190. številka. Ljubljana, v torek 20. avgusta 1895. . XXVIII. leto. SLOVENSKI MM l shaja /tak dan a**-*«»r, i sinili nedelj« in praanike, ter velja po posti prejeman sa avstro-ogerske deiele aa vse leto 15 gtd., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jedrn mesec 1 flo-40 ki.— Za Ljubljano brea pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr, na mesec, po 30 kr. sa četrt leta — Za tnje deiele toliko ve*, kolikor poštnina snasa. Za osnanils plačuje m od itiristopne petit-vrste po 4 kr., če ae oananilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se irvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Oredaiitvo in upraenifttvo je aa Kongresnem trga it. 12. Upravnistvn naj ee blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari Ministarstvo Badenijevo. Važno novico je včeraj prinesel brzojav z Da naja. Grof Badeni je poklican v Iscbl, da se cesar pogovori ž njim o sestavi nove vlade. Hvalijo Ba-denija, da je dober npravni uradnik in tudi celo vrsto dragih dobrih lastnostij ima. Koliko je vseh teh dobrih lastnostij v resnici, koliko v domišljiji, tega mi pač ne vemo, ker mi grofa ne poznamo tako od blizn. Galicijo je upravljal prav po „gališki" in še lahko rečemo, da je še precej daleč do tega, da bi se mogla imenovati vzgledno upravljana dežela. Le v jednem ozira mu pa moramo priznati sposobnost, volitve je pa znal voditi, da so vselej Ispale po volji poljske žlahte. Res so imele te volitve več senčnih stranij, a uspeh je pa njegova akcija le imela. V tem oziru pa kaže, da ima Badeni vso sposobnost kacega ogerskega velicega župana, na kakeršnem mesta se bi dobro obnese), da bi se pa na mestu avstrijskega ministerskega predsednika, o tem pa še močno dvomimo. Badeni ima biti vez, ki bode tesneje spojila nemške liberalce in Poljake. V liberalnih krogih je Bideni persona gratissima, dasi ne moremo reči, da bi se odlikoval s svojim svobodoljubjem. Kakor ho bili ob svojem času isnašli levičarji kneza Windisch-griitza, tako so sedaj Badenija. Se ni bil odstopil Windischgriltz že so po liberalnih listih kazali, da ■ta Badeni in Thun jedina moža, ki moreta osrečiti Avstrijo. Imenovalo se je še nekaj drugih imen, a vedno jp ime Badenijevo bolj prihajalo v ospredje. Reči moramo, da je bila stvar že poprej dogovorjena in kaj dobro uprizorjena. Badeni je baje dober prijatelj Židov, katerih ima mnogo v Galiciji in nemško-liberalna stranka pričakuje od njega, da bode protisemitizmu huje stopil na prste, nego je knez VVindischgr&ts ali pa grof Kielmansegg. Iz povedanega pa moremo posneti, kakšna pota bode hodila nova vlada. Se jasneje je to nam, ko bode v novi vladi tndi vitez Chlumecky. Sicer sedanji vodja sjedinjene levice ne bode vodil tako važnega portfelja, kakor ga je Plener, to pa le zaradi tega ne, ker pač nikomur na misel ne pride, da bi Chlumeckv imel sposobnosti za avstrij- Listek. Grajska hči. (Novelica. Spisal D. L. Sel s kij (Dalje) III. Jednakomerno so potekali Olgi dnovi drug za dragim. Oni nesrečni večer, ki ji je napolnil dušo s toliko žalostjo in ji prizadejal tudi telesne bolesti, bil je že pozabljen. Olga je bila zopet vesela, polna nad, polna življenja, lepa kot sarija, ko ae okoplje v jutranji rosi. Kakor vitkonoga srnica, tako je skakala od kraja do kraja; kakor lahkokrila lastavica poleta-vala sem in tja ; kakor Živo srebro gibala se vedno: bila ti je utelešeno življenje samo. Krasnik je občudoval in občudoval to nežno bitje. Sedaj je začel ogenj, ki je še vedno skrivoma tlel v njegovem srci, goreti s velikim plamenom. RndeČica ga je oblila, kedar sta se srečala a Olgo; v zadregi ni vedel, kaj bi govoril. Najrajši bi jo bil pritisnil nase Ur ji povedal, da jo ljubi, tako brezmejno ljubi; a tega ni mogel, ni smel... Tndi njej je stopalo živo pred očf, kak 6 prijetno je bilo v njegovi druščini, ko je še sahajal k skega zakladnega kancelarja. Prvo ulogo bodo zopet igrali nemški liberalci. Gautsch, če res postane učni minister, bode pač tudi po svoje pripomogel, da se pod novo vlado avstrijski Slovani ne bodo preobjeli. Seveda od tega, da se Badeni pokliče v Ischl, in pa da zasede ministerski stol, je pač še jeden korak. Tudi se v tem času da položaj nekoliko premeniti, če tudi prevelicih nad ne smemo staviti v novo ministarstvo. Poprej je treba jasnosti, kakošna naj bode večina, na katero se bode Badeni opiral. Da bi se našla nova večina iz samih levičarjev in Poljakov ni prav verojetno. Badeni bi morda bil za tako večino, a v poljskem klubu pa ne odločuje on, temveč imata prvo besedo Jaworski in pa Zaleski, ki sta pa že večkrat izjavila, da ne vstopita v nobeno ve* čino, v kateri bi ne bilo Hobenvvartovega kluba. Najbrž so Poljaki tudi še sedaj tega mnenja. Poleg tega bi pa večina iz samih Poljakov, levičarjev in pa Coroninijevega kluba bila tako majhna da bi ž njo važnejših rečij ne mogla izvršiti. Levica že tako razpada, Coroninijev klnb je zgubil vodjo in najbrž razpade, nekaj poslancev se pa pri važnih glasovanjih rado odtegne. Rad ali nerad se bode, kdor bode sestavljal novo vlado, pogajal s Hohenvrartovim klubom. Ker je pa Hobenwart zastopnik slovenskega okraja in bi tudi gotovo ne ostal poslanec, ako bi drugi slovenski poslanci vsi ostavili njegov klub, imajo tisti poslanci, ki so v Hohenvvartovem klubu sedaj zopet priložnost, kaj izposlovati za Slovence. Njih dolžnost je, da so previdni in se ne dajo kar vjeti, kakor so se ob sklepu koalicije, ko se jim ni bilo prav nič gotovega obljubilo. Najbolje bi pač bilo, ako bi onemogočili ta eksperiment, kajti da se tudi sestaviti