Posamezna Številka 1 K. Poitnlna plabna v gotovini.
Štev, 98.	v LldlK v sredo, dne 21. mM m
Leto XLVI!L
• SLOVENEC« velja po ošU na vsej atraul Jugoslavije tn v LJubljani: sa celo telo naprej. h 13U-— *a pol leta „ .. „ 9!«_ sa četrt leta „ ., „ 45*— aa ec mesec „ .. „ 15"—
Sa Is ozemstvo o»Iole!ao K 240--
ss Sobotna izdaja: s
Za celo leto.....K 30-—
ca toocemstvo. . . , . 33 —
W Uradni it »o Ja v Kopitarjevi allot 8tev. 6/III. Rokopisi ao ne vračajo; netrenirana pisma aa aa aprajemajo. Dreto, lelet štv. 50, n tiram, fctr, 528.
i losetafl:
3nostolpna letltvrM« ;sa mm šlroia In 3 nim vtsoia ali n|e
nrostort sa en':rat ... no K 4 "0 aradnl raralaal, poslana »i.....po K 6 -.
Prt Toojam naročila popust
Najmanjši oglas -9/9 rana L 10.
Izhaja fsak dan tzvzemSI ponedeljek tn dan po prazniku, ob 5. uri zjutraj.
Političen Ust za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi nI. 6. — Baian poštne hran. IJabljanske št. 630 za naročnino In št. 349 za oglase, a<rstr. In čeSJre 24.797, ojr. 23.511, bora.-haro. 7563.
Prež s &roif«m!
2c par mesecev so pripravljali komu. nisti splošen štrajk po natančno premišlje-aem načrtu. Ker se s tem štrajkom zasledujejo prevratni cilji, so začeli štrajk na tistem polju, ki je za državo in celokupno prebivalstvo najbolj občutljivo, na železnicah; temu štrajku naj sledi generalni štrajk vseh komunistično-socialističnih organizacij, češ da morajo biti v štrajku železničar, jev solidarni. Včerajšnji .Naprej« dejansko hujska v tem smislu, popolnoma v soglasju s komunističnimi govorniki. Komunisti in socialisti hočejo v nameravanem splošnem štrajku preskusiti svojo moč, ali bi bili že dovolj močni za prevratne poizkuse. V svojih privatnih pogovorih komunistični voditelji štrajka tudi prav nič ne prikrivajo tega. svojega namena, četudi v javnosti to iaj6; zavedajo se, da bi jim tudi njihovi pristaši ne sledili, ker bi si stokrat premislili spravljati sebe in državo v nevarnost. Zato hujskajo komunistični voditelji delavstvo, da bi razpaliJi strasti in bi jim njihovo delavstvo sedlo na Jim.
Vemo, da bodo ostale namere pre-(Tratnikov le njihove pobožne želje. Vlada postopa dosledno in je njen ukrep, zlomiti ta politični štrajk, neomajen. Ako pri svojem postopanju ne seže takoj po najstrožjih sredstvih, je to le dokaz njene modrosti; k«?r si je svesta svoje moči, daje štra-kujočim železničarjem priložnost, da se spametujejo. Obvarovati jih hoče nesreče, tembolj, ker je morda večina od železni carje▼ glede pravih vzrokov štrajka od komunističnih voditeljev napačno poučena. 'Ako pa vladno zadržljivo postopanje komunisti smatrajo za slabost, se bodo bridko varali.
Sokrivdo na vseh posledicah bodo pa nosili tudi vsi tisti, ki v nerazumljivem in samega sebe varajočem pojmovanju o tej stavki dajejo štrakujočim moralno oporo in jih naravnost varajo z vestmi, da je *lada slabotna in da je. podala demisijo. 'Ako bi vlada v tem položaju podala demisijo, nc bi bilo to ne v interesu države, ae v interesu tistih, ki te vesti v svoji zaslepljenosti namenoma širijo, in ne v interesu celokupnega prebivalstva.
Avtoriteta oblasti sc mora za vsako £eeo vpostaviti, ker brez nje ni izhoda iz položaja, ki bi mu potem nobena vlada nc a več kos. Da se potrebna avtoriteta oblasti upori, je treba teror, ki so ga začeli izvajati
višujc plače železničarjev in delavcev z ozirom na današnje težke življenske razmere in veliko draginjo. Nasprotno! Ta način urejevanja plač je naravnost idealen, ker se provizorni prejemki od časa do časa izpreminjajo po življenjskih razmer ah, pri čemer je določeno, da vsota prejemkov na noben način ne sme biti v nobenem slučaju manjša od one, ki je predvidena v protokolu sporazuma.
» Vsa javnost, ki je o zadevi poučena, zahteva in pričakuje, da se bo teror, ki ga komunisti razvijajo proti delavoljnemu delavstvu, takoj stri. Nikakor nc gre, da hujskači groze, delavstvu, ki noče v nesrečo, Kmetje, ki s svojim zdravim razumom vidijo, kam ta štrajk vodi, že povprašujejo, kdaj naj or>i nastopijo s svojo organizacijo. Komunisti sc namreč po svojih zaupnikih razširili po tiiršcli laži, da je v Ljubljani. — punt in vlada v rokah — komunistov. Kmetje pravijo, da sc od prevratnih elementov ne bodo dali komandi-rati in če vlada ne naredi reda, ga bodo naredili sami in v množicah prišli, da sc pogledajo iz oči v oči s protidržavnimi elementi. Tega pač ni treba! Naj pa bo to svarilo za vse zaslepljene, ki bite v svojo nesrečo in v nesrečo delavstva!
Anton Sušnik:
isfflna«
ifi prg-
stavi, je treba teror, ki so ga z£ komunisti, streti, tembolj ker tu ne
f'e za mezdne interese železničarjev, rometno ministrstvo jc točno dokazalo, da se z uvedbo začasnega pravilnika železničarjem nc zmanjša niti en vinar plače, ker naredba prometnega ministrstva M. S, br. 8663 ureja specialne prejemke in po-
IL
Kako naj se torej izvrši socializacija gospodarstva z živili?
Prvi način podružabljenja bi bil komunistični, ali, kakor ga lahko imenujemo tudi, ruski ali kitajski. Kakor znano, jc namreč na Kitajskem že v 11. stoletju nastopil velik učenjak in državnik Vang-ganke, ki je hotel preosnovati kitajsko družbo na strogo socialistično-komunistič-ni podlagi. Skozi petnajst let jc stal na čelu države in se je trudil uresničiti svoje komunistično nauke. Vso svojo moč, vse 3voje zmožnosti in vso svojo energijo je porabil samo v dosego svojega ideala, pripeljati državo tako daleč, da nc bo nc bogatih, ne revnih, samo neko srednje blagostanje, da bo zavladala popolna enakost in čudovita harmonija gospodarskega življenja, prav kakor učijo komunisti danes. Toda doživel jc popolen fiasko.
Vzemimo, da bi dobil moč v roke kak jugoslovanski V a n g g a n k o, recimo dr. Lemeš, ali I.apčevič. Kaj bi storil, da bi osigural prehrano? Proglasil bi vso zemljo za državno last in m o n o po 1 i z i r a 1 poljedelstvo. Ustanovil bi poljedelske sosvete, ki bi vsako leto ali vsakih par let po posameznih
krajih delili zemljo, ki bi jo bilo treba obdelati, in. žito, ki bi ga bilo treba posejati. Žetev bi bila na to seveda državna last, in komunistični državnik bi ga zopet po svoji previdnosti potoni sosvetov razdelil po potrebi in številu prebivalstva, O srečni časi, I ko bi nam država ko dobra mati rezala j kruh in skrbela za nas! Ker gotovo je, da | bi tak komunist podržavil tudi vso trgovino, obrt in industrijo, banke, izobrazbo, umetnost, zabave, plese itd. Kako nebeško bi se živelo potem! Ne bi bilo več ne bogatih, no revnih, ne sovraštva, n® zavisti. Nihče bi ne imel preveč, nihče premalo, vsak po potrebi. V vsaki občini bi bila javna kuhinja, v večjih tudi na več krajih. Kuhalo bi se v velikanskih kotlih za vse enako. Ker bi v komunistični državi n ebilo več cerkva, bi zvonove porabili zato, da bi vabili k menaži. Zupan in občinski odborniki bi skrbeli za zdravo kuhinjo in pravično razdelitev. V celih procesijah bi prihajali ljudjo in zopet odhajali, vsak s svojim piskrcem. Kako bi bilo lepo! Vsi bi živeli v enakem blagostanju. Malo bi delali, malo jeli in pili, malo se učili, tnalo uživali, malo se veselili, vse po potrebi. Zares nebesa na zemlji!
