žalosti na viško pokopališče.
Vič, dne 14. tnaja 1938.
Žalujoči ostali.

Spalnice
moderne in kuhinje ter drugo pohištvo po solidnih cenah priporoča Andlovic, zaloga pohištva in posteljnih žičnih vložkov, — Ko-menskega 34.	(š)
Lokomobilo
120 do 150 HP, rabljeno toda v prav dobrem stanju. z ognjiščem za kurjavo z drobnim premogom kupimo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Lokomoblla 150«
Parne stroje,
kotle, turbine, vodne turbine, pogonske motorje montira, preureja, popravlja, inducira ter izdeluje kurišča, čistilce za vodo, zrak in olje.
Elektromotor 3 KS
380, prodam. Miklošičeva c. št. 14-IV nadstropje. (f)
Vodno turbino
»Franzosisch« — 350—400 1 vode na minuto, 12—15 ks, kupim. L. Bogataj, Fužine št. 12, p. Gorenja vas. (k)
»Francis« turbino
za vodno moč, 460 cm padca, 350 lit. na sok., kupim. J. Karara, Maribor, Ribniško selo 23.	(k)
Kupim turbino
na vodni pogon, cca 20 ks, za 15 metrov padca, sistem Francis ali šplral. Event. spojeno z električnim generatorjem 20 KVA, tro-fazni 380 V, 50 por. Pismene ponudbe pod »Turbina« na Publicltas, Zagreb.	(k)
Iščem botro
za 12 letno birmanko. Naslov v upravi »Slovenca« pod t. 7698.	(r)
Osebo
Milosti jiva!
Vaš krzneni plašč čez poletje shranimo, obenem izvršimo potrebna popravila za polovično ceno. Plačljivo šele Jeseni ob prevzemu. — ROT, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg St. 5 — telefon 20—05.	(r)
Tud! VaSa obleka bo kakor nova
ako jo pustite kemiJno čistiti ali barvati v tovarni
JO S. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-5 Pralnica — Svetlolikalnlca
Kupimo
Decimalno tehtnico
nosilnost do 300 kg . kupi Vrborejska zadruga, Notr. gorice, Brczovica.	(k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, Juvellr, LJubljana Wolfova ulica št 3
Staro železo
dele strojev, kupim po najvišji dnevni ceni. - Veliko izbiro železja za gospodarstvo in dele Btrojev dobite le pri GUSTINC1CU Maribor, Tattenbachova 14 (nasproti Narodnega doma)
Staro zlato, zlato zobovje
in srebrne krone
kttpuiem po najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2
urar
Ifubliana, Miklošičeva 14
CUNJE
krojaške od rezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino
Arbeiter - Maribor
Dravska 15
Hrastove plohe
neobrobljone, kupimo. Dobava julij-avgust. Kvaliteta II. in III. vrste sveže blago. — Naslov v upravi »Slovonca« pod št. 7735.
Vagon belega krompirja
ln dobrega fižola, kupim. Prednost imajo kmetje iz dežele. Ponudbe z navedbo oone je poslati do 17. maja 1938 na Ante Mara-šovič, gostilna »Jadran«, Jesenice na Gor.	(k)
1]
Živali
D
Dve molzni kozi
prodam. — Šmartno pod Šmarno goro 10.	(j)
Psa (nemško dogo)
z rodovnikom, prodam. —* Dolinšek Jože, Ižanska 46.
Psa
zanesljivega hišnega čuvaja, tudi športnega, proda Vek. Regovič, Ormož.
Foxterierje
Čitajte in širite »Slovenca«

resaste dlake, mladiče, 2'li meseca stare, z rodovnikom, za lov in šport, prodam. Ljubljana, Gledališka ulica 12 (hišnik).	(j)
+
Potrti od globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš predobri oče in soprog, gospod
KARL PFAFF
železniški uradnik v pokoju
danes po mukapolnem trpljenju v bolnišnici Usmiljenih bratov odšel k onemu, ki nam ga je dal.