večina brez nemških liberalcev, ako se resno hoče. Seveda se morajo jemati Mlado-cehi v poStev. To je pa lahko mogoče, ker iz izjav najprvih čeških vodij je pač vidno, da bi se zado-volili z zagotovilom, da se izvede narodna jednako-pravnost v vseh deželah češke krone. Seveda samo zaradi kacega ljubeznivega smehljaja kacega državnika se ne obesijo nobeni Btranki. Ž njimi se seveda ne da tako ravnati, kakor s konservativnimi Slovenci. Mladočehom se ni bati razširjenja volilne njej in bratu v posete; kak6 hitro so ji takrat potekale urice, ko je pripovedoval resnične in neresnične dogodbe izza gimnazijskih svojih let; kako rada bi ga bila časih Ae malo pridržala, da bi bil še kaj povedal. Na tihem si je želela teh srečnih trenotkov nazaj in priznati je morala sama sebi, da je ljubezen do Krasoika pognala v njenem srci Že močne kali. Neka privlačna sila privlačevala je njo in njega drug k drugemu. Vsi njuni pogledi, njune besede, njuno vedenje : vse, vse je pričalo, da čutita drug do druzega nekaj, česar si pa še ne upata povedati. Tako pa ni moglo vedno ostati: čutstva so vrela, kipela, hotela priti na dan; prej ali slej je moralo počiti — in počilo je! Solnce se je že nagibalo zatonu. Grajska Olga se je sprehajala po parku, ki se je razprostiral sadi za gradom in bil jako velik. Danes je bila sama doma. Oče se je bil nekam odpeljal. Premišljevala je gotovo kaj veselega, ker večkrat ji je šinil zadovoljen smeh krog malih rubi nastih ustnic. Šla je vedno dalje in dalje. Tako se je vglo-bila v svoje misli, da ni zapazila, da je krenila na pravice, ker so pri narodu priljubljeni in ne potre bujejo, da bi zanje župniki in kaplanje ljudi komandirali k volitvi. Naši konservativni Slovenci se pa boje, da bi jim pri občni in tajni volitvi trdo šlo, ker bi več toliko ne izdal župnikov upliv. Zara i tega so se pa zvezali z zastopniki velikega kapitala da le do razširjenja volilne pravice ne pride. (V je naša katoliška stranka dosledna, bi nikakor ne smela pustiti Klunu in tovarišem, da se na Dunaju zopet pridružijo nemškim liberalcem in pospešujejo interese velicega kapitala. Ko bi kaj tacega nameravali in jih vodstvo katoliške stranke potem ne izbacne iz stranke, potem bi bilo pač najjasneje dokazano, da je vse tisto zabavljanje kapitalizmu le slepljenje ljudij. Nemški liberalci n *o prijatelji kmetskega stanu in če se zastopniki naše katoliške stranke še jedenkrat z njimi zvežejo, bode s tem čisto dokazano, da so jim interesi kmstskegA stanu deveta briga. V IJultlJaiil, 20. avgusta. Mladočeaka politika. Dr. Podlipnv je v Ko-stelcu nad Orlico napovedal svojo kandidaturo. B.l je v ta namen sklical shod, na katerem je govoril o mladočeški politiki. Rekel je, da sedaj Ae ni misliti, da bi MladoČehi mogli stopiti v vladno večino. MladoČehi seveda hočejo, da se ž njimi računa in da se ž njimi sklepa sprava. Toda nikdo ne r ode kaj dovolil stranki, ki se vedno ponuja in je pripravljena vstopiti v vsako večino. Doseči more kaj jedina stranka, ki odločno in dosledno postopa in se opira na močen narod. Volilci so potem se jedno« glasno izrekli za kandidaturo. MladoČehi prav store, ako se ne dajo kar ujeti na limanice. O soda Staro-cehov je jim lahko v svarilo. Stranke, ki hočejo mladočeško pomoč, prisiljene bodo naravnost povedati, kaj so pripravljene privoliti za mladočeško pomoč. Čehom se tudi ni bati. Stranke v parlamentu so že tako razcepljene, da ne brez zastopnikov češkega naroda dolgo vladati ne bode dalo. Narodnostna politika na Ogerskem. Posebni dopisnik »N. VViener Tagblatta" je obiskal ogerskega ministerskega predsednika in ga popra-ševal, kako on misli glede narodnega vprašanja. stransko stezo, ki pelje daleč tja noter v goščo. Ko se zdrami iz svojega premišljevanja, pogleda nekako plašno okrog sebe in zdi se ji, da tu sem je še ni privela pot. Bila je že skoro trudna, ker ni bila navajena hoditi po ueobhodenib potih: mej trnjem in robidovjem, po koreninah dreves, ki so štrlele iz zemlje navpik. Rada bi bila kam sedla, da bi si malo oddahnila, a na tem mestu ni bilo nobene klopice. Slednjič najde nekaj korakov proč prav v zatišji že precej polomljeno staro klop. Bog vedi, kedo jo je tu postavil. Za silo je bila še dobra, Olga sede nanjo. Ni dolgo taku sedela, kar zasliši stopinje. Predno se je zavedela, kako in kaj, stal je Krasnik pred njo. Opazil je bil, da je šla v park, ter prišel za njo. Imel je svoje namene, kakor vsak zaljubljenec, ki išče prilike, kako bi odkril svoji izvo-Ijenki svojo ljubezen. Olga je bila presenečena. ,Oprostite, milostljiva, da Vas motim v sladkem premišljevanji! Nisem se nadejal, da Vas dobim tukaj na tem kraji, ker sem navadno ne zahajate/ pravi Krasnik. „Ni moja navada, ne, sem zahajati,41 odgovori Olga. „Danes pa sem prišla, ne da bi bila hotela.1* „Kako to? Tega ne umejem!" „K ribnjaku sem prav za prav nameravala Banffy je seveda oporekal, da bi bil kak narod na Ogerskem zatiran. On je proti vsaki koncesiji ne-madjarskim narodnostim. Jezikovno vprašanje je le sredstvo, smoter je pa ta, da se hoče na Ogerskem delati federalistična politika. To se pa ne zgodi. Tu ne gre le za ogsrske koristi, temveč za obstanek dnalizma. Že sedaj dualizem težko posluje, a nemogoče bi pa bilo vsako njegovo poslovanje, ko bi se na Ogerskem odrekli ideji jednotnega, neraz-deljivega političnega naroda in pustili narodnosti kot politične individualitete. Odbor, ki se je osnoval na shodu narodnostij v Budimpešti, se bode razpustil, kakor se je ob svojem času prepovedal romunski odbor kot nezakonit. — Banffyjevim izjavam se ne