Ampak ta raj bi so lo prekmalu spremenil v pekel. Oc bi se podržavila vsa zemlja, kakšno posledico bi imelo to za poljedelstvo? Prvo je, da no bi bilo več posestnikov'zemljišč, pravi kmetje bi izginili, ostali bi k večjemu najemniki za eno ali več let Polje bi obdelovali, ali najemniki, ali državni uslužbenci, ali delavci, ki bi dobivali plačo in natura. Vsled različnih dusevnjh. in telesnih sposobnosti m drugih okolnosti bi bilo delo različno, različen tudi uspeh, zemlja bi bila neenako obdelana, produkcija bi padala, in žetev bi se slabšala od leta do leta. Zakaj? Zato ker bi manjkalo tudi močne gonilno sile, ki ženo človeka k delu in vztrajnosti, ki ustvarja toliko velikih del na svetu, manjkalo bi vsako osebne ambicije, k er no bi bilo zavesti lastnega pridobivanja. Zatobise udomačil a brezbrižnost in lenoba, sledila bi kmalu beda in p o m a. n j k a n j e.
Tudi jugoslovanski V a n g -ganko bi napravil bankrot s svojim komun isti čnim gospodarstvom, kakor ga jo doživel kitajski in ruski, in kakor ga moro. doživeti vsak reformator, če ne upošteva temeljno resnice, da vsi ljudje niso enaki, da so različne narave, različnih misli in Zelju, različnih zmožnosti in kreposti itd.
S popolno, ali kitajsko socializacijo prehrane torej ni nič!
Drugi način socializacijo bi bil ta, da država vse, kar je izven kontingenta, ki jo potreben zroducentu za doinaJo porabo in seme, proglasi 7,a svojo last vse odvišno
žito in drago poij. pridelke, določi ceue In razdeli po pozameznih krajih potom državnih uradov, žitnih zavodov, okrajnih glavarstev, občin, in morcla bi se pritegnila tuintam tudi kaka zadruga. Doživeli bi isto, kar smo izkušali ves čas vojne iu še malo pozneje. Nihče ne bo trdil, da sc je ta način socializacije obnesel, da je morda zadovoljil producenta in konsumenta. Spoi minjam samo na žitne komisarje in živin« ske priganjače. Kako so osovraženi še du-< nes! Za enkrat, če jc potreba velika in pomoč silno nujna, in je težko hitro organizirati drago gospodarstvo z živili, bi to morcla Sc šlo, nikakor pa no za stalno. V takem slučaju pa bi so moral na vsak na« čin pri ministrstvu ustanoviti poseben sosvet, obstoječ iz zastopnikov vseh slojev, ki bi stalno nadziral cene in razdelitev ži* vil, Rokvizicija in maksimiranje cen moro pri kmetih izzvati velikansko nezadovoljnost, in lahko celo upor, kakor so je nedavno dogodilo to v Bolovaru. Paralizirati bi bilo mogočo tako postopanje edino lo s socializacijo pridobivanja vseh onih potrebščin, ki jih mora kmet kupovati, posebno obleke iu obutve. Ker država jo dolžna ščititi tudi kmeta prod mogočno organizacijo produ* centov -kapitalistov.
Drugič pa bi bil tak državni aparat velikanski, požrl bi ogromne vsote denarja, pa bi bil zraven še nezanesljiv, počasen in neroden, kakor so vsi birokratičn! aparati. In kar je glavno, ravno na j-širši sloji, ravno splošnost bi bila izključena od sodelovanja I n k o n t r o >. e. To pa ne bi bilo v interesu javne blaginje. Tfckušnja uči, da bi se pr razdelitve lahko godile velike nerednosti. da bi cveteli protekcija in korupcija, ver rižništvo in tihotapstvo ne bi bilo izklju- . čeno.
Ostano še tretja vrsta socializacije potom zadružništva. Z zadružništvo m, v katerem je organizirano naše ljudstvo, bi s o pritegnile široke plasti h gospodarstvu z živili. V zadružništvu so zastopane tudi vse politične stranke. Kontrola bi bila tako res i a v n a , splošna. Ta pot bi bila tudi najcenejša in najpoštenejča.
Ustanovila naj bi se osrednja zadruga, katere članico , bi bilo država in. zadružne organizacije, oziroma zadružne zveze cele Jugoslavije. Kjer Se ni takih zadrug, bi so ' morale ustanoviti hitro. Poseben odbor, pri osrednji zadrugi, kjer bi morali biti zastopani tudi producenti, bi določal cene, drug odbor bi imel v rokah razdelitev po pokrajinah, ki bi jo pa izvedle zadruge. Od dobička bi morda cn del ostal zadrugam za zboljšanje in prospeh zadružništva in za druge socialne in kulturne potrebe, en del
Spomini starega dekieta.
Francoski spisal Rene Bazin. Prcrel F. P. Hrast.
(Dalje.)
Govoriti ga niso slišali nikoli. Le dva-ali tri^tjrat na leto je obležal, ostal zjutraj v posltlji, ampak posedati pa ni hotel, kaj nrn je in kje ga boli. Poršeški gospod ir, ki nikakor ni slab človek, jc hodil obiskovat svo.ega pastirja in ga izpraševal: »Hoc-eš juho?« in je bi! zapazil, da so sc Le Har-quel;erju v tistih dneh tresle noge, in d\ so bile njegove coklje in hlačnice vse mokre in blatne, kakor da bi bil tekal ccio noč j.aokcii.
Tri leta ga jc vsaki pot izpraševal, tie da bi dobi! odgovora. Nekega dne pa, ko je s prijaznimi besedami izpraševal svojega na živinskem ležišču napol mrtvega pastirja, je opazil, da se jc ta dvignil i.n ga pogledal tako, da je polila kmet® kurja, polt, in zaslišal je neki močan, zamolkel glas:
»Čuj, ali se bojiš tega, česar nc poznaš?«
»Kako bi se ne ha!,* jc rekel gospodar.
"Če imaš usmiljenje z menoj, se li ni Ireba bati. Bodi nocoj ob dveh zjutraj pri
križpotu pri Cheni. Ne jcmlji s seboj nikogar; nič hudega se ti nc bo zgodilo,
»Torej Vas bo več?«
'-Sest nas bo, in izmed njih poznaš najmanj dva. Trije pojdejo na levi, trije na desni. .Jaz bom zadnji, na. levi. Pa* da nc praviš tega nikomur?« »Ne.«
»Ne zdaj, nc pozneje?*-»Ne.«
»Prinesi torej s seboj vile in da me odrešiš, mc skušaj raniti do krvi.«
Poršeškemu kmetu se vse skupaj ni zdelo verjetno. Vendar je storil, kar je obljubil. Še pred drugo uro zjutraj, v hudem mrazu pozne jeseni, je bil pri chenskem križpotju. Ni pozabil vzeti, s seboj vil iz modrega jekla. Vri gozdovi so bili pokriti s slano in niti cn list se ni ganil. Pri prvem urinem udarcu ua dve, je zaslišal: »Mjau, mjau, mjau!« — ampak videl ni ničesar. Pri drugem udarcu jc zagledal, da prihaja po cesti, trije po vsaki strani, šestero majhnih psov, rjavih kot suh praprot, nizkih nog, ki so iztegali jezike, lajali, tekli in se zvijali kot v kletki, ki jc pa ni bilo videti. Kmetu je postalo vroče. Prituhnil se ?e za cestno ograjo. Ko jc prišel zadnji mimo njega, je zagnal vanj /. vso silo vile. ki so zadele psa v nogo.
Začul je nato grozno lajanje.
Iti potom je videl poršeiki kmet le peter« psov, ki so zbežali v temp m sc iz-
gubili v noči. Ampak poleg sebe ie imel sedaj svojega pastirja Le Harquelierja, ki je šepal in krvavel, zadet v stegno.
Tako pripovedujem včasi ob zimskih večerih svojim vnukom povesti, ki sem jih izvedela, četudi so najbolj čuvane skrivnosti na svetu; Skrivnosti babjevernih kmetov.
22. Mati Moincau in njena postelja.
Vdove! Dolgo jc že, odkar je sveti Jc-ronim lepo govoril o njih. Toda ne dovolj. Z njegovim dovoljenjem nadaljujem to po-glavje: V dobrih delih so dragocene. Ne vse! Ne govorim o veliki vdovi, ki se bavi neprenehoma s seboj zato, da bi se drugi bavili z njo in za katero je spomin govorica; niti o onih, o katerih je rekel stari puščavnik, da niso v resnici vdove. Govoriti hočem o drugih, ki so se trudile, da bi bile, ki si nc žele, da bi se pomladile in l<i hodijo okolu pokoncu, enostavno in ki so v stanu srečati veselje nc da bi ga zavidale ali kalile, ampak, ki pristopajo k delu in bedi, kakor k novi ljubezni, večji kot je bila ona stara. Čc so bile kdaj srečne? Če 5.0 jim bili možje zvesti? Tega ne ve nihče. One se molče spominjajo na preteklost. Človek ugane, da žive še v njej, ampak čisto same, kadar pride njihova ura, in čuvajo in nosijo nočno svetilko in ključ, da stopijo bre? prič v skrivno kapclico.