Pogreb našega nepozabnega družinskega poglavarja bo v ponedeljek, 16. maja 1938 iz bolnišnice Usmiljenih bratov v Kandiji, na novomeško pokopališče.
Novo mesto, dne 14. maja 1938.	"•""'•
Alojzija, soproga; Karla, hčerka; Alojz, Josip, Viktor, sinovi.
DOAŽALE
ki brezplačno razpolaga s koncesijo za trgovsko poslovalnico, išče 33 letni uradnik. Po uspešni organizaciji nameščenje. - Ponudbo upravi »Slovenca« Maribor pod »Ambicioz-
Vsem, ki so ga poznali, naznanjamo tužno vest, da je dne 14. maja po daljši bolezni umrl gospod
FRANC JONKE
tajnik
v starosti 81 let. Pogreb bo v ponedeljek, 16. maja ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Gradišče 3, k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 15. maja 1938.
BARON WURZBACH.
V	neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprog, predobri oče, stari oče in tast, gospod
Josip Keršie
železniški npokojenec in hišni posestnik
v soboto, dne 14. maja 1938 po dolgi mučni bolezni v 78. letu starosti, previden s tolažili svete vere, mirno umrl.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 16. maja ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti, Ižanska cesta št. 94, na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 14. maja 1938.
Žena Ivana z otroci in ostalim sorodstvom.
Hugo Wast:	47
Zlato večnega Juda
Šli so čez prvo dvorišče in vstopili v prostorno stanovanje, ki je moralo biti Ramova knjižnica, zakaj dve steni sta bifli zakriti s policami, kjer so bile neredno nametane knjige. Na drugih dveh policah je bilo nekaj starih ujedenk, po večini portretov, pod katerimi so bila napisana imena.
Zaharija je začel nekaj razlagati, da bi opravičil svoj obisk. Toda ženska je izginila, ne da bi čakala, kdaj bo končal.
Marta in Zaharija sta se spogledala.
»Pustili naju bodo sama? Mislil sem, da naju bo sprejel on sam .. .<
»Dober večer gospoda!« je rekel mladosten glas. ^Oprostite služkinji: malo je gluha. Oče bo takoj prišel. .«
Martine oči so se zalesketale kakor bodalo.
»Vi ete Berta Ramova?« ji je rekla in ji pomolila roko nalahno in nežno z viška. »Ali se spominjate, da sva se nekega dne že videli?«
»Da, v colegio Militar,« je odgovorila ona, ne da bi se ozirala na Martino vedenje. »Po tistem sem vas marsikje videla, gospodična Blu-menova.«
»Jaz pa vas nisem videla nikjer,« je odgovorila Marta, »pač pa sem 6lišala o vas od vašega in svojega prijatelja.«
»Kdo je to?«
»Tisti, ki vam je naznaniti naš obisk.«
»Ah, jasno!... tu je moj oče. «
Učenjak je prišel v svoji delovni obleki. Da mu ne bi bilo treba stiskati rok, je pokazal prste z madeži od kislin.
■»Kdo bo ti gospodje?« je vprašal Zaharija Blumen in pokazal slike na steni.
Ce bi bil deset let premišljal o tem, kako bi
najspretneje začel razgovor, ki bi bil pogodu alkimistu, bi ne bil našel ničesar boljšega.
Julius Ram je bil previden in boječ, kar se tiče govorjenja o lastnem delu. Toda ni ee obotavljal govoriti o tistih možeh, ki so iz alkimije naredili vero in ji žrtvovali čas, imetje ter mnogi tudi življenje.