čudimo, ker od sedanje ogerske vlade pač nismo pričakovali, da bi kdaj bila Slovanom pravična. Nezadovoljnost v Italiji je jako velika, ker vlada ne pomilosti vodij sicilijanske ustaje. To nezadovoljnost so volilo! pokazali te dni, ko so pri neki dopoindni volitvi v Rimu zaprtega De Felice Giuftrido volili za poslanca. Vladni kandidat bogati knez Odescalchj je propal. Vlada se pač sedaj še ne bode udala in zbornica bode volitev razveljavila, ('udno pa vseknko osvetljuje razmere v Italiji, če v glavnem mesta dajo prednost zaprtemu puntarju pred vladnim kandidatom. S tem ljudje nekako izjavijo, da zmatrajo ustajo za opravičeno To pa pač daje mnogo misliti in tudi Crispi take prikazni ne bode smel prezreti. Abesinska deputacija. Knez Meščerski v svojem glasilu „Graždanin" piše, da ni verojetno, da bi abesinsko deputacijo bil zares poslal abesinski kralj. Najbrž so le nekateri Abesinci hoteli Rusijo voditi za nos. Meščerski ostane pri svojem mnenju, četudi je dokazano, da je deputacija bda poprej naznanjena ministarstvu Unanjth stvarij. Po njegovem mnenju je kdo najpoprej še ministerstvo unanjih h'vanj nalagal. Meščerski posebno zaradi tega deputaciji ne zaupa, ker je iz Peterburga naravuost pioti domu odšla in ni obiskala Moskve, kakor je sprva nameravala. Vladi svetuje, da naj poizve, ka to je s stvarjo, ker ni treba, da bi bila Rusija ko nu za norca. Drugi listi so seveda drugačnega mnenja. Nobenemu ne gre prav v glavo, čemu bi kdo drug tako daleč pošiljal deputacijo v Peter-burg. Deputacija je v Rusiji dobila pač nekaj darov za cerkvene namene, a potovanje v Peterburg tudi nekaj stane. Španija. Mej rezervisti vlada velika nevolja. Noben ne mara na Kubo, kjer vlada rumena mrz-liua. V več krajih so že bili mej rezervisti upori. Mej špaujskimi četami na Kubi ni najboljša disci-pltua, ustaši pa vedno dobivajo pomoči in se vedno bolje organizujejo. Pieteklo bode pač se precej časa, predao Spanjci na tem otoku napravijo mir. Dopisi. I/ Spodnje Ilirije, 18. avgusta. Veselica tukajšnjega bralnega društva dne 11. t. m. vršila se i* ol> obili udeležbi slovenskih rodoljubov in ro-doljubkinj na prijaznem Kendovem posestvu vseskozi plav sijsjno. Posebno mnogobrojno so bila zastopana ravna idrijaka narodna društva. Slovesnost pa je bili še povzdignena, ko nam topiči raz hrib na zn.mijo, da se bližajo ljubljanski kolesarji, kateri so iti. ker se mi prijetno zdi gledati ribice, ki se potapljajo in zopet prihajajo na površje. Pa tako sem bila nekam zamišljena, da sama ne vem, kedaj sem krenila iz glavne steze na stransko, ki me je pripeljala tu sem v to goščavo," pripoveduje deklica. „To se nekako tako glasi, kakor da bi bili zašli, milost Ijiva '" opomni Krasnik, smeje se. Tudi Olga se je smejala. „Izvolite-li sesti, gospod oskrbnik?" vpraša na to, ko vidi Krasnika še vedno stati. „Ta-le klop Bicer komaj zasluži to ime, a za silo je vse dobro." „Čast mi bo, sedeti poleg Vas, milost Ijiva !J odvrne oskrbnik ter sede. „ Blagodejna senca je tu," reče Olga, „Hladno je tukaj, da! Danes je bila neznosna vročina. Tako je pripekalo, kar se da," odgovori Krasnik. „Uboge moje cvetlice so kar glavice povečale!" „ Saj jih imate veliko; če Vam jedne zvene, pa dobite precej druge. Jaz pa nimam ni jedne cvetke, da bi jo mogel in smel imenovati svojo!4 „ Čakajte, takoj se Vas usmilim, da mi ne boste tožili in vzdihovali!" pravi Olga, vzame iz nedrija jedno vijolico, jedno vrtnico in jeden kliuček ter jih poda Krssniku. „Hvala, srčna hvala!" reče ta ter si vtakne ta dan napravili izlet v Idrijo. Gospod nadučitelj Punčuh pozdravil je došle goste v imenu bralnega društva, a zbrano občinstvo zaorilo je navdnšeni: Živeli! Domači mešani zbor izvajal je vse točke popolnoma pravilno ter žel obilo pohvale. Jako so nam ugajale deklamacije. Govor mladih nadarjenih deklamovalk segal je vsem navzočim prav do srca. Vsakaterega je osobito presnnila pesem .Najlepši biser", katera nam tako milo opisuje solze našega presv. cesarja o zadnjem obisku Lubljane. Tej deklamaciji sledila je prav umestno cesarska pesem. Vsakateri navzočih pričakoval je težko pričetek igre „Indijski siroti". Radovednost nas ni varala. Reči moram, da je ta igrokaz na prav primerno prirejenem odru vse isnenadil. Gotovo je bilo k temn treba prirediteljem veliko truda, a ta trud je bil z dobrim uspehom obilno poplačan. Kako se je v igri vse prilegalo. Mladi kakor odrasli igralci bili so svojim utogam tako primerno oblečeni, da si nismo mogli boljše misliti. — Kateremu izmej obilega števila igralcev bi dal glede pohvale prvo mesto, ali ubogima sirotama Ganči in Ajini, ali vražaricam in Indijcem, ali zopet naposled trem sestram in Brita, se mi ni mogoče odločiti, ker vsi so svojo nalogo častno izvršili. — Upravičena je splošna želja, naj bi se le - ta igrokaz v kratkem ponovil. Ob sklepu vzporeda izrazila se je vsem domačim in tujim gostom, osobito pa kolesarjem sahvala za mnogobrojni obisk ter se je prosilo, naj bi še nadalje obiskovali in podpirali veselice bralnega društva. Le prehitro se je nagibalo solnce proti zatonu ter so nas pričeli naši sosedje zapuščati. Od ljubljanskih in idrijskih kolesarjev poslovilo se je občinstvo s prisrčnim: Na svidenje! Domačini pa smo se radovali ob prijetnem petji in godbi še do pozne noči. Gmotni uspeh veselice na korist nakupa gasilnega orodja v tukajšnji občini je prav povoljen. Gotovo ostane veselica vsem udeležencem v lepem spominu. Da se je vse tako lepo izvršilo, je zahvaliti le vztrajnemu, neustrašenemu naporu vseh domaČih sotrudnikov, katerim želimo, da bi z isto unemo še nadalje vztrajali. Njih trudapolno delo bode venčal uspeh in gotovo jim bode v zadoščenje, če se čim večkrat povrnejo ljubi gostje. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. avgusta. — (Našim naročnikom) Vsem onim naročnikom, ki bi se morda spodtikali nad klavzulami na zavitkih: plačano do . . . naznanjamo, da to ni nikako tirjanje ali opominjanje. Stvar se je uvedla po uzorcu vseh večjih listov v lastno kontrolo, ter da se p. n. naročnikom prihranijo sitnosti dopisovanja za slučaj, da bi bili pozabili, do kedaj so naročnino poravnali. Toliko v pojasnilo. Upravništvo „S I o v. Na r o d a". — (Najvišja zahvala) Nj. Vel. cesar je milostivo naročil dež. predsedniku potom najvišje kabinetne pisarne, da se naznani najvišja zahvala za izraz lojalnosti, ki jo je izrekel v Kranju občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda — i.Slepo patrone") je naslov članku, kateri je v soboto na odličnem mestu priobčil „Slovenec". Gospcdje „Slovenčevci" se v njem opravičujejo in opirajo, a tako, da se sami po ustih bi-jejo. Volkovi se predstavljajo kot jagnjeta. Klasična je v tem članku definicija o „hujskanju". „Slovenec" piše: ,, Nikakor se pa ne more imenovati hujskanje vzbujanje strastij v pravih mejah in za dobro stvar. Človek sploh ne more delovati brez strastij; zato je vsakega vzgojevatelja dolžnost buditi in voditi cvetlice v gumbnico. „Hranil jih bom v trajen spo min na Vas, milostljiva !" Bil je v svojem notranjem hud boj. Ž t je imel besedo na jeziku, da bi bil odkril Olgi svojo ljubezen, svoje srce, a ni mogel. Žh poprej, ko sta govorila o cvetlicah in sedaj, ko mu je podarila šopek, hotel je nprožiti, a vselej mu je legla neka tesnoba na dušo. da ni mogel začeti. In veuder je imel sedaj tako ugodno priliko ! Naposled se ujuuači ter izpregovori: „Ko sem Vas prvič videl, miloatljiva, zanetili ste v meni nt ugašen ogenj; od tega Časa hrepenim iu koprnim po Vas. Uverjeni bodite, da je spošto vanje, čista ljubezen do Vas, ki me je napotila do tega koraka. Ako tudi me zavrnete, — danes moram izvedeti od Vas svojo usodo. Premagoval sem se dolgo, sedaj sa ne morem več. Privoščite mi samo jedno besedo, kaj pravim besedo, samo jeden pogled, v katerem bom čital, da mi hočete vračati ljubezen z ljubeznijo!" Prijel je deklico za roko, katere mu ni branila, ter jo krepko držal v svoji. Olga pa se mu je naslonila na prsi ter šepetala : „ Jaz te ljubim, Zdravko, tako iskreno ljubim!" Njegova ustna so se dotaknila njenih ■ • Na vasi je v tem trenotku zazvonilo A ve Marijo. (Dalje prih.) v z goje van če ve strasti. To ni torej nikakor hujskanje, če oče ali učitelj ali duhovni pastir skuša vžgati v srcih sebi izročenih strast ljubezni do resnice, do kreposti, strast sovraštva in jeze do laži, do slabega, strast žalosti nad grehi, strast srčnosti v boju proti oviram resnice is kreposti. Resnica v tem smisla sama najbolj „huj s k a", ker s elementarno silo prevzema človeku glavo in seoe\ Pravi hujskač s svojim hujskanjem ruši red in kali mir in to je naj pogub nejle delo, ki se mora s vsemi silami zavreti*. — Na to si dovoljujemo vprašati: Kdo js rušil red in kalil mir v Starem trga pri Loža? Slovenčevci, na čela jim razposajeni kapelanje! Po „SlovenČevi" definiciji smo torej opravičeni, te ljudi imenovati h u j-8kače. — Še boljše je, kar se čita v rečenem članku o lažeh in obrekovanjih. „Slovenec" piše: „To ni laž, če kažeme ljudstvu pogubnost liberalnih načel, to ni laž, če je svarimo, naj ne posluša tistih, katerih največja slast je udrihati zoper f...., to ni obrekovanje, če jim is spisov, govorov, javnih dejanj dokazujemo smeri svojih nasprotnikov." Naš odgovor: laž je, če pripovedujete, da smo sovražniki katoliške vere in cerkve; če nam očitate, da smo nasprotniki duhovskega stanu, dočim nasprotujemo le posamičnim duhovnikom in to v političnih vprašanjih; obrekovanje je, če tja v en dan pišete, kakor v si nočnem „Slovenca", da se borimo „proti Leonu XIII. in njegovim idejam", ker vsak novodobni kranjski kaplan še davno ni papež; če trdite, da so naša načela liberalna v slabem pomena te besede, ko vender našemu programa, v katerem so naša načela določena, ne morete ničesar očitati! Ali nas umejete, gospodje Slovenčevci? — (Vodstvo .Katoliške tiskarne") je sinoči v .Slovencu* priobčilo neko pojasnilo, ki potrja našo navedbo, da je Še pred dvema leti neko v kat. tiskarni službujoče dekle dobivalo na teden 1 gld. 20 kr. Vodstvo pravi, da se je to dekle takrat šele učilo vkladati. Vkladanja se vsako dekle v nekaj dneh nauči, dotična dekle pa je več mesecev dobivalo rečeno nizko mezdo. Sicer pa: zakaj niso gospodje tega že takrat povedali, ko smo jim to prvič očitali ? — (0 potovanju na narodopisno razstavo v Pragi) so vsi listi polni radosti in uznesenja. „Narodni Listy" in „Poli ti k" pozdravljajo prihod Slovencev v Prago kaj simpatično in zagotavljajo, kako srčno in bratski bodo sprejeli cehi svoje drage brate Slovence. „Narodni Listy" n. pr. pišejo: „Prejeme si jed, aby jich prijelo hodne, hodnč mnoho, abychom je tim slavnčji mohli u nas pohostiti." Zagrebški „Obzor" je tudi pozval Hrvate, naj se pridružijo razstavnemu vlaku v Zidanem mostu ter priporoči), naj se osnuje v Zagrebu poseben odbor v to. Slovenci želimo, da se popeljemo zajedno s Hrvati v Prago, da se bode potem naš vlak mogel zvati „h r v a ts k o-slovenski vlak" v znamenje bratske ljubavi, ki nas vse spaja. „Obzor" poziva Hrvate torej, da se nam pridružijo, „da tako utvrdimo stupove velebnog hrama slavenske solidarnosti." — Kakor žele Hrvati, tako želimo tudi mi, da se slovenski rodoljubi pripravijo na to častno pot, zlasti poslanci, častita duhovščina, učitelji, župani, sploh vsi rodoljubi naj bi to potovanje smatrali sa častno dolžnost nasproti Čehom, nasproti ssbi in narodu pa za nalogo, da se nam je od Čehov učiti delovanja, na* rodnega in kulturnega življenja. Rojaki, na pot torej v zlato matuško Prago ki nas željno pričakuje kot zvesta slavska mati. — (Podpore in posojila) Komisija pri dež. vladi je včeraj začela posvetovanja o podelitvi podpor in posojil po potresu oškodovanim hišnim posestnikom zunaj Ljubljane, čim bodo ta posvetovanja dognana, kar se zgodi v nekaterih dneh, se začnejo posvetovanja o prošnjah ljubljanskih trgovcev in obrtnikov. — (Glas iz občinstva) Piše se nam: Kakor se sliši, dostavile se b >do hišnim gospodarjem v teku tega tedna rešitve njih prošenj za podporo, odnosno posojilo. Hišni gospodarji bodo sedaj vedeli, pri čem so, in dobili bodo tudi sredstev, da se lahko energično lotć poprave, odnosno prezidave svojih poslopij. Do sedaj se je v tem obziru, žal, premalo storilo in gotovo ni neopravičena bojazen, da bode za zimo silno primanjkovalo stanovanj in da bode v tem obairu nastala kalamiteta, ki utegne imeti jako slabe posledice. Jako mnogo rodbin, ki so provizorno dobile stanovanja is ven mesta, nestrpno čaka trenotka, ko os bodo moglo vrniti •# Ljubljano; a stanovanj ni dobiti niti za drag denar. A pri tem ae ne sme pozabiti, da čez 700 oeeb biva de po raznih barakah, ki pa so prirejene le sa toplejši čas. Že sedaj tožijo prebivalci barak, da so noči silno hladne in bati se je, da vsled pre-hlajenja nastanejo razne bolezni. A sedaj smo še ]e v drugi polovici avgusta; kaj pa bo čez par mesecev. Da bi ljudje čez zimo mogli ostati v barakah, na to ni misliti; a kam ž njimi, kje dobiti stanovanja. To je vprašanje, katerega se poklicani faktorji ne morejo ogniti, in skrajni Čas je, da se v tem obziru kaj ukrene. — (Za hišne gospodarje.) Kakor se nam poroča, je c. kr. deželna vlada rešitev hišnih gospodarjev prošenj za podporo, oziroma brezobrestno posojilo že priposlala mestnemu magistratu, ki jih bo takoj dal dostaviti prošnjikom. — (Trgovski! dola v Ljubljani) končala je letošnje šolsko leto zaradi kratkega prestanka v potresni dobi šele 15. avgusta. Učencev bilo je v tej šoli skupaj 204, in sicer v greraijalni trgovski šoli 100, v privatni trgovski šoli pa 104, mej temi 56 internih. Po narodnosti bilo je največ Slovencev, potem Nemcev, Srbov in Hrvatov ter Lahov, V nedeljo dne 11. avgusta bila je javna skušnja učencev 3. tečaja gremijalne šole ter sta pri tej priliki bila javno odlikovana najbolja učenca Bernot Miroslav iz Ljubljane (pri Jeglič-Lesko vicu) in Košmelj Matevž iz Železnikov (pri F. M. Regoršku). Novo šolsko leto prične se 1. oktobra. Pri tej priliki bodi omenjeno, da je letos ravno petdeset let, kar vodi to šoto ces. svet. F. Mahr. — (Porotno sodišče v Ljubljani.) Prihodnji ponedeljek prične se pri tukajšnjem deželnem sodišči tretje letošnje porotno zasedanje. Obravnavalo se bode o sledečih kazenskih slučajih, in sicer dne 26. avgusta: Prezelj Janez, hudodelstvo posilstva; Ogrin Marija in Šink Marija, hudodelstvo detomora; dne 27. avgusta: Kobi Anton, hudodelstvo uboja in Jazbec Janez, hudodelstvo težke telesne poškodbe; dne 28. avgusta: Presetnik Janez, hudodelstvo požiga, in Boznar Anton, hudodelstvo nboja; dne 29. avgusta: Gostinčar Josip in sodrugi, pregrešek razžaljenja časti, isto tako tudi Grablovic Anton; dne HO. avgusta: Baje Fran, hudodelstvo težke telesne poškodbe; dne 31. avgusta: Juhart Andrej in 6 sodrugov: hudodelstvo ponarejanja denarja; dne 2. septembra: Prestopnik Anton, hudodelstvo uboja, in Florjančič Josip in sodrugi, hudodelstvo tatvine in goljufije; dne 3. septembra: Bizjak Fran, hudodelstvo uboja. Obravnave vršile se bodo V filharmoničnega društva poslopji „Touhalle". — (Sodna obdukcija) umrlega mesarja in posestnika L. Slovše je dognala, da je primeroma še mladi mož umrl vsled alkoholizma. — (Ustavljena preiskava.) Državno pravd-ništ.vo je ustavilo kazensko preiskavo proti M. Lobodi in le tega izpustilo iz preiskovalnega zapora. — (Najden utopljenec ) Pri izlivu Malega Grabna v Ljubljanico našel je danes zjutraj posestnik Janez Mazi, ki je s čolnom vozil drva v Ljubljano, mrtvo truplo okoli 40 let starega moža. Gostilničar Janez Čerin iz Štefanje vasi spoznal je v utopljencu posestnika Janeza P o g a č a r j a vulgo Žabjeka iz Zgornje Hruške, ki je pretočeni četrtek neznano kam odšel c doma. Mrtvec imal je le Spodnjo obleko na sebi in se da torej iz taga sklepati, da se je hotel kopati, in da je utonil v Malem Grabnu — ^0 troska veselica.) Včeraj priredile so štiri deklice v Litiji malo otroško veselico v korist si. družbe sv. Cirila in Metoda, ter nje čisti dohodek 23 kron, izročile Litijskim Slovenkam za prihodnjo pokrovitelj ni no. — (Nove brzojavne postaje) Železniške brzojavna postaje na dolenjski železnici v Veliki Loki, Hadohavasi, Novem mestu, Zatičini, Straži, Trebnjem in Višnji Gori so ae odprle za splošni brzojavni promet za notranje in uuanje dežele. — (Vodnikova spominska plošča na Tri glavu) Danes je ravno 100 let, da je bil slovenski pesnik Valentin Vodnik na vrhu Triglava. V spomin na ta dogodek sta dala Čč. gg. župnik Aljaž iz Dovjt-ga in kaplan Matjan iz Jesenic izdelati mra-motuato spominsko ploščo, ki se je vzidala na primernem mestu na vrhu Triglava. — (Nova pota na Triglavu.) Kranjska sekcija nemškega in avstrijskega plan. društva je dala na mesta, kjer je I. 1893. dr. J. Kugy z vodnikom A. Knniscem iz Trente našel direktno pot navzgor Od K-ra zraven Marije Terezije koče na vrh velikega Triglava, (ne da bi se šlo čez greben) zgraditi pot in na nevarnih mestih napraviti prijemalne droge. Pot mej Dežmanovo in Marije Terezij« koto, po kateri je možno priti iz severno-izbodne na južno zahodno stran Triglava, se je izdatno zboljšala. Tudi na grebenu se je na nekem nevarnem mestu naredila nova železna žica. — (Kovanje denarja.) Kovanega denarja kronske vrednosti imamo sedaj v obeh državnih polovicah za 385 milijonov goldinarjev in sicer: po 20 kron v zlatu za 278.402.000 gld., po 10 kron v zletu za 10,361 000 gl., srebrnih kron za 67,277.000 gl., po 20 vinarjev za 16,426.000 gld., po 10 vinarjev za 10,288.000 gld., po 2 vinarja za 2,215 000 gld. in po 1 vinar za 537.000 gld. Kakor je po zakonu določeno, ima se izkovati za 100 milijonov goldinarjev srebrnih kron, za 30 milijonov nikljevega in za 13 milijonov bronastega denarja. Nikljevega denarja izkovanega bode že letos določeno Število, srebrnih kron ter bronastega denarja pa še le v teku dveh ali treh let. — (Volilski shod.) Državni posl. dr. Gre« goreč in dež. posl. dr. J u r t e 1 a sta na dan 25. t. m. sklicala shod volilcev k sv. Barbari v Halozah, kjer bodeta poročala o svojem delovanju v državnem oziroma v deželnem zboru. Dne 1. septembra bo posl. Gregorec poročal v Negovi v sodnem okraju radgonskem. — (Za napravo koče na Okrešlu v Savinjskih planinah) prinaša BSudst. Post" na prvem mestu poziv Slovencem na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, katere dežele meje na omenjenem kraju druga ob drugo. Sedanjo kočo je jako zanemarila sekcija „ Celje" nemškega in avstrijskega planinskega društva in jo ima zaprto, da je pristopna samo članom tega društva. V kratkem času svojega obstanka jo marljiva savinjska podružnica slovenskega planinskega društva storila več za te kraje, ne^o pa sekcije nemškega in avstrijskega plan. društva v četrtstoletju. Ona naj bi torej stvar vzela v roke in zgradila primerno kočo, treba pa je dejanske podpore slovenskih rodoljubov iz imenovanih slovenskih mejnih dežela. — (Železnica Velenje-Spodnji Dravograd.) Danes se je začel politični obhod projektovaue železniške proge Velenje-Spodnji Dravograd. Trajal bo do dne 28. t. m — (Osobne vesti) Pri policijski straži v Trstu so imenovani: Pol. straže nadzornikom I. vrste nadzornika namestnik Ivan C a d e ž ; pol. straže nadzornikoma II. vrste nadz. namestnika Anton Tomšič in Simon 1 v a n o v i č ; nadz. namestnikom II. vrste stražniki Iv. Rode, Andr. Suha-d o b n i k , Fran F i t z k o in Al. F u 1 i z i o. — (Nj Vel. cesarica) bode prišla koncem tega meseca v Mi ram are, odkoder se pelje na otok Krf, kjer ostane dlje časa. — (Dinamit na parniku.) Z Reke ne nam piše: V nedeljo zjutraj baŠ ko se je parnik „Villam" hotel odpeljati v Ankono, je kurjač mej premogom našel s platnom ovit zveženj. Odprl ga je in našel v njem — kup dinamitnih patron. Na ladiji je zavladal velik strah Ukrcanih je bilo 48 popotnikov, ki so z ladje zbežali. Policija je zaslišala potnike in moštvo, pa ni mogla dognati, kako so prišle patrone mej premog. Jedni trde, da so bile mej premog že skrite, ko se je premog spravil na ladjo, drugi zopet trde, da so bile skrite šele potem, ko je bil premog že na parniku. Patrone so se prepeljale v Martinščico v ondotno skladišče za smodnik. Parnik je odplul z like ob 10. uri dopoludne, a četrti del potnikov se ni hotel ž njim peljati. — (Razpisane službe) Pri okr. sodišču v Idriji mesto okrajno • sodnega pristava z dohodki IX. Čin. razrtda. Prošnje do dne 30. avgusta predsedstvu dež. sodišča v Ljubljani. — Na dvorazredni ljudski šoli v Poljanah nad S kuljo Loko drugo učno mesto z dohodki IV. plač. razreda in jedno stano-valno sobo. Prosilke za to mesto naj pošljejo prošnje do dne 5. septembra okr. šolskemu svetu v Kranju. * (Zaradi 100 gld odpovedana ljubezen ) V Bački na Ogerskem je neki ondotni trgovec se zaročil s hčerjo nekega drugega trgovca. Oče je svoji hčeri obljubil 500 gld. dote, na dan poroke pa povedal, da ne more več dati kakor 400 gld Zeninova ljubezen se je pri tem razkritju popolnoma zgubila in izjavil je, da neveste več ne mira. Nevesta je vsled te izjave zblaznela, napadla ženina z nožem in ga lahko ranila. * (Grozen požar) je uničil celo mesto Przvtik v Radomski guberniji na ruskem Poljskem. Samo jedna cerkev je ostala. Ogenj so zanetili zločinci na raznih koncih mesta. Nad 4000 ljudi prebiva pod milim nebom. Škoda je silno velika. * (Milijonsko darilo.) Povodom slavnostnih dni v spomin petindvajsetletnice nemško francoske vojne je daroval tovarnar Krupp v Essenu jeden milijon mark mirovinski zalogi delavcev svojih jeklo-livuih tovaren * (Razstreljen vlak) Pri Bolondronu na otoku Kubi so ustaši razstrelili z dinamitom vlak, s katerim se je peljalo več sto prostovoljcev. Eksplozija je bila strahovita; prostovoljci so bili skoro vsi obiti ali nevarno ranjeni. 