Imela sem večkrat priliko primerjati njihov način življenja, razumevati kako delo usmiljenja ali socijalno delo, začeti govoriti o njem, ga razkladati in braniti na naš način, način mladih ali starih deklet. Me smo boljše za delo, iniamo več elana, več srečne nespameti in sc ne udarno in ne umaknemo tako kmalu. Predrznost v dobrem jc čednost devic. Recitc jim da naj podero barikado, negujejo gobavca, razsvetlc čisto črno vest, spravijo na pravo, pot kurtizano, pregovore ministra ali zakopljejo trideset let svojega življenja v bolnico — in storile bodo. One smejo slišati vse, zalo, ker ne vodo vsega in so morda ravno zato v stanu vse potolažiti, poravnati. Ni človeške umazano-ti pri tistem, kdor jc nc vidi. V svojih nežnih rokah drže — in svet nc dvomi o tem — celc armade, pripravljenih za revolto. Vdove pa nimajo takega nastopa. Ker so več doživele, dvomijo preje. Ampak nc znajo svetovati, prenašati, gledati; imajo več smisla za srčne boli 'n nc ljubijo otrok bolj kol mc, ampak vse one imajo, kadar go-\ore z materami o otrocih, besede, poglede in moIkt Iri vedo za pot. Človek sc takoj razume z njimi in ne prikriva ničesar. In potem jih večja svoboda v njihovem življenji: čini bolj gostoljubnim. Pcsnično ubogim vdovam sc mora človek tu najbolj čuditi. Poglejte mnlcr iMoincaujevo, (Daljo.)
pa bi šel v državno blagajno potom obdavčenja.
Toda ni mogoče, da bi tukaj razvijal podroLno načrt. So pa važni momenti pri vsi stvari, ki bi se lahko prezrli. O teh hočem še nekoliko govoriti.
.4*
aua
(K slavnostnemu predavanju ob otvoritvi juridične fakultete.)
Iz višjih sodnih krogov smo prejeli nastopni članek:
V svojem sijajnem predavanju povodom otvoritve juridične fakultete v Ljubljani dne 15. aprila 1920 je njen dekan g. dr. LeonidPitamic povdarjal izredno stališče, ki je zavzemajo in ki je tudi morajo zavzemati sodniki v vsaki pravni državi. Povdarjal je, da velja sodnik že izza prastarih časov kot simbol pravičnosti, da jc neodvisen, dobro plačan in dobro izvežbaa, in da mu je blagobit človeštva in države več kakor napredek kake stranke.
Kazal je na Angleško, kazal na Ameriko, in pa kazal na bivšo Avstrijo in žali-bog ni mogel in ne more kazati na Jugoslavijo,
Prvi predpogoj polne neodvisnosti so-dnika, ki mu more edini zajamčiti ne le najstrožjo objektivnost, marveč tudi polno j zaupanje prava iskaiočega občinstva, je, da se more — prost morečih vsakdanjih skrbi — z vsem idealizmom in z vsemi svojimi najboljšimi močmi posvetiti izključno in edino le vzvišenemu svojemu poklicu. Biti mora torej gmotno tako situiran, da mu ni treba v prav nobenem oziru prosjačiti milosti pri strankah, katerim mora danes ali jntri rezati kruh pravice. Biti mora res dobro plačan,
Ta predpogoj, ki ga gospod predavatelj navaja kot dejstvo, pa pri nas ni podan. Kakor v prosluli Avstriji, tako je sodnik tudi v demokratični Jugoslaviji v gmotnem oziru vkovan v Prokrustovo posteljo državnega uradništva, v njegove činovne razrede. Kakor so vsemu državnemu urad-ništvu prejemki določeni tako pičlo, da ob njih pri današnji draginji ne more živeti, tako tudi sodnik, posebno ako ima številno rodbino, s svojimi službenimi prejemki ne more niti životariti, ako ni bil pri izbiri svojih roditeljev ali roditeljev svoje žene dovolj previden, —
Slovenski sodniki so izhajali od pamti-teka skoro izključno le iz malomeščanskih ali kmetskih hiš. Sinovi »boljših hiš« so si pač poiskali udobnejšega poklica. Zato so pa bili sodniki do razsula Avstrije razen pripadnikov prostih poklicev skoro edini posvetni akademiki, ki so se res čutili Slovence, ki so kot taki delovali med ljudstvom in 7. njim sočustvovali. Slovenskim sodnikom rojenice niso polagale v zibelke niti zlata niti srebra. Po veliki večini so študirali v najtežavnejših razmerah. Od doma so mogli dobivati le malenkostne podpore. Že na srednjih šolah so se večinoma pretolkli le z instrukcijami. Isto velja o študijah na univerzi, seveda ako so mogli instrukcije vobče dobiti. Drugače so morali skoro vso svojo učiliško dobo ro-bovati po raznih pisarnah. Z železno voljo, 'lastno Slovencem, so napravili izpite in vstopili — deloma zadolženi — v sodniško službo. Niso bile ravno vabljive avspicije, pod katerimi so vstopali. Goli idealizem jih je gnal v njih poklic. Dolgotrajno brezplačno začetno službovanje jim gmotnega stanja ni moglo izboljšati. Skoro brez izjeme »homines novi« niso imeli visokih pokroviteljev, ki bi jih bili primerno njihovemu delu potiskali navzgor. Zvesti sinovi svojega naroda so si iskali družic za življenje edino le v svojem narodu; niso se pa pri tem kot idealisti klanjali zlatemu mamonu, ki ga niso iskali.
Prišla je svetovna vojna. Stoječi na Vzvišenemu stališču idealnega sodnika si slovenski sodniki niso hoteli mazati rok in svojega ugleda z raznovrstnimi »stranskimi zaslužki«; s sodnijskimi opravili dale-ko preobloženi tega tudi storiti niso mogli. Navezani edino le na svoje skromne službene prejemke so že davno porabili svoje morebitne malenkostne prihranke ali dedne deleže po roditeljih. Prihaja beda. Njih prejemki ntti ne dosegajo prejemkov kvalificiranih manuelnih delavcev. Poznamo višje sodnike, rodbinske očete, katerih prejemki so nižji kakor prejemki pri železnici zaposlenih navadnih izučenih zidarjev brez vsakih študij, ki službujejo komaj pol leta, in ki jih se na svetu ni bilo, ko so imenovani sodniki že službovali. Poznamo sodnike višjih inštanc, katerih prejemki zaostajajo za prejemki pri istih sodiščih nastavljenih slug, jetniških paznikov in pomožnih pisarniških moči, čeprav so starejši od njih in imajo več službenih let kot le-ti. Poznamo voditelje okrajnih sodišč, ki imajo najnižje prejemke dotičnih sodišč.
Tako razmerje je docela nevzdržno. Pri tem pa ne trpi le ugled sodnikov. Podana je tudi nevarnost za pr.:,vosod'e samo. Nihče se ne bi mogel čudili, če bi pri
takih razmerah tudi pri nas zavladal bak-šiš. Mirno sicer lahko trdimo, da do danes še nimamo slovenskega sodnika, ki bi se bil izpozabil tako daleč, in da bi takega slovenski sodniki tudi ne trpeli v svoji sredi; možnost pa je vendar podana, ker sila kola lomi.
Sodnik pa se mora vedno tudi dalje izobraževati. Izpopolnjevati mora svoje znanje v vseh panogah človeške vednosti. Tega pa v sedanjih razmerah, ko mora sam s svojci skoro gladovati, ne more storiti. Niti za vsakdanje potrebe niina. Kako naj si nabavlja znanstvena dela lastne stroke, ki jih v sodstvu vedno rabi, ko sebi in svojcem ne more nabaviti niti obleke m obutve. Niti novejših izdaj zakonov si pri sedanjih bajnih cenah nc more priskrbeti, Res so vsaj pri -višjih instancah v knjižnicah na razpolago. A po večkrat na dan, kadar jih rabi, vendar ne more hoditi v knjižnico, to tem manj, ker jih rabi večinoma izven uradnih ur, često po noči, doma, ko edino pride do mirnega dela, ker to sicer zaradi obilice razprav in dragega občevanja s strankami ni možno. Na nabavo znanstvenih del iz drugih strok, katere mora tudi poznali, seveda cc misliti ne sme!