»Obleka menihova, oči mistika,« je rekla Marta, ki je gledala neko izmed podob. Napis 6e je glasil:
»Nikolaj Planel.«
»To je najslavnejši izmed francoskih alkimistov,« je razlagal Julius Ram. »Rodil se je okoli 1330., še poročil z vdovo in živel od tega, kar je zaslužil kot lepopisec. Pisal je pisma in listine za ljudi, ki niso znali pisati. To je delal vse dotlej, dokler mu ni nekega dne 1357. Jud Abraham, duhovnik, levit in astrolog prodal za dva goldinarja knjige, ki bi brla v kakih drugih rokah postala usodna za Jude.«
Marta se je dotaknila Zaharijeve roke. Zaharija je vprašal:
»Kaj je vsebovala tista knjiga?« »Skrivnost o izdelovanju neke snovi, imenovane »projekcijski prah«, neke vrste granit, ki vpliva, če ga stresemo na neplemenito raztopljeno kovino, na printer svinec, kakor kvas in pospešuje njeno zorenje, dokler je ne spremeni v dovršeno kovino, zlato ali srebro.«
Blumen je vzkliknil posmehljivo: »Dragocena knjiga! Škoda, da se je izgubila!«:
Ram ga je zaničljivo pogledal. •vKdo pravi, da se je izgubila? Ne gre za to, da imate knjigo, marveč za to. ali jo znate brati. Nikolaj Flanel je pet in dvajset let «i razumel. In ni znal u|>orabiti njenih navodil. Šele 138'2. se mu je posrečilo, da je spremenil v srebro pol li-bre živega srebra. In malo za tem je z uporabo nekega rdečega kamna spremenil svinec v zlato.« Blumen je majal z glavo.
»Ali tudi v modernih časih uporabljajo projekcijski prah?«
»V vseh časih,« je odgovoril Ram odločno.
»Ali ga vi tudi uporabljate?«
»Da.«	. | j i
»Ali bi lahko...?«
Profesor mu je obrnil hrbet in pokazal drugo siliko ter začel razlagati:
»To je cesar Rudolf II. nemški, alkimist, ki je ob svoji smrti 1612. zapustil v svojem laboratoriju v Pragi osemdeset centov zlata in šestdeset centov srebra ter vrečico sivega prahu, ki bi zadostoval, da spremenite v zlato celo goro. Toda njegovi služabniki so jo ukradli in jo niso znalli uporabiti.«
Berta je zašepetala Blumenovi hčerki na ušesa:
»Dajte, da vam bom govoril o svojih prednikih alkimistih. To ga bo spravilo v dobro voljo za potem.«
Marta je nekako povedala to očetu. Zaharija je nadaljeval igro in vprašal učenjaka:
»In ta dominikanski pater?«
Julius Ram je s prekrižanimi rokami izzivajoče dvignil glavo in odgovoril:
»To je modri Albert Veliki, učenjak med učenjaki, ki je napisal šest alkimističnih pravil. Vi mislite, gospod Blumen, da tisti ljudje, ki se posvete alkimiji, ne delajo tega zaradi ničesar drugega kakor iz lakomnosti ali iz muhavosti?«
»Ne!« je vzkliknil Blumen. »Prepričan sem, da je alkimistovo življenje življenje mnogih naporov in žrtev.«
»Da, gospod. Poskušajte šest načel Alberta Velikega, mojstra modrijanov, mojstra svetnikov in velikega posvečenca:
1.	Alkimist bodi moder in molčeč.
2.	Prebiva naj daleč od ljudi.
3.	Izbira naj čas za svoja dela.
4.	Naj bo potrpežljiv, vztrajen in vnet.
5.	Naj bo dovolj bogat, da bo lahko plačal svoje poskuse.
6.	Naj ee izogiba zvezam z vladarji.«
Bankir je vzkliknil:
»Človek božji, zakaj ta odpor do vladarjev?«
»Zato, ker so se vladarji, čeprav niso niti vedeli, ali je alkimistu uspelo izdelati zlato, začeli trgati zanj, skušali eo ga pridobiti z darovi ali pa so ga mučili, da bi mu izvabili njegovo skrivnost Toda skrivnost je prva obveznost za pravega učenca skrivne znanosti.«
Blumen se je razočaran nakremžil. Ram pa je nadaljeval:
»Pravi posvečenec ali alkimist bo rajši umrl, kakor pa neposvečenim razodel čudesa, za katera ve. In to je žalostna zgodba človeka, ki ga vidite na drugi sliki. Aleksander Sheton, po rodu Škot iz 17. stoletja. Potoval je povsod. Najdemo ga v Holandiji, kjer plačuje gostoljubje, s katerim so ga sprejeli, s kepami svinca, ki jih vpričo svojih gostiteljev spremeni v zlate palice. Vidimo ga v Švici in v Nemčiji. Učenjaki po vseh mestih, koder hodi, se gnetejo, da bi videli njegove poskuse, in jih opisujejo tako natančno, da ni moči dvomiti. Doktor Dienheim, zdravnik, ki ga je srečal v Ziirichu, je napisal knjigo...«
»Tu je!« je rekla Berta, ki je poznala knjižnico svojega očeta in mu dala star v pergament vezan zvezek, ki ga je profesor odprl na mestu, kjer je imel zataknjeno znamenje:
»De Minerali Medicina.«
»Poslušajte v moji slabi španščini, kaj pravi doktor Dienheim v prav nič boljši latinščini: »Bili smo s Shetonom in z doktorjem Zwingerjem v hiši nekega rudarja, kamor smo prinesli več plošč svinca in topilnik in žveplo, kar smo kupili na poti. Sheton se ni ničesar dotaknil. Velel je, naj zakurijo in naj denejo svinec in baker v topilnik. Cez četrt ure nam je rekel: stresite v raztopljeni svinec to, kar je v tem papirju. Bil je komaj viden rašek rumene barve. Pazite, da ne pade v ogenj I e četrt ure. Medtem je mešal stopljeno kovino z žlico iz žgane gline. Nato je Sheton velel, naj potegnejo topilnik z ognja in ga ohlade v vodi. V njem ni bilo niti najmanjšega sledu o svincu.
Moške obleke
prevzete od bivfie trgovine J. MAČEK
prodajamo po ugodnSh cenah
še do konca tega meseca. Zglasite se v trgovini
P. Magdič. Aleksandrova c. 1
m
Zapravljivček
malo rabljen, naprodaj. -Trojanšek Vinko, Domžale.
Suh stavbni les
prodam. Poizve se: Tržaška cesta 105.	(1)
Sod 24001
dobro ohranjen — prodam. Poizve so: Tržaška c. 105.
Ca. 4000 kg bodeče žice
itare, ki se lahko porabi sa v beton, prodam. Vel-kavrh, Vrhnika.	(1)
Vež rabljenih koles
ln novih, prvovrstnih znamk - poceni proda Lipar, Cerklje.	(1)
POSTELJNE MREŽE
Izdeluje tn sprejema rabljene v popravilo najceneje ALOJZ ANDLOVIC, Gregrorčtčeva ulica S( pri Napoleonovem spomeniku
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite najbolj ugodno pri Josipu ANKO, urar ju v Kamniku, Sutna, nasproti tar-ne cerkve. - Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8.
Cvetlični med
domač, nudi najceneje J. Menart, Domžale.	(1)
Dva rabljena triciklja
proda Anžič, mehanik — Sneborje, p. D. M. Polje.
1000 kg sena
ln detelje, prodam. Sono, Savlje št. 28.	a)
Košnja in stelja
poleg Stavbinske opekarne naprodaj. Poizve se: Tržaška o. 93, Glince. (1)
Čebele - več panjev
(kranjičev), kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Plačam takoj«, št. 7513.	(1)
Dobroidočo trgovino
mošanega blaga v magda-lenskem predmestju, s stanovanjem, poeeni prodam. Stadler, Magdalenska 34/2, Maribor.	(1)
»Wido<
za kemično čiščenje oblek in dragih tkanin se dobi v vseh špecerijskih trgovinah. Kjer ga pa še ni, se izvolite obrniti proti predplačilu din 12.50 in za poštnino 1.50 na Stanislav Starkel, glavni zastopnik, Ljubljana, Uliea na Orad St. 7.	(1)
Seno
sladko in polsladko, dobite v Metelkovi ulici št. 4.
Otroško posteljo
poceni prodam. Jarnikova ulica št 10.	0)
Brusne kamne
dobre kvalitete prodam. -Trgovcem pri večjem odjemu popust. Frane Props, Dragovšek, p. Litija. (1)
Vreče
vsakovrstne ln v vsaki množini ima Btalno na zalogi Križnič, Maribor — Danjkova 10.	0)
Parketni odpadki
in odpadki od žage, popolnoma suhi, so najcenejšo kurivo. Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4, telefon 22-44.	(1)
Resnico govorS, ko trdijo,
da prodajamo najboljša in najcenejša
kolesa
rezervne dele ln
motorna kolesa.
Velika Izbira i Kolesa od 500 din naprej.
Splošna trgovska družba
z. o. z, St. Vid nad Ljubljano
VINOTOC
v graščinski kleli na Vurbergu
otvorien
Točijo se samo prvovrstna lastna vina. — Lep razgled. — Avtobusna zveza Sv. Martin. Uprava graStlna Zgornji Ptuj


E
Pozorl
ULIVAMO bronaste
vseh vrst in velikosti. Izdelujemo motorne brizgalne, ter vse gasilske potrebščine in vsakovrstne kompletne stroje. Ulivamo vse strojne dele iz sive litine, bakra, medenine, aluminija i. t. d. —■ Cena konkurenčna! Kratki dobavni rok. — Se priporoča:
,ZVON' K. D. ŠT- VIP H/LJUBLJANO
JRDRRNSKH
PLOV/DBR D D.
-f S U S Alf 1
Hitra parobrodna služba iz Benetk in Sušaka za Dalmacijo. Odhod iz Sušaka v nedeljo, pondeljek, torek, četrtek in petek ob 17. uri. a Turistične proge iz Sušaka (in Trsta) za Grško po zmernih paušalnih cenah, a Dnevna večkratna zveza za vsa kopališča in letovišča jugoslovanske obale, a Prospekte in pojasnila daje direkcija na Sušaku in vsi uradi Putnika ter društva »Wagons-Lits/Cook«.
Po vaši Želji Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani
Kopitarjeva 6/11
v svoji črtalnici razne poslovne knffge. alto niso Se v zalogi. Istotako izvrši tudi vsa druga knvgoveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik.
Posebni oddelek za Izdelovanje damskih torbic, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih fasonah.
Cene skrajno nizke. Posluiite sel
Voz z gumi kolesi
prodam. Nosi 2500 kg. Cena po dogovoru. - Vršnik, Bela, Kamnik.	(1)
Konjskega sena
prodam več tisoč kilogramov. Rakoveo Frane, Notr. gorice, Brezovica.	(1)
Moško kolo
malo rabljeno, poceni prodam. Poizve se čoz teden v krojačnioi, Tyrševa oe-eta n.	(1)
Prodam
pisalno mizo, kopalno oi-nasto banjo, lnster, knjige. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7731.	(1)
Voz
skoraj nov, nosilnost 5000 kilogramov, ugodno naprodaj. Poizve se: Tržaška c. št. 105.	(1)
Borova drva
mešana z bukovimi in hra stovlmi okrogljicami, več vagonov naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenoa« pod • Drva« 7585.	(1)
Svileno krilo
za narodno nošo, lepo, starinsko, dobro ohranjeno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 7570. (1)
SveZe najfinejše norveško
ribje olje
b lekarn« dr. G. Piccollja v Ljubljani •e priporoča bledim is slabotnim osebam.
Lepe, dobre in poeeni vozičke ima
S. Rebolj & drug
Ljubljana
V juniju se preselimo na MlkloSiCevo cesto I
Reklamne cene, velika izbira pri
Tyrševa e. 51, Ljubljana ■ Bežigrad
Štedilnike lz jekla — rje proste, kromirane, železne, vseh velikosti, brzo-parilnike, gnojn. črpalke, vrtne ograje po najnižjih cenah pri
Ciril PodržaJ
Ig St. 147 pri Ljubljani.
Zanimalo Vas bo,
da ima tvrdka
„Pri Škofu"
na zalogi vse vrste
SVILE
kot crep de chine, crep marocaine itd. v najnovejših modnih vzorcih.
Cene
zelo ugodne I
Novosti vseh oblačil
Šport, kamgarn obleke, perilo Itd, — najceneje: Preske^ Ljubljana. (1)
Omara
kompl. postelja, kredenca, omara s prodali in voč drugi stvari poceni proda Sohmidt, Maribor, Slovenska ulica 36.	(1)
Za sv. birmo
in prvo sv. obhajilo ima v zalogi obleke, pajčota-ne, vončke itd. v veliki izbiri tvrdka Ign. Zargi, Ljubljana, Sv. Potra cesta št. 11. (1)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli ▼ največji izberi že od Din 550*— naprej.
Nova trgovina
(jubljana - TvrJeva cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze)
Padavica
(epilepsija)
krči, živčne bolezni ln pomanjkanje spanja. — Zanesljivi ln najboljši uspehi so se dosegli s. uporabo skozi trideset let preizkušenega
»Epilepsana«
Pobližnja navodila daje lekarna Fišter, Osijek III
VINA
prvovrstna po na.iugodnej. ših cenah kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON STEV. 25-73
Pošteno blago je najboljša
Tudi iz oddaljenejših krajev se vam Izplača v TRBOVLJE PO ČEVLJE. Največja izbira - domači izdelok - nizke eene - do-tbite "v priznani dobri specialni trgovini čevljov
M. Markič, Trbovlje
Pošiljamo tudi po pošti. Samo enkrat kupite in zadovoljni boste.
in zlatnino za birmo nudi najcenejše
Ivan PAKli
jubljana, Pred Škofijo lfi
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH!
iiiiaiiiiM
KOLESA
v prvovrstni izdelavi, solidni okvirji, zunanje lotani, z obojkami, poni-klani ali kromirani znamke AXO, kupite ugodno pri
H. SUTTNER ■ Ijiibljana - Aleksandrova c. 6
Zahtevajte brezplačen ceniki Ugodni plačilni pogojil
Vodne turbine
za vse razmere, aatomatlfae regulatorja, zatvorniie. opreme za 2age in mline izdeluje in dobavlja
G. F. Schneiter
Skofja Loka — tovarna strojev
Zmerne eene. — Prvovrstne reference.
Zahvala
Prav iskrena zahvala vsem, ki so našega dragega sina, brata, svaka in strica, gospoda
IVANA PEZDIR
spremili na njegovi zadnji poti, vsem, ki so mu poklonili cvetje, in organizaciji UJNŽB, in vsem onim, ki so nam izrekli
sožalje.
D. M. v Polju, 15. maja 1938.	Žalujoča rodbina Pezdir
PARKETE
(hrastove« bukove, favorjeve)
mizarske plošče (Panelplate) vezane plošče (Sperrplate)
izdeluje in dobavlja po nizki ceni
PoStai Straia pri Navammestu • Telefon: Straža 2 I CH D AIIIIII Parna tovarna
Železniška postaja: Straža-Toplice	LEU rHULIH parket In furnirja
De A*' KA SALAM A
| SUHOMESNAJ3
Dobrota Klefiševih salam je priznana. Vsaka Klefiševa salama je opremljena z zgornjo etiketo. Salama, ki te etikete nima, ni Klefiševa salama. Izredno dobre kakovosti je tudi Klefiševa praška šunka, kakor tudi vsi drugi mesni izdelki.
'™as Kolesa
ter lahka motorna kolesa »Brennabor« najugodneje kupite
TEHNIK J.BANJAJ
LJUBI J/) HA. MIKloilttVA- Hj
pri:
.Tehnik4 Joi.Banjai
LJubljana, MlkloSIceva cesta Stev. 20
Zaloga radioaparatov. nogometnih žog, tenis raketo* itd.
Iščemo financerje
ra dobro idočo veletrgovino pod ugodnimi pogoji. Sigurnost naložbe zajamčena. V poster prideio zneski od 100.000" Din dalje, - Ponudbe na upravo Slovenca pod šifro »Dobro obrestovanje 7498«.
MESARSKA ZADRUGA
on
Zagreb, Vlaška ul. 72c
ima naprodaj vagonsko zalogo
® topljenega loja ® krvno alhumino © goveje in telečje
kože ter vse vrste črev.
Vljudno naznanjam, da «em premestil svojo
stavbno podjetje na Tržaško cesto 64, Maribor
Priporočam se za izvršitev vseh javnih in privatnih zgradb, dalje industrijskih stavb, gospodarskih poslopij, skladišč, popravil in adaptacij vseh vrst solidno in po najnižjih dnevnih cenah.
Prevzemam v strokovno izvršitev vse vrste načrtov in proračunov ter tehničnih mnenj. Dajem tehnične nasvete in pojasnila.
Gradbeno podjetje Ing. Glaser Kari
Maribor. Tržaška cesta 64. Telefon 23-01
Rurfa očesa
Najbolji« tredstvo proti kurjim očetom je mast CLAVEN. Dobit« y lekarnah, drogerijah ali naravnost is tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Siiak Varajte »e potvorbl
ZaSčitm mak
Krasen lov na gamse in srnjake
Pri sreskem načelstvu v Radovljici, v sobi St. 7, bo dne 27. maja 1938 ob pol 12 dopoldne dražba občinskega lovišča občine Kranjska gora. Lovišče meri 7551 ha. Izklicna cena je 5000 din, vadij istotoliko. — Vse podrobno se poizve pri občini Kranjska gora. — Zakupna doba traja od 1. julija 1938 do 30. junija 1950.
»SiovcnCcfa* podrnZnfca
Ljubljana, Turševa cesta
(palača Poštni dom)
Dne 11. junija 1938 ob 10 dopoldne bo na licu mesta v Ljubljani, Florijanska ulica št. 26, prostovoljna javna dražba nepremičnin, vložna št. 126 k. o. Ljubljana, to je:
enonadstropne hiše v Ljubljani, Florijanska ulica 26, z gospodarskim poslopjem in dvoriščem, last dr. Zorca Vinka, odvetnika v Beogradu, Kralja Milana ulica 10.
Začetna cena 150.000 din, vadij 22.500 din v gotovini ali državnih papirjih.
Predlagatelj si pridržuje pravico v roku osem dni po dražbenem naroku prodajo odobriti ali stavljeni najvišji ponudek odkloniti. V primeru, da se ne izjavi, velja ponudek za odklonjen.
Prodaja se odreja na prostovoljno lastnikovo prošnjo. Nepremičnine so bremen proste.
Dražbeni pogoji so ob uradnih urah na vpogled pri tem sodišču, odnosno pri prodajalčevem pravnem zastopniku dr. Lovrenčiču Ivanu, odvetniku v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 12.
OKRAJNO S0DISCR V LJUBLJANI,
dne 6. maja 1938.
Zahvala
V globoki žalosti, ki nas je zadela ob izgubi naše dobre mamice, gospe
Ane Mozetič
smo bili deležni od blizu in daleč sočutja in tolažbe. Ker nam ni mogoče vsakemu posebej se zahvaliti — »e tem polom najprisrčnejSe zahvaljujemo. — Posebno zahvalo g. katehetu Kaču za obiske in spremstvo na njeni zadnji poti, Kolu jug. sester Terezija in vsem darovalcem cvetja Bog plačaj I Trbovlje, dne 13. maja 1968.
Žalujoča hčerka Marija, mož in otroci.
Za lepe dneve najcenejši in najprimernejši platneni čevlji za otroke z gumastim podplatom. VeL 27—34 Din 19.—, št 35—42 Din 25.—, moški Din 29.—. Izdelujemo jih v beli, sivi in drap barvi.
Novi, elegantni, lahki In udobni kopalni čevlji iz tkanine z gumijastim podplatom, neobhodno potrebni za vroči in ostri pesek na plaži Izdelujemo jih v beli, rdeči in modri barvi
OtroSke s&ndalke iz platna z elastičnim podplatom in špango preko rista. Od št 27—30 Din 25.—, št. 31—34 Din 29.—
Moški sandali, Izdelani iz močnega boksa s prvovrstnimi usnjenimi podplati Okusno zgubani ter dajo nogi vso udobnost in zračnost.
Poleti za Strapac, delo in sprehod ni boljših čevljev, kot so ti Izdelani so iz močnega drap platna, z ojačenim vrh-nim delom in okusno okrašeni z rdečim itepom.
Za dobre otroke je za pomladne dneve tale ileksibel sandala z okraskom in špango preko rista. Od štev. 27—30 Din 49.—, it. 31—34 Din 59, št. 35—38 Din 69.—.
Elegantni lakastl ln zračni damski sandali Izdelani z močnega belega usnja, kombinirani i modrim usnjem preko rista.
Zelo okusni čevlji iz lanenega platna, primerni za kopališče, plažo in sprehod na tolneu.
Lepi otroški čevlji iz laka z okrasnim jezikom preko rista. — Štev. 27—30 Din 69.—, št. 31—34 Din 79.—. Enaki iz belega nabuka za isto ceno.
Elegantni moški sandali, Izdelani is belega semiSa z usnjenim podplatom in usnjeno peto. Zelo lepo pristojajo k belim hlačam.
Damski čevlji, izdelani iz grobega drap meliranega platna z okraskom iz rdeče kože preko rista.

Not modeli Elegantnim gospodom li letnim oblekam. Izdelani iz finega belega ln rjavega boksa, Šivani na rom.
Za birmo...
Darilo za celo življenje
Zahvala
Vsem, ki so našega nepozabnega, ljubljenega soproga, brata, svaka in strica, gospoda
Franca Severja
spremili na njegovi zadnji poti ali nam kakorkoli izrazili svoje sožalje, izrekamo našo najglobljo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo g. dr. Ambrožiču iz Postojne za njegov dolgoletni trud, veleč. gosp. dekanu iz Postojne, preč. gosp. župnikoma iz Št. Petra in Trnja, vsem darovalcem prekrasnih vencev, gasilcem iz Št. Petra, pevskemu društvu iz Št. Petra za ganljivo petje, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki bo počastili spomin blagega pokojnika. Bog povrni vsemi
Št. Peter na Krasu, H rastje, 14. maja 1938.
2alujoča soproga Marija Sever in ostalo sorodstvo.
Najboljše angleške štofe
dobite na odplačilo po isti ceni kot za gotovino V TRGOVINI ANGLEŠKIH S T O F O V
Anastas Pavlovič
BEOGRAD Za vzorce obrnite se na Zagreb. ZAGREB _P R A Š K A 4
Podružnica „SLOVENCA« je na Miklošičevi cesli št 5
+
Neizmerne žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustila naša nad vse dobra mamica, sestra, tašča in nonica, gospa
Eleni Kastanatos roj. Kofa
vdova po šefu finančne uprave Škadar
Pogreb nepozabne bo danes, 15. maja ob pol 6 popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče k Sv. Križu.
Zoica por. Havličck, Kleuniči, hčerki; Fran Havliček, zet; Janko in Atanasije, vnuka; rodbine: Kastanatos — Sltadar, Koja — Drač, Danisca — Tiranč, Filipovič — Podgorica in ostalo sorodstvo.
j i " "T '«>" ;. >
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karei Ceč	izdajatelj: Ivan Rakovee	Urednik: Viktor Cenžiž