1 T" "H Slovenoi ln Slovenke! no zabito družbe ar. Cirila ln Metoda 1 i k J 1 i Davila i Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod F. v F. v Sodražici 3 krone, nabrane v veseli družbi. — Živeli rodoljubni darovalci in darovatke in njih nasledniki! Podpornemu društvu za slov visokošolce na Dunaju so došli ti-le darovi: Gosp. dr. Janko Babnik, c. kr. sodni pristav v Ljubljani 5 gld.; g. Ivan Navratil, ravnatelj pomožnih uradov pri najvišem sodišči na Dunaju 5 gld.; gosp. Jakob Pukl, posestnik, c. in kr. nadporočnik, tolmač na Dunaja 12 gld, Preč. g. Tomaž Cerin, profesor bogoslovja v Gorici 5 gld.; Ribniški dijaki prebitek zabavnega večera dne 4. t. m. 31 gld. Vsem dobrotnikom, posebno pa ribniškim dijakom, ki so se tako lepo spomnili svojih trpečih sobratov na Dunaju, izreka odbor presrčno zahvalo. Kn)ltevnost. — „Slovanski Svet" ima v št 33. naslednjo vsebino: Kongres Rumunov, Slovakov in Srbov ; S kongresa nemadjarskih na rodnosti j; Vodniki posto venskih deželah; Alastor: Svojemu prijatelju Mihi Podlesuiku; Iz M. J. Lermontova; Dopisi; Ruske drobtinice; Ogled po slovanskem svetu; Književuost ; Nekoliko mislij o prilogi za ženstvo; Naša krivda; Zmagoslava: Slovenska žena; Tngomira: L^pa ž*m» ; Marica: Ljubeznjivi prijatelj. Uredništvo „Slovanskega Sveta" se preseli na Dunaj, vsled česar izide prihodnja številka šele v 14 dneh. Odslej naj mm vsa pisma kakor tudi naročnina itd. pošiljajo na adreso: Redaction des „Slovanski Svet",Wien, VII, llof-itallstrasse 5. — „Učiteljski Tovariš" ima v št. 16. in 17. to-le vsebino: „Vrtec" : Spominčica na grob Andreju Praprotniku; Rudolf Horvat: Kako vzgajej učitelj učence k resnicoljubju? Roza Hribal: Kako si pridobi in kako vzdržavaj učitelj dobro disciplino v svojem razredu? Josip Novak: Jablana in smreka; Josip Petkovšek: Prednost pešpotovanja; Jos. Ci-perle: Narodna vzgoja; A. Li kozar: Zelenjadarstvo na šohkem vrtu meseca kimovca; Listek; Naši dopisi ; Vestnik; Uradni razpisi učiteljskih služeb. Celovec 20. avgusta. Poslancu Rainerju so volilci na volilskem shodu izrekli nezaupnico, vsled česar je Uainer izjavil, da odlo/i mandat. Rainer je član nemške levice. Dunaj 20. avgusta. Profesorjema na državni mali gimnaziji v Celju z nemško slovenskim učnim jezikom sta imenovana: profesor na gimnaziji v Ljubnu Julij Glowacki in profesor na višji gimnaziji celjski Anton Kos i. Dunaj 20. avgusta. Uradni list prijavlja jako milostno lastnoročno pismo cesarja predsedniku upravnega sodišča grofu Belcredijn, s katerim se temu izreka zahvala in priznanje za dolgo in zvesto službovanje in se mu iz ozirov na njegova leta dovoljuje odstop. Dunaj 20. avgusta. Naslednikom Bel-credtja je določen bivši pravosodni minister grof Schonborn. Imenovanje se razglasi v kratkem. Ischl 20. avgusta. Grof Badeni je bfl opoludne pri cesarju v avdijenci. Pozvan je bil, ker je cesar Želel izvedeti njegovo mnenje o sedanji notranje-političui situvaciji in slišati njegov s\et. Novo ministerstvo se sedaj še ne sestavi in tudi za pozneje še ni gotovo, da prevzame sestavo grof Badeni. Jutri pride Badeni na Dunaj, da se posvetuje s Kielmanseggoua. Praga 20. avgusta. Češki gospodarski shod, na katerem bodo zastopane vse Češke dežele, je zagotovljen. Namen shodu je, ustvariti konkretno gospodarsko organizacijo in pospeševati solidarnost mej vsemi Slovani po načelu „Svoji k svojim". Pri tej organizaciji bodo Staročehi iu MladoČehi skupno delovali. Beligfrad 20. avgusta. Zatrjuje se, da je definitivno sklenjeno, da prestopi Koburžanov sin Boris k pravoslavni veri. Pariš; 20. avgusta. Mej francoskimi in laškimi delavci v Berreu so nastala velika na-sprotstva. Primerilo se je že več krvavih izgredov. Pri zadnjem je bilo pet oseb težko ranjenih. _ Narodno-gospodarske stvari. — C kr. ravnateljstvo za promet na železnici v Beljaku javlja, da se je lokalua železnica Gopfntz-Veliki Siegharts s postajo Veliki Siegharte in postajališčem ter uakladališcem Schonfeld-Kirch-berg javnemu prometu otvorila dne 19 avgusta t. 1. in da je postaju Veliki Siegharts otvorjena a plodnemu prometu, postajališče in nakladalršče „Schon-feld Kiulibt-rg" pa za osobni promet kakor tudi sa promet voznega blaga. Ceneno domai« zdravilo. Za uravnavo in ohranitev delnega prebav ljenja s« priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega ...Moli nvega Seidliti praska". ki se dobi /;i nizko ceno in kateri npliva najbolj trajno na vse težkote prebavljenja. Originalna fikatljica 1 gld. a. v. Po poStnem povzetji razpošilja tn praftek vsak dan lekar A. MOIjL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tucblauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ev preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (4—12) Iz uradnega lista. Iivrftllne tali eknekulivne družbei OaSparja .1 akcija posestvo v Podkorenu, cenjeno 1872 gld., dn6'24. avgusta in 24. septembra v Kranjski gori. Mart-na Gor ca posestvo v Dol. Selcah, cenjeno 410 gld., dne 24. avgusta in 2f>. septembra v Trebnjem. Franca He rcoga zemljišče v Ravnem, cenjeno 120 gld., dnu 24. avgusta in 2f>. septembra v Krškem. Matevža Klopčiča posestvo v Krtini, cenjeno 3795 gld., dne 24. avgusta in 28. septembra na Brdu. Matevža Sezona posestvo v Žerovnici, cenjeno 3720 gld. in 20 gld., dne 26. avgust;* in 2f>. septembra v Cirknici. Jožef Lavričevih naslednikov posestvo v Jablanici, cenjeno 2970 gld., dn6 27. avgusta in 27 septembra v Litiji. I Me I o ne dediči. Kdor utegne inu ti dedno pravico do zapuščine dne 11. junija t. 1. brez oporoke umrle Jere T ram te v Bistrici It. 33, se pozivlje, da to zglasi do • iti."- 22. julija I. 1896 okrajnemu sodišču v Mokronoga. Po preteku tega roka se bode postopalo po predpisih sakona. Meteorologično poročilo. S s t» •< Čas opazovanja Stanje j baro- i Tempe-metra j ratUfa v mm. Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 arah 19. 20. n S». zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7412 :151'C 7412 |l0 4» C 740 4 23 6» C 1 si. svzh. si. ssvzhod sr. vzhod jasno megla jasno 00 Srednja včerajšnja temperatura 151', za 3'34 pod normalom. XDvLzxa.j@3rsL "borza* dne 20 avgusta 1895. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 90 kr. Skupni državni dolg v srebrn .... 101 „ 15 „ Avstrijska zlata renta.......123 , 15 „ Avstrijska kronska renta 4u , .... 101 , 35 , Ogerska zlata renta 4° 0.......123 „ 05 a Ogerska kronska renta 4' „.....99 , U5 a Avstro-ogerske bančne delnice .... 1067 . — „ Kreditne delnice.........3^8 „ 25 t London vista...........121 . 20 Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 59 n 22'/, „ 2» mark............11 , 84 , 20 frankov........... 9 „ 61 „ (talijanski bankovci........45 n 75 , C. kr. cekini........... 5 , 72 . Zahvala. Dsojamo si tem potom izrekati prisrčno zahvalo vsem znancem in prijateljem za prekrasne vence in obilno udeležbo pri pogrebu nam nepozabnega gospoda Viktorja Bajc-a posebno pa slavnemu telovadnemu društvu .Sokolu" za pokojniku izkazano zadnjo čast in slav. slov. pevskemu društvu „Slavcu* za prekrasne nagrobnice; isto tako bodi izrečena bolniškemu in podpornemu društvu pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko v Ljubljani na točnem i&vrle-vanju svojih pravil najiskrenejaa zahvala. V Ljubljani, dne 19. avgusta 1895. (1073) Žalujoči ostali. Poštna odpraviteljica se išče na deželo brez brzojava. Služba se takoj nastopi in naj se prošnje oddajo upravništvu „Slov. Naroda". (1072—1) Veliko presenečenje! Ker nam je dofilo naročilo, naj popolnoma razprodamo našo Dunajsko vel ko nlijalko, takorekoA podarimo najlepše in najkoristnejše stVHri. Prodajamo 35 komadov za samo gld. 2'— in sicer: Lepo pozlačeno uro, na minuto natančno in točno idoča, za kar se garantnje; 1 prekrasna pozlačena verižica za nre, ki se vsled lepe izdelave le teško more razločevati od pristno zlate; 1 elegantna kravata za gospode, najnovejša fai.-ona; 1 prekrasna igla za kravate s simil-briljantom; 6 komadov h* nih žepnih robcev; 1 prekrasen častniški porte-monnaie iz usnja; 1 prekrasen naprsni pumb s simil-briljantom, ki je jako dobro imitovan; 1 prekrasen ustnik zasmotke; 1 par mehaničnih manfietnih gumbov iz double-zlata; 1 elegantna pariška broSa za dame; 10 komadov najtinejfiega angleškega papirja za pisma; 10 komadov najfinejših angleških zavitkov in vrhu tega prekrasen uporaben predmet kot gratis-priloga. Vseh 36 komadov gld. 2.—. Vsakdo bode priznal, dn je ura sama več vredna, ne* o stane vseh 35 komadov, in se sploh garantuje za to, da dobro gre. Naj sleharni porabi priliko, ki se mu nudi zdaj in nikoli več potem, in naj naroči, dokler zaloga traje, s c. kr. postnim povzetjem pri VViener Grand-Filiale Ch. Jungvvirth, Krakov Dletlitra.se 64 E. (1018-3) NB. Kar bi komu ne ugajalo, se vzame nazaj. Vftled petre«« razprodajam ▼ vsaki poljubni množini nad 800 hektolitrov/ zajamčeno 5ST pristnega vina in sicer: istrijansko rumeno ali rulja,xxl ▼ »lonovlh ulloah it. 52. (1050—5) Kleparsko delo pri stavbi »Narodnega doma4' v Celji se odd&, Proračun in načrti so na vpogled pri ,,l*o-aojlliilcl v Cel|l". Ponudbe se pričakujejo do> 31. avgusta t. I. do 12. ure dopoludne. (1062 -3) C. lr. gmj ravnaieljUTo aTttr. drž. ftlBnlc. Izvod iz voznega reda ▼•UavMra odL 1. J-ujaJJab 1MB. mWW|Sa prlkajaim Is odliaJaJ ▼ LJub- Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. P > ■8 J 08 ta Zeliščni sirup od občinstva navadno zahtevan pod imenom sok za prsa, pljuča in zoper kašelj prirejen iz planinskih šalilo ln lahko rastopljl-ves;a vapnenag/a železa. Steklenica i navodilom o porabi 56 kr., 12 steklenic 5 gld. Dobiva se pri (819 33 Ubaldu pl. Triikoczy-Ju lekarnarju v Ljubljani. l*oill|» ae s obratno potilo. nt Lekarna Trnk6czy v Gradci. 1 B Ifaa* M ■ mino« naprej Odhod Is LJubljana tjn*. kol.) O* 'V mi-* H N*tM. po m»M osebni vltk v Trhli, FonMbil, Beljak, OV-Ulli, SSaSSi Mikale. LJabno, 4ea Betathal v AniMt, I »cM. 9muv--«.u, (tuLuHffrkd, L«n r., Lino, Buiteievtre, fiaatuj, Marijino vara, Vw, Znrlovs »»r«, Vrei> -©ove »»r«, Pnmo, LlpsiJo, DnnaJ tU Arnatatten. m «. uri lO «m4w. ifutrai mii.nl vlak v Moto m o« to, Kotov)« O* t. **ri tO min. *futr ob n«rf«ljah In praanlklh ob B. uri SS minut popolodn* oaobaJ vlak v L*.ca-Hlad. Prihod v LJubljano (jm. kol.). OS S. »rt 9» na««*, mjutrii o—bal »ta« • Dunaja vik iniHiMB, •tj«, PrnfO, Franoovih varov, Karlovih varav, Kara, Marijinih vam*. Manja, Badajovio, Bolnoarrada, Lino«. NUrra, Oanundana, behH, Aua-M*a>, SCaUa na jnaera, laind »aitalna, UJnbn«a;a. Oalovoa, Beljaka^, rr&uaeiiafe«t«. Trblia OS t, mri 1» Mii*. ^fu*mj nakani vlak Is Ko**rje, Navagm meiia. 0» 11. ur* aVJ n%in>. 4opoH»đm« osobni vlak ■ Dunaja rta A mi t« t taci, Upmii; Praaj«, Pran«ovil) varov, Karlovih varov, Bffva, Marijinih ftrov, Planja, Budsjavlo, 8olnoo;rada, I>lDoa, 8larra, Parlaa, O«n«»o, Ourlha, BrOfBlo«, luoraoata, Zalla na Jaaaru, I>and-Gaat*tna, I.jubne«a. Oolovon, Poniabla, Trblia Ok V. t*ri 8» Min. pttotmdn* meiaul vlak la Kodavja, Kovana aaaitn. Om 4. Mri M Nria. jK»>uiwdrw< ošabni vlak a Dunaja, UJnbaaa/a, Salath«!«., Snljakn, Oalovoa, sSansonafsaU, PonUbla, Trblia r>0> #. uH 4 m v Kamnik. , P. . OB . poiiajaaatan . a *■ , SO .. IO. M lO „ „ (sUdnJl vlak Is ob nedeljah la praanlklh,> Prihod v LJubljano (dr*, kol.). OS m. mr* BB mim. n)**trti^%>y Št. 13.G19 Razglasilo b. de 1895. C. kr. finančno ravnatelfatvo m Kraufsko daje s tom na pploinu znsnje, da se bode pehotna vojašnica v Rudolfovem s pritiklino vred prodala potom javne dražbe. Dotična obravnava, katere se laliko udeleži z ustmenimi ponudbami ali pismenimi oferti, se bode vršila dne 21. septembra 1895. I. ob 10. uri predpoludnem pri 6. kr. glavnem davčnem uradu v Rudolfovem. Izklicna cena isnaSa 25.1