In kaj naj porečemo se le o razvedrilu, ki ga je duševni delavec nujnejše potreben kakor kdorkoli drug! Kdor se ne more nikdar razvedriti, pač ne »nore trajno vzdržati pri tako napornem duševnem delu, kakršno nalaga sodnijski poklic. Opešati mora prej ali slej! To pa ni in nc more biti v prid sodstva! Čim starejši je sodnik — seveda dokler ga starost ne ukloni — tem več ima vpogleda v življenje, tem boljše, tem pravilnejše bo presojal vsak dejanski in pravni položaj. Sodniku ni torej omogočiti le neprestanega daljnega izobraževanja, marveč tudi primerno razvedrilo, da ostane čim najdalje duševno docela čil.
Neobhodno potrebno je torej, da državna uprava i pri nas pravtako brez odloga izloči sodnike iz uradniške hierarhije in jim da posebno stališče, pa tudi posebne plačilne razrede, kakor je to urejeno v vseh modernih državah, osobito na Angleškem in v Severni Ameriki, hkratu jim pa zagotovi in da take prejemke, da se bodo mogli mirno in brez skrbi posvetiti izključno le svojemu vzvišenemu poklicu. Tako se na eni strani odpomore pomanjkanju sodnikov, ki postaja tako občutno, da smo že opetovano čuli na merodaj-nih mestih, da se je prav resno bati, da se sodstvo v prav doglednem času vsaj v nekaterih panogah docela ustavi. Na drugi strani pa se privabi v sodniški stan najidealnejša mladina, ki bo vedno vzor sodnika, kakoršnega je imel gospod dekan juridične fakultete v svojem nastopnem predavanju v mislih. Edino le tako se more izpolniti glavni in prvi predpogoj vzornemu sodstvu, kateremu se lahko z mirno vestjo zaupajo najvišje dobrine državljanov in države, predpogoj, o katerem je gospod predavatelj menil, da je že izpolnjen.
Militarizacija železnic je stavkajoče potrla, a tajno in neprestano hujskanje komunistov je mnogo delavoljnih zadržalo, da še niso šli na delo. Tekom včerajšnjega dne se je na južnem kolodvoru oglasilo k delu 250 železničarjev.
Včeraj zjutraj so priredili za novim streliščem pod Rožnikom komunisti shod stavkujočih. Komunist Žorga je spleza? po lestvi na drevo in podal poročilo o položaju: Nič novega, stavko nadaljujemo. Mi-litarizacijo so odredili neodgovorni faktorji na lastno pest. Prikrito je pozival železničarje, naj ne gredo na delo, naj se ne brigajo za odredbe vojaške oblasti. Železničarji naj ne bodo ne blizu železnice in ne doma, raje naj gredo na sprehod. Če jih pa kdo (mislil je vojaštvo) dobi doma in vpraša: »Ali si ti ta in ta« naj reče: »Nisem. Jaz ga sam iščem, da ga popeljem na kolodvor v službo.« — Nato je prečital imena šestih železničarjev, ki so imeli dovolj možatosti in poguma, da so šli na delo kljub divjaškemu terorju komunistov. Govornik jim grozi, da bo prišla ura, ko jim bo vse to stotero poplačano. Z odo. bravanjem so poslušalci sprejeli vest, da proglase rudarji tridnevno protestno stavko v slučaju, da se bi skušalo stavkajoče železničarje s silo privesti na delo. Potem ko jc Žorga končal svoj enourni govor, je mažarski podanik komunist \Vallisch poročal v nemškem jeziku o položaju v Mariboru. Trdil je, da so vsi železničarji solidarni in da stoji vse mariborsko prebivalstvo na njihovi strani v boju proti državi. To je gotovo res, da se mariborski Vscncmci in nemškutarji vesele stavke v praznem upu, da bi mogla uničiti jugoslovansko državo. Po shodu so se zborovalci mirno razšli.
Popoldne ob treh so sc začeli zbirati komunisti v Lalterniannovem drevoredu, odkoder so jih zaupniki peljali zopet nod Rožnik. Shod se je vršil v majhni kotlini, sredi katere je bila na drevo prislonjena lestva — govorniški oder. Stavkujoči so na poziv komunistov prioeliali s seboj že-
"^Jfr	tako da sc J® QabraIo črez
^000 ljudi, ki so polegli pod senčnatim drevjem v travo. Govoril je zopet Jaka Žorga, ki je povedal: Vlada je odredila mobilizacijo železničarjev, mi smo odredili mobilizacijo našega proletarijata. S ponosom moramo poudariti, da se je naša mobilizacija popolnoma posrečila. V stavki vztrajamo do končne zmage. Saj ne gre samo za zmago železničarjev, gre zato, da Mnaga razrednozavedni (komunistični) pro. letarijat. Tudi javni nameščenci simpatizi-rajo z nami in pričakujejo, da naš štrajk prinese tudi njim ugodnosti. — Kdor pozna mišljenje naših državnih uradnikov, ve, da odločno odklanjajo boj proti državi, ki so ga začeli komunisti. Nato je strokovni tajnik Tokan izjavil, da bodo rudarji stopili v Štrajk, če država železničarjem ne ugodi. Vsaki zahtevi razredno, zavednih (t. j. komunističnih) delavcev se mora država ukloniti. Končal je s pozivom: Vztrajajte! V istem zmislu sta govorila komunista Makuc in Petrič. Zadnji jo trdil, da je stavka v vsej Jugoslaviji popolna, četudi je iz uradnih izjav razvidno, da v Bački sploh ni stavke, da je v Bosni in Srbiji stavka samo delna. Potem je naznanil Žorga svojim pristašem, da je nekaj »izdajalcev« šlo na delo. Pozval je enega izmed železničarjev, ki so ŠU na delo: »Kurjač P. naj se oglasi! Obljubil je, da nc pojde več na delo! Naj se opraviči pred železničarji!« Par nahujskanih komunistov je kričalo: »Smrt! Ubijte ga!« Ko se do-tlčni ni oglasil, je Žorga nadaljeval: *Z njim bomo že obračunali!« Po tem izbruhu krvavega terorja je srdito in prostaško napadel vlado, in »klerikalno kliko«, — ker da štrajk ni političen... »V Belgradu sedi far Korošec, ta bo požegnal mašine, pa bo šlo in štrajk bo končan.« N;Ao je naznanil, da se bo danes vršil shod komunističnih železničarjev v Mestnem logu, nakar so sc zborovalci razšli.
Kolodvori so zastraženi od močnih vojaških oddelkov. Okol« njih oprezujejo komunistični agitatorji in z grožnjami skušajo preprečiti, da bi delavoljni železničarji spolnili svojo dolžnost. Med gručami švigajo elegantne, sumljive postave in razdeljujejo komunistične oklice. Meščani so mirni, divje govorice, ki so jih trosili komunisti, ne učinkujejo več, splošna je zavest javnosti: »Ne dopustimo, da bo par plačanih agitatorjev gnalo državo v propast in ljudstvo v bedo!«
vlssdm demisiji.
Vladni nasvet regentu za delozmožnost parlamenta.
LDU Belgrad, 19, aprila.Eden današnjih bel grajskih listov je prinesel vest, da je ministrski predsednik Protič stavil svoj portfelj Nj. Vis. prestolonasledniku na razpolago. Po informacijah pri posameznih ministrih se je ta vest izkazala za neisti-nito.
LDU Belgrad, 19. aprila. Današnja ministrska seja je nadaljevala posvetovanje o izhodu vlade iz današnje politične situacije. Razpravljali so o raznih predlogih za rešenje parlamentarne krize. Sklenili so, da se pošlje kroni obširen memorandum o' celokupni situacij:.
LDU Belgrad, 19. aprila. Ožji ministrski odbor je sestavil memorandum in ministrski predsednik je prosil avdijence pri prestolonasledniku.
LDU Belgrad, 19. aprila. »Politika« piše: V memorandumu je ministrski predsednik konstatiral, da je nastala tažka parlamentarna situacija vsled obstrukcije v parlamentu. Vendar pa je v interesu države potrebno, da se čimprej reši volilni zakon, mirovna pogodba in zakon o moratoriju, Po dosedanjem poslovniku ni mogoče te zakonske predloge rešiti v parlamentu. S stalno kontrolo v parlamentu, ki je sklican, bi se mogla v gotovi meri rešiti sedanja kriza. S svojim glasovanjem v parlamentu bi mogli narodni poslanci vseh strank vsak čas preglasiti vlado, ako bi jim njeno delo ne ugajalo. Drugače ne preostaja drugega, kakor da vlada stavi vse portfelje na razpolago, naj se z novimi posvetovanji na dvoru poizkuša najti drug izhod iz situacije. Parlamentarna zajed-nica končno izjavlja, da se protivj sestavi kabineta, nevtralnih oseb, kakor je to svoj čas predložilo ujedinjenje poslancev izven strank.
Izgredi in stavke.
LDU Berlin, 20. aprila. (DunKU) Vor-warts javlja, iz Milana; V Tutinu se je vfiled splošne stavke položaj bistveno poostril. Na mnogih cestnih križiščih so postavljene barikade za oviranje prometa.
V artiljerijski tabor sta bili vrženi dve homhi. ki sla povzročili nmnrfn šk^d'"
LDU Split. 20. aprila. (l5DU) Iz Bo-lenje javljajo, da je bil po znanih izgredih v provinci prefekt d' Adamo oditavlicn in premeščen.
LDU Split, 20. aprila. (DDU) Iz An-kone poročajo, da se nadaljuje stavka pristaniških delavcev, ker vlada ni poskrbela za zboljšanje razmer.
Ministrski svet
„.LDy SpHt) aPrila- (DDU) Zadnji italijanski ministrski svet se je bavil z notranjimi vprašanji, zlasti z agrarnim gibanjem v raznih provincah.
Kritičen položaj' v LJblJL LDU Split, 20. aprila. (DDU) »Idea Nazionale« poroča o zelo kritičnem položaju Italijanov v Libiji. Protiitalijanska akcija se širi po vsi Tripolitaniji. Italijanske čete so bile prisiljene zapustiti Mas. rato.
Amerika.
^ilson ozdravil. LDU Split, 20. aprila. (DDU) Italijan, ski listi poročajo iz Washingtona, da je predsednik Wilson prvič po svoji bolezni predsedoval ministrskemu svetu dne 15, aprila, Wilson je bil iskreno sprejet od čla-i nov kabineta.
Dosedanji izid volitev. f LDU Dunaj, 20. aprila. (ČTU.) Pri vt* litvah za čehoslovaško narodno skup&Čk no so dobili narodni demokrati 12 mandatov, čehoslovaški socialisti 17, čehoslova-ški socialni demokrati 44, čehoslovaški agrarci 21, čehoslovaški obrtniki 1, čeho slovaška ljudska stranka 14, čehoslovaški narodni socialisti 1, nemški krščanski so-cialci 4, nemški kmetovalci 6, nemški so-cialni demokrat« 23. nemški svohodomiale-ci 2, nemške združene stranke 8 mandatov. Poročila o izidu volitev na Slovaškem še niso popolne. Nezasedenih je 67 mandatov, izvoljenih 153.
Premirje s Finske.
Haag, 20, Iz Stockholma poročajo, da se je med Finsko in Rusijo sklenilo premirje, na podlogi katerega se nevtralizira ozemlje ob murmanski obali, Kandoli dc Aleksandroska in morajo ozemlje ob jezeru Onya izpraznit' rdeče čete. Premirje traja 3 tedne ir. more avtomatično po* daljšati.
Avstrijska republika.
Železničarska stavka.
LDU Dunaj, 20. aprila. (Dun. KU) O včerajšnjem shodu uslužbencev južne železnice na Dunaju javljajo listi, da je novi komite za stavko poročal o brezuspesnosti svojega delovanja in izjavil, da jo na koncu svoje moči, Zbog tega priporoča, da sc delo zopet prične, Vsled splošnega vpitja sa je shod končal brez glasovanja. Izprevod-niki in strojevodje so med sabo sklenili, da se povrnejo na delo. Kakor poročajo listi, se je zvečer vršil kabinet, svet, kjer je državni tajnik Paul poročal o stavki. Dosegel se jc sporazum z železničarji s sklepom, da dobi vsak namcščenec 400 kroti kot predujem, kar pomeni skupno vsoto 36 milijonov. Listi poročajo, da so pričeli delati tudi na aspanški železnici.
Francozi zapustili Frankfurt.
LDU Berlin, 20. aprila. (Dum. KU) »Vossische Zeitung javlja iz Frankfurta ob Menu, da so kolonialne zasedbene čete včeraj odkorakale iz Frankfurta. Opažajo sc velika gibanja, vojaštva, po katerih ee da sklepati, da se odstranjujejo polagoma mnogobrojne čete.
Vodni pot Ren—Men—Donava
LDU Berlin, 20. aprila. (Dun. KU) Kakor doznava »Tagliche Rundschau«, je predloga o velikem vodnem potu Ren— Men—Donava v bavarskem prometnem ministrstvu izgotovljena in v obliki predloga odana državnemu kanclerju za narodno skupščino,
Milifarfzacila — ne mobilizacija*
LDU Ljubljana, 20. aprila. Uradno se razglaša: Glede na vest, ki jo razširjajo stavkujoči, da mobilizacija železničarjev ni odrejena in da se zaradi tega pozivu majorja Deisingerja ni treba odzvati, se uradno ugotavlja, da gre pri pozivu vojno-železtiiškc komande Ljubljana z dne 18. aprila 1920 (komandant major Deisinger) zu vpoklic na orožne vaje, ne pa za mobilizacijo. Ta poziv na orožne vaje je odrejen vsled naredbe ministra vojne in mornarice, ki je v to kompetenten. Kdor se mu nc odzove, ga zadenejo v zakonih določene posledice. Kdor na katerikoli način deluje na to, da sc na orožne vale poklicani ne odzovejo pozivu, zapade ravno tako določbam kazenskega zak6na. Na
odzvati vojaškemu pozivu, da pa nočejo služiti pri železnici, marveč pri pehoti. Stavka jc med meščanstvom zelo nepriljubljena.
KOMUNISTI SE STREZNUJEJO.
Zagreb, 20. aprila. Komunistično glasilo »Nova Istina« niše, da v Zagrebu delavstvo ne bo proglasilo generalne stavke, ker noče dati vladi prilike za kake žrtve.
IZGNANI MAŽARSKI HUJSKAČL
Novi Sad, 20. aprila. Oblasti so aretirale 37 komunističnih voditeljev v Vojvodini, ki so mažarske narodnosti. Izgnali so jih preko meje na Mažarsko. Ta energični korak je med vsemi sloji zbudil veliko zadovoljstvo. Splošna delavska stavka v Novem Sadu je končana.
KONČANA STAVKA V SISKU.
Sisak, 20. aprila. Včeraj ob 5. popoldne je nastala generalna stavka, ki pa je danes že končana, ker so se zjutraj vsi de-'avci vrnili na delo. Mir so ni nikjer kalil,
O USTAVNEM NAČRTU.
Belgrad, 20. aprila. Po načrtu ustave, ki ga je izdelal ustavni odbor, bi bila pokrajinska samouprava zelo omejena tei bi imeli pokrajinski zbori samo dolžnost, skrbeti za stvari pokrajinskega značaja, toda predsednik pokrajinske vlade bi imel vedno pravico razveljaviti sklepe pokrajinskega zbora, vsled česar bi bila ta inšti-tucija samo posvetovalnega značaja.
DR. DRINKOVIČ IN DR. ŠURMIN PRI REGENTU.
Belgrad, 20. aprila. V poslednjem času je bilo več avdijenc na dvoru. Zlasti se omenjata avdijenci dr. Drinkoviča in dr. Šurroina, ministrov Narodnega kluba.
IZVEDBA AGRARNE REFORME V BOSNI.
Sarajevo, 20. aprila. Deželna vlada jo sklenila, da se takoj izvedejo volitve v vaške agrarne komisije. V to svrho je izdala na vse okrajne urade posebno naredbo. Volitve v te agrarne komisije se morajo izvršiti tekom 14 dni.
POSTOPANJE PROTI DELIČU.
Zagreb, 20. aprila. Pokrajinska v'ada je razveljavila izvolitev komunista Deliča za mestnega župana. Delič jc izjavil, -la sc ne bo pokoril, ker je ta naredba baje protizakonita. Nato se je Dclič zaprl v svoje župansko stanovanje. Došla je policija ki je zaprla vse hodnike in prostore okoli stanovanja. Vlada je nato izjavila, da spada Delič pod kazenski zakon in da se bo proti njemu izvedla kazenska razprava. Delič je bil dosedaj odvezan samo svojih poslov, sedaj so mu pa vzete tudi pravice do županskih prejemkov.
DEMOKRATI IN KOMUNISTI.
Zagreb, 20. aprila. Demokratski listi napadajo vlado, ker ni priznala izvolitve
komunista Deliča za mestnega župana.
SAN REMO.
LDU Pariz, 20. aprila. (Brezžično.) »Temps« javlja, da so zastopniki Rumu-nlje in Jugoslavije dospeli v San Remo ir. da se bodo po potrebi pritegnili k sejam vrhovnega sveta.
LDU San Remo, 19. aprila. (DunKU) Uradno poročilo javlja: Vrhovni svet se jc sestal danes ob šestnajstih in je najprej proučeval načrt odgovora na Wilsonovo noto glede turškega vprašanja. Nato se jo bavil z financielnimi klavzulami mirovne pogodbe s Turčijo in z vprašanjem Kur-distana.
LDU San Remo, 20. aprila. (DnnKU • Havas) Glede turškega vprašanja je sklenil vrhovni svet, internacionalizirati Dar* danele in poslati v Carigrad zavezniške čete, da se prepreči za bodočnost, da bi i urški mogotci tvorili nevarnost za mir,
ČEŠKA NE IZROČI H6LZA.
Praga, 20. pprila. »Bohemia« poroča iz pristojne strani, da čehoslovaška vlada ni voljna, izročiti Holza.
Se*si občinskega sveta
orožne vaje poklicani vojni obvezanci sc v lastnem interesu opozarjajo, da sc ne dalo premotiti in zapeljati neodgovornim elementom, temveč da se nemudoma od-sovejo dolžnosti, ki jim jo nalaga njihovo državljanstvo.
PoSitiine novice.
-}- Seja parlamenta preložena na 27. Aprila. Ker vsled železničarske stavke poslanci niso mogli priti v Belgrad, je pod-
firedsednik narodnega predstavništva dr. van Ribar odredil prihodnjo sejo na 27, aprila ob 16. uri,
-f- Naši demokrati in stavka. »Slov. Narod« prinaša poročilo svojega belgraj-skega dopisnika in piše: »Seveda soglaša javno mnenje v tem, da sedaj ni več nazaj in da mora vlada usque ad finem, ker je postavljeno vprašanje: ali zmaga država ali pa boljševiki Zmagati mora za vsako ceno država — v tem pogledu ne more biti nobenih razlik med strankami, pa najsi bodo vladne ali opozicijonalne.« To stališče je treba odločno pozdraviti. Ena volja je bila v nas, ko smo hoteli Jugoslavijo ustvariti, ena volja mora biti v vseh poštenih državljanih, ko'gre za to, da io vz-držimo in obvarujemo ljudstvo pred pro-pastjo, — S temi »Narodovimi« besedami pa se ne strinja taktika, ki jo je ubral »SI. Narod«. Radovedni smo n. pr., zakaj nista ne »Slov. Narod« in ne »Jugoslavija« prinesla komunikeja prometnega ministrstva, ki je dokaz, da železničarji niso prikrajšani po novem poslovniku niti za vinar in da je stavka zgolj političen manever bolj-ševiških pustolovcev.
-f »Naprej« razglaša politično stavko. »Naprej« je zapisal in podčrtal v uvodniku stavek: »Ako nam vlada velik in težek boj usiljuje, potem naj ve eno: V tem boju bo našla ves slovenski in gotovo tudi ves jugoslovanski proletarijat strnjen.« S tem hoče povedati, da bodo komunisti z l»ve in desne šli v boj proti državi. S tem je priznal, da železničarski štrajk ni gospodarski, ampak da je boj prevratnih komunistov, ki hočejo izzvati revolucijo. To je »Naprej« še bolj jasno izjavil na koncu članka: »Iz težke situacije, v kojo nas je spravila reakcijonarna konservativna vlada, pa vidimo samo en izhod. Reakcijonarna vlada naj prepusti svoje mesto nemudoma sposobnejšim rokam! (Morda komunistom?!) Proč z vlado, ki provocira železničarje in z njim celokupni proletarijat!« Jutri bo hujskač Žorga zopet ogorčeno izjavljal, da stavka ni politična.
-j- »Jugoslavija« in Jadran, Nekateri ljudje so nepoboljšljivi. Tudi z nasvetej-šimi stvarmi barantajo in skušajo kovati kapital zase in za svojo stranko. To vlogo je prevzela po stari navadi v svojem poročilu o nedeljskem protestnem shodu »Jugoslavija«. »Če bi imeli drugačno vlado,« poroča, »kakor jo imamo, bi najbrž ne potrebovali niti enega shoda. Znamenje nesoglasja. med narodom in vlado so shodi, ki poudarjajo, da se z našo posestjo ne sme barantati, ker se vlada tega načela ne drži, mora seveda ob takih prilikah govoriti narod.« Tako pisanje je podla igra z državo. Prvič: Če so manifestacijski shodi znamenje nesoglasja med narodom in vlado, potem bi bil to dokaz, da se narod ni strinjal z jadransko politiko nobene vlade, tudi prejšnje demokratske ne. Drugič: Sedanja vlada ni popustila niti za las; vezana je pa na predloge prejšnje demo-kratsko-socialistične vlade, ki jih je ta stavila zaveznikom glede Jadrana. Tretjič: Politična umazanosi, ;e, da »Jugoslavija« vedno pridiguje o sLupnosti vseh strank v jadranskem vprašanju, obenem pa opre-zuje, kako bi nasprotniku ravno na tem mestu prisolila krepke, zaušnico. Dala jo je le sebi in to zadošča, četudi se ni prvič zgodilo,
-(- Predrzni markekt govori o prehrani. »Naprej« pišt,, belgrajska vlada »še sedaj ne uvidev-i potrebe, da se ukine svobodna trgovina, proti kateri smo se mi prvi izrazili.« Socialni demokratje govore o tem! Njih minister Bukšeg je bil tisti mož, ki je ukinil vse od dr, Korošca uvedene svobodne trgovine in uvedel zopet popolnoma svobodno trgovino, dasi je bil na to opozorjen. Njemu se je teko semerih meseecev posrečilo, potom židov-izvozničarjev izsesati deželo, uničiti vso prehranjevalno organizacijo. Sedaj se pa »Naprej« razkorači, položi kazalec na čelo in modruje o tem; da so socialni demokratje prvi nastopih proti svobodni trgovini. Treba je poštene mere predrznosti, da se kdo povzpne do takih brezstidnih trditev. Sedanja vlada se pošteno trudi, da reorganizira prehrano in popravi tozadevne grehe. Poinc roke dela ima, da zgradi na razvalinah Bugšekove prehrane
novn. ve7nnn f?r»,:nr»rlarcl,7r» SI,,II; _ J —
- -i ------ &—----, ,u " *' , - m
tu prihaja »Naprej« in ji hoče naprtiti vse Bugšekove ? Poleg tega seveda litijska železnic ra stavko, zato da bi ne prišlo nič ?.'	venijo. To je tudi pre-
hranjevalna	: »Napreievc« sorte t
šzjiva VDOnoIoftifo želez-nitarisM«
Ljubljana, 20. aprila. Društvo vpokojencev južne železnice objavlja: Po dolgih pet in pol letih smo dosegli mi vpokoienci južne železnice z našim lastnim največjim naporom, toda le s pomočjo nekaterih gospodov draginjske doklade.
Akoravno smo prosili cel čas vojne povsod, da bi se kdo zavzel za nas — nismo dobili žive duše, katera bi bila imela srce za to, šele sedaj se nam je posrečilo dobiti može, kateri so napeli vse sile v dosego tega. Ti gospodje so: Minister g. dr. Korošec, g. deželni predsednik dr. Brejc, komisar ministrstva saobračaa g. Romavh, njegov tajnik g. dr. Borgo. zastopnik francoske vlade g. profesor inženir Meurvill in gospod državni poslanec Go-stinčar,
Tem gospodom se imamo vsi vpoko-jenci južne železnice zahvaliti za našo rešitev in edino le tem, nobenemu drug?mu!
Ker se sedaj hvalijo naši g. aktivni kolegi (komunistična organizacija. Op. ur.), da so oni to dosegli s štrajkom, mi vsi odločno to zanikamo. Mi smo o tej naši rešitvi zvedeli že pred štrajlsoin.
Naši aktivni kolegi (komunisti) bi se bili lahko zavzeli za r s že v začetku vojne, toda tega niso storili!!!
Kaj več o tem na prvem prihodn'em shoru vpokojencev. — Za odfcor društva vpokojencev: Franc Mazi, Ivan Šalamun
n m?n b novice,.
— Splošna militarizacija železničarjev. Minister vojrte in mornarice je objavil ukaz regenta, da se v teku leta 1920 po potrebi pozovelo na dvomesečno službo v vojski obvezanci vseh treh pozivov narodne vojske in poslednje obrane, ki so v železniški službi.
—	Proslava 2. polka. Dne 19. t. m. dopoldne je v Belgradu slavil hrabri in slavni 2. polk svojo krstno slavo. Pri slavi ie prisostvoval tudi prestolonaslednik regent Aleksander,
—	K Jugoslovenskj matici se je priglasilo polnoštevilno osebje tukajšnje delegacije finančnega ministrstva (129 članov) in osebje tukajšnjega poštnega ravnateljstva (92 članov). Naj služita ta dva lepa zgleda v posnemanje vsem Jugoslove-nom!
—	Slava ti — deželna vlada! Tega pa nismo pričakovali, niti pričakovati si upali! Iznenada je padlo pri nas. Vsak alkohol prepovedan! Ta je pa možka! Ali je mogoče?! Pri nas na Slovenskem? Torej je vendar še nekaj korajže v nas! Doslej pač ni kazala posebne korajže v tem oziru naša vlada, niti avstrijska, niti belgrajska, niti ljubljanska, in je 6 svojimi »naredbami« samo gorko vodo prilivala kropu. Zdaj pa je izgovorjena možka beseda! Take besede smo potrebovali. Ali naj državo zapijemo? Brezvestneži, ki jim je domovina trebuh, bi to skoro storili V takih razmerah je treba krepke roke. Če ljudje sami nimajo pameti, jih je treba dati pod kuratelo. Naši vladi se tega koraka ni treba sramovati. Začela je s tem hoditi po potih Amerike, ki je napravila z alkoholom kratek proces in mu na celem svojem velikanskem ozemlju pokazala vrata. Če je Amerika prenesla to prepoved brez nesreče, jo bo tudi Slovenija, dokler bo treba. — Sam6 na eno malenkost je treba paziti! Vse dosedanje naredbe so imele namreč to malo napako, da se za njih izvrševanje — nihče zmenil ni. Ali imamo tudi zdaj kaj takega pričakovati? .. Zato pa, deželna vlada, glej, da boš dala svoji možki besedi potrebnega poudarka! Ako se bo to, kar se je reklo, v polnem obsegu tudi izvršilo, potem, da, potem, o deželna vlada, bo tvoja slava popolna!.,,
»Sveta vojska.«
—	Cenzura inozemskih pisemskih pošiljk bo ustavljena. Kr. vojaški pisemski cenzuri za inozemske pisemske pošiljke prenehata delovati dne 5. maja 1920 in so smejo vsled tega od imenovanega dne sprejemati m odpravljati pisma v inozemstvo zopet v zaprtem stanju.
—	Scotus Viator v Jugoslaviji. Dr. Seaton Watson, ki je znan pod psevdonimom Scotus Viator, tajnik društva »Scr-bian Society« in eden ustanoviteljev »Ser-bian Relief Fondsa«, namerava to leto priti v Belgrad in pri tej priliki posetiti vse jugoslovanske kraje.
—	Zastopniki zcmljoradničkih zadrug v Srbiji bodo šli 13. in 14. junija na konferenco v Zagreb, kjer bodo zastopana vsa poljedelska udruženja v vsej Jugoslaviji.
—	»Slovensko lovsko društvo« javlja, da itidejo prve številke »Lovca« pod prejš-nini uredništvom v začetku maja. List bomo poslali samo onim, ki vplačajo pravočasno članarino in sicer 30 K vnaprej. Zapriseženim lovskim čuvajem je občni zbor članarino znižal na 12 K. Kdor ne pia a članarine vnaprej, lista ne bo dob'1. Pc^t nih položnic nc bomo prilagali. Kdc plačal za 1. 1920, samo 12 K, naj do;
še 18 K, Radi izredno visokih stroške. , ska in papirja sc bodo prve številke tiska-
le v toliko izvodih, kolikor jih bo vnaprej plačanih Zamudniki si bodo sami krivi, če lista ne dobe. Vse denarne pošiljatve je nasloviti na »Slovensko lovsko društvo, Ljubi lana, Kreditna banka«, ostale pošiljatve, zlasti dopise, rokopise itd. pa na -Slovensko lovsko društvo«, Ljubljani Miklošičeva cesta 8.	(K)
—	Oraita klofuta, Franc Tckavc s Kresniških Poljan je bil pri okrajnem sodišču v Ljubljani obsoien na 50 K t*!obe, ker jc 11 januarja t. 1. udaril po licih 4? letno vdovo Marijo Moharjcvo; od obtožbe, da je zapeljal in onečastil Moharjcvo z obljub,-i zakona, )e bil pa oproščen, ker je i;a <or ;c dognala razprava, na slabem glasu: 10 let je mlajši od Tekavca, občeva'a je že, ko ie živel nien mož, z Janezom Koškom, katr-ri 'e njenega rajnega očeta okio-futal; imela je tudi razmerje z nekim vojakom v Zalogu kateremu je nosila kruh. Vzklic Mc.l s.rjeve, da naj se globa sprem eni v zapor in vzklic drž. pravdništ a radi oprostilve je deželno kot vzklicno viu š e v Ljubljani odklonilo.
—	Prvovrsten semenski krompir po 4 K 50 v. za kg oddaja S'ovenska kmetij ska družba tudi neudom v skladišču Turjaški trg št. 3.
ljubljanske novice.
lj Prvi vlak. Sinoči ob pol 11. uri je privozil v Ljubljano tovorni vlak iz Novega mes!a in se danes odpelje zopet nazaj,
lj Seja SKSZ bo danes zvečer ob 8. uri v navadnih prostorih. Vsi odborniki in zastopniki drugih organizacij nujno vabljeni.	(K)
lj Slomškova zveza. Seja danes poool-dne ob 5. uri v Mostah.	(K)
lj "onferenca Soda!H«tjs bo v sredo ob 5. uri v tiskarni. Refer. dr. Jos. Lesar. Reforma prava — napačna.
lj Prosvetno društvo za kolodvorski okraj priredi v četrtek dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer na verandi hotela »Union« vrlo zanimivo predavanje. Predaval bo msgr. Viktor Steska. — Seja društvenega odbora dne 21. t. m. odpade. Prihodnja seja bo 28. t. m. ob 8. uri zvečer.	(K)
lj Kim plovcmo? Tako jokajo ubogi ljudje, ki so si privezovali z vinom svoje utrujene ude in duše. Malo neprijetno je res, če si stalni gost, ki mu je porudel nos ob stalnih večernih četrtinkah, ne more privoščiti svoje merice. Včeraj so si vinski bratci drug za drugim izražali sožalje. Neprijetno je, da pride Cak odlok tako naglo, da si »žejni« ne morejo priskrbeti večje zaloge pijače. To je povečalo nezadovoljstvo pivcev proti vladi in sklenili so, da stopijo v pririljeno stavko in ne bodo pili. Pred kratkim so poročali amerikanski listi, da se ljudje selijo iz Amerike radi obče »suše«; ta, ki se je radi rujnega vinca preselil v domovino, se je pač zavzel ob prihodu na naša tla.
lj Umrli so v Ljubljani: Terezija Kovač, bivša branjevka, hiralka, 82 let. — Fran Strgar, sin kleparskega pomočnika, pol leta. — Frančiška Makovec, tob. delavka v pok., 41 let. — Marta Lipovšek hči železniškega poduradnika, 15 mesecev. — Terzija Cvetko, lastnica pralnice in likalnice, 42 let. — Emerik Coriary, sin evang. cerkovnika, 4 leta in pol. — Ivan Pahor, sin šivilje, l mesec. — Lucija Gro-bin, bolniška strežnica, 22 let. — Josip Novak, sin mestnega delavca, 1 mesec,
lj Štrajk ljubljanskega gostilničarja. Med obIeg?n<em »Narodnega Doma« od strani komunistov 19. t. m. je nekaj žejnih med njimi pooustilo svoje nakazane jim postojanke: žejni bili, znali še niso ničesar o prepovedanem točenju alkoholnih pijač. In prisopihajo k neki gostilni, na katere pragu je stal ljubljanski »birt« 6tare korenine, ki iih je takole potegnil: »Ali štr-jkate?« — »Da, žejni smo!« »Tudi jaz štra'kam in Vam nc dam nobene pijače, ker •»•aradi Vaše stavke ne dobim v Ptuju in v Ncvem —testu naročenega vina!«
Ij ranijo »-'eko. Ker je prodajala liter mleka po n kron, je kaznoval osrednji ve-rižniški urad Frančiško Zatler iz Kleč na 8 dni zapora in 1000 kron globe; na 20 K globe sta pa bili obsojeni Neža Lenaršič in Adela Bernik, ker sta po navedeni ceni kupili od nje mleko, Amalija Babšek, si je prodajala liter mleka po 6 kron, je dobila 8 dni zapora in 1000 kron globe.
lj Ukradeni vojaški oves. Od dveh vojakov: Kranjca in Goričana, je prevzel Fr, Osredkar 10 vreč ovsa, vrednega 2500 K, katerega je spravil pri Komanovi, ki ji ie rekel, da bo ponoči pripeljal oves neki Ižanec, od katerga da ga jc bil kupil. Vo-jaka, od katerih je dobil Osredkar ukradeni oves, sla dezertirala. Sodišče ie obsodilo Osredkarja na 7 mesecev težke ječe.
JRDV<3!?S£
i W
KOMUNISTI SE OD2?OVEJO POZIVU. ;
Belgrad, 20. apriia. Komunisti prirejajo neprestano v Delavskem domu sestanke zaradi vladnega mobilizačneg? poz va, kjer razpravljajo o (cm, ali naj proglase generalno stavko ali naj vstopijo v vojaško službo. Izrekajo sc za to. da sc hočejo
Ljubljana, 20. aprila. 1920. Sejo vodi župan dr. Ivan Tavčar, kateri imenuje za overovatelja zapisnika občinska
svetovalca Srebota in Petriča.
Prcdsedstvcna naznanila.
Župan 6e spominja umrlega ljubljanskega meščana Josipa Lenčeta, kateri jc bil občinski svetovalec mestne občine ljubljanske od leta 1888 do teta 1010. Posebno ie deloval na poliu dobrodelnosti.
D&lie naznani, da je odstopil občinsM Evejovalec dr. Pipenbaclier. na njegovo mesto pride kot obč.nski svetovajec Franc Korene, v sodnijsko komisijo glede na parcclacijo trga iabor je odposlal župan gospoda Janči-jJaja in Kocita.
linovski župnik jjospod Finžgar je poslal pismo, v katerem se zahvaljuje, ker je oočina kot patron trnovske farne cerkve izvedla več adapcij.
Končno poroča župan: _ Mestnemu mrgistratu so doSla sledeča darila ;:a mestne reveže ljubljanske: Neimenovan dobrotnik za velikonoč ponovno 1000 K; Kmciska posojilnica mesto vcnca Lcačclu
Ko
tnCO K; dr, Peter Defranceschi 400 K: Ludo-vik Černe, zlatar, 400 K; Avrelija Kranuer v Gcreriem Lotfatcu mesto venca L. Mctschnig 30 lir; neimenovana povodom sprejema v domovinsko zvezo 200 K: neimenovana povodom sprejerv v domovinsko zvezo 200 K; Gustav in Fant Čadež mesto venca i. Lenčetu 100 K; Makso Černak povodom sprejema v domovinsko zvezo 100 K; Janko Dolar oovodom_spre-jetna v domovinsko zvezo 100 K; Josip Zidar, odstop najemifcine 100 K; feldmarSallaitnant baron Rechbach v Gradcu volilo 100 K; Josip Omerza povodom sprejema v domovinsko zvezo 50 K, isti iz istega povoda za oslepele slovenske vojake 50 K. Darovalc'iem se izreče zahvala.
Zupanovi odgovori na interpelaciie,
Nedostatki v Gaievi, Knafljevi in Kolizej-
ulici so sc odpravili, — Vodstvo električ- i ne železnice poroča, da ie zato skrčilo promet na Doleniski cesti, ker se vozovi ponavljajo
—	Glede na interpelacijo občinskega svetovalca Marinka poroča župan, da mestna ob-čina nima nobenih voz, na k.atwih sc vozi meso; pograjani vozovi so lastnina mesarjev.
—	Zamašeni kanal v Kolodvorski ulici sc je pravil. (Interpeliral občinski svctovalec ojma.j
Sprejem v občinsko zvezo.
Na predlog dr. Fuchsa sc sprejme v ob- ! Snsko zvezo 49 prosilcev; 6 se sprejem odkloni; 7 se dovoli spreiem proti plačilu takse.
Meščanstvo
se podeli predsedniku Krojaške zadrntfe g. Franu Jeločniku in se oprosti pristojbine.
Ustanova za slepce.
Odobri se ustanovno pismo o ustanovi 32.C00 kron, katera se razdeli med štiri slepce; ustanovo je volila rajna Agneza Zupan. Brat rajnke mons. Tomo Zupan do svoje smrti podeljnie ustanove, po njegovi smrti bo podeljeval ustanove ljubljanski župan.
Prodaja mestnik vojašnic.
Podžupan dr. Triller poudarja, da je položaj občine brezupen. Mesečni redni izdatki znašajo 1 milijon kron, izredne potrebščine se proračunavajo na 8 milijonov kron; davščin je do 3 milijone kron na leto; čc potrdi vlada zadnjič sprejete davke, bomo spravili 5 milijonov skupai. Predlaga, naj sc ponudita Belgrajska in Aleksandrova topniška voiaS-nlca v nakup za 8 milijonov dinarjev. Ako erar ne odkupi vojašnic, naj se prodajo na javni dražbi. — Občinski svetovalcc Kocmur vpraša, če n? kaže prodati belgijske vojašnice poverjeništvu za socialno skrbstvo, Aleksandrova topničarska vojašnica nai se priredi za stanovanja. — Dr. Adlešič: Potrebno ic, da oCčina izdela finančni načrt, kako naj bi sc izhajalo z rednimi dohodki. Potrebno ie, da se dobe novi viri dohodkov: davek na luk-
sus. Za vojašnico »ai se zahteva primerna cen a. Župan dr, Tavčar: Za oba objekta imamo že. ponudnike, ako ju ne odkupi vojni erar. Za namene poverjeniStcv socialnega skrbstva je pripravnejša Aleksandrova, kakor Belgijska vojašnica. Pred vsem moramo očistiti in osnažiti kanale; ravno tako - ceste. Sedanje razmere bodo gotovo trajale vsaj dve leti. Denar potrebujemo, toda kdo naj zdaj posodi komuni, ko vsi denarni zavodi v Sloveniji in v Hrvatski nc spravijo 500 milijonov kroti skupaj. Žc sedaj komaj spravim denar za plače uradništva skupaj; 3. vsakega meseca je pa žc treba misliti, kako naj 6e spravi denar skupaj. To so skrbi, katerih nc poznate. V bodoč scii bom predložil cel vcncc novih davkov na luksus, pse in vse vrage. Naj se pa tudi upošteva, da je zvišal vsaki trgovec in vsaki branjevec svoje dohodke za 400—500 odstotkov, samo hišni posestniki in občina ne moreta storiti. Čc odkupi vojaški erar vojašnici, mora odkupnino tudi precej plačati, ker unam tozadevno žalostne izkušnje in ker je erar že pol leta na dolgu, kar ima plačati za vojašnice.
Predlogi so se nato odobrllsi.
Dr. Triller poroča dalje, da zahteva vojaška uprava poprave v vojašnicah, katerih ra n! mogoče izvesti: erar namreč dolguje žc od novembra sem, kar ima plačati.
Finančne zadeve.
Za posle prenešenega delokroga sc zahteva od države letni prispevek vsaj 1 milijon dinarjev. — Josipu Turku se zviša naknadno pristojbina v višini 5200 kron za vožnje z rešilnimi vozovi. — Za 8—10 odstotkov se povišaio pristojbine dimnikarjev; Ljubljana se razdeli v deset okraiev. Občinski svetovalec Jeglič: Naj se obelodanita občinstvu nova tarifa dimnikariev in izvoščekov.
Odstranitev spominske potresne slike v občinski posvetovalnici.
Finančnemu odseku odstopi župan samo, stojni predlog občinskega svetovalca Koc-murja, kateri zahteva odstranitev potresne spominske slike iz mestne r-os^tovalnice, mesto katere naj se dobi tbug'.. slike, za katere naj sc razpiše nagrada v vS.šmi 50.000 K.
Zahteve socialnih demokratov,
Obč. svetovalec Kocmur zalifeva, naj so nc izvede sklenjena likvidacija mastne zastavljalnice, ki da ni pasivna, kakor ie poročal v zadnji seji župan. — Zahtev?. d-.lje, naj se nastavi strokovno izobražen tr*ii nadzornik. — Da sc prične s stavbnim delovanjem, predlaga nujno, naj^ se izvoli odsek 8 članov. Pri glasovamu sc Kocmurjevcmu predlogu no prizna nujnost. — Župan nasprotuje predlogu Kocmurja, da nai se dovoli vsem mesenim uslužbencem predujem vsaj v višini 6000 K, nakar zakliče Koc-nur: Nisem govoril o nobenih gavgah, revolucijah in o rezanju vratov.
Premalo jo, če so ;;efe občinskega sveta enkrat mesečno. —- Dr. Tavčar: Sklical bom sejo vsakih 14 dni.
Kanalizacija tovarne za lep.
Občinski svetovalec Marinko: Tovarna za lep je zaprosila za kanalizacijo, katera naj bi se izvedla tudi po Martinovi cesti. Naj se ji da dovoljenje. — Dr. Tavčar: Se ho rešilo v prihodnii seji.
Stavka železničarjev.
Občinski svetovalcc Mihove predlaga, aaj župan intervenira pri vladi, da se prej ko mogoče ugodi železničarjem. — Dr. Tavčari Nisem kompetenlen ustreči v polnem obsegu predlogu, ker ne vem, kaj zahtevajo železničarji; v tem smislu bom posredoval, da naj se stavka prej ko mogoče konča. — Tokan zakliče: Stavka je dr. Koroščevo maslo) — Občinski svctovalec Kovač govori o stavki železničarjev. — Dr. Tavčar: Sprejmem predlog le v tem smislu, da interveniram pri vladi v tem smislu, da se poskusi prej ko mogoče vrediti to stavko.
Pred zaključkom javