Politični ogled. Avstrijske dežele. V soboto prišel je svitli cesar v Gostinjsko kopališče in kmalu za tem se je podal k nemškemu cesarju. Tudi letos se šteje shod cesarjev začin, ki kaže, da ste Avstrija in Nemeija še veduo v tem edini, naj se ohrani mir v evropskih državab. Naš cesar se je v Iscbl podal, a nemški cesar ostane še par dni v Gostinjab. Kopelj de mu dobro. — Prve dni v mesecu septembru vrše se dopolnilne volitve v tistib českib okrajih, katerih poslanci so iz dež. zbora po zimi izstopili. Kakor je podoba, bodo vsi prejšnji nemški poslanci dobili za-se večino in ne gredo v dež. zbor. To ni prava pot do sprave. Minister za uk in bogočastje dr. plem. Gautsch, je bil one dni pri knezu Alfredu Liechtensteinskem, misli se, da v zadevah šolskih postav. — Na nemškem Stajarju bi radi, naj se šolsko leto začne na ljudskih šolah o veliki noči, ne pa jeseni. _alim otrokom bi to že godilo a tudi izpeljati bi se to dalo. — Na Koroškein imajo poslanci še .vedno shode volilcev a na njih ne povedo druga, kakor da je slov. ljudstvo pravi ,,kazimir", ako ni z njimi zadovoljno. — Svečanost o zlati maši prof. A. Einspielerja obeta prav veliko, iz vseh slov. pokrajin pride gostov v Sveče. — Za Postojino je v dež. zbor voljen g. Alojzij Krajgher skorej enoglasno. — Kranjska je vsa po koncu ob bivanju bratov Oehov na njenem ozemlju. -Navdušenje je splošnje in se izraža v raznih znamenjib veselja. Škoda, da Gebov ne bode na slov. Štajar, ali tudi tako se veselimo njih obiskanja. — Otroško zabavišie v Gorici se kaj dobro nosi, gostje, ki so bili pri skušinji, ne vedo ga dosta prehvaliti. Po mestih, v katerih je veliko delalskih družin, je tako zabavišee v resaici potrebno, sicer odraste njih deca brez vsake odgoje in gorje ueiteljem, ko jo dobe v podučevanje! — Na Primorskem je grda in splošnja razvada očitnih plesov, a sedaj se vzdigujejo narodai možje skorej že po vseh krajih zoper to razvada, po kateri se ljudstvo kvari in tira še v večje ubožtvo, kakor se že itak nabaja po nekaterih krajih. — Pekovska zadruga se v Trstu še vedno ustanavlja ter se ji dela še zmerom over. Sedaj hočejo pekovski pomoi-niki delo ustaviti, ako se jim do meseea dni ne dovoli zadruga. — Na Lloydovih parnikih pa so kurjaei ustavili delo, ter terjajo vecje plačilo pa manj ur dela. V nečem imajo kurjači že prav in Llojdova gospoda mora jira prej ali slej ustreci. — V Rekl izhaja nek časnik, ,,Bilancia", le-ta zastopa bojda ogersko vlado a grdi našo avstrijsko vlado. 0 novem pa ne sme več prek naših mej. — Hrvaški ,,sabor" snide se dne 1. septembra, a ko reši nekatere posle, se k malu razide. — Ogerska vlada že sestavlja drž. proraeun za leto 1888. Kakor se trdi, bode primanjkljaja več milijonov manj. kakor doslej. I)a je le resnica! Enacih obljub tudi doslej ni bilo premalo, a ostalo je le pri obljubah. Vunanje države. Sedaj se sploh trdi, da pojde princ Ferdinand Koburški te dni v Bolgarijo. Resnica je, da ga je naša država izpustila iz domobranske zaveze, tudi so bolgarski ministri že na potu v Turn-Severin, to je na mejo avstrijske in bolgarske države na Donavi. Princ se po takem pelja iz Ebentbala, kjer je bival do slej, po Donavi. — Turčija se boji, da spravi princ, ako pride že sedaj v Bolgarijo, njo v velike zadrege, Ona ne zna, kaj počne na to severni medved, Rusija in potlej tudi v Bolgariji niso vsi za princa. — Iz Ru-  sije ni glasu, kakor da ona ne pripozna kneza,  kateri pride na bolgarska tla na klic tega ,,nepostavnega" sobranja. — Pogreb Katkova, urednika ,,Moskavskih vedomosti". je bil veličasten, bilo je prišlo tudi več francoskih velikašev nanj. To je neprijetno dregnilo Nemčijo, ker se $odi, da se bližate Francija ia Rusija in se tedaj slednja njej, Nemčiji, izneveri. To je seveda neprijetno. — Holandski kralj stoji že visoko v letih in boleha a nima otrok. Ako umrje, pride za kralja v Holandiji bojda Adolf Nassavski, tisti, kateri je moral 1. 1870 svojo vojvodino pustiti v rokah Neničije. Ta krona dala bi se mu tedaj v ,,znamenje pridnosti". — Irske zadeve so še v Angliji vedno na površju in sedaj gre glas, naj dobi Irska svoj dež. zbor, pri tem pa še vse eno pošilja svoje poslance v angleški diž. zbor. Nekaj bi to že bilo, da-si ubogo malo. — Resni ljudje se smejejo dvoboju med ministrom Ferrvjem in generalom Boulangerom. Par kapelj krvi gotovo ne spravi teb dveh niož in nju politike pod edeu klobuk. Francosko ljudstvo se nagiba h generalu, to pa zato, ker obeta general, da postavi tako armado na noge, ki bode kos Prusom. — Po Italiji se kaže na večih krajih bolezen, ki je čudno podobna koleri. Kakor je življenje vbožnih Italijanov, spočne se telo lebko kužna bolezen med njimi. — Pismo sv. Očeta do msg. Rampollija ne da mirii italijanski vladi. Očitno sicer pravi, da vladi ni treba sprave s cerkveno oblastjo, a več znamenj je za to, da jo terja ljudstvo. — Iz Egipta pride nekaj angleškib vojakov na otok Ciper. a njih večina ostane slej kakor prej v Egiptu. Z otoka Kreta izseli se bojda moharaedansko prebivalstvo, ako dobodo kristjani pravice, ki jim jih je obljubila tovnej tarška vlada. Škoda bi to menda ne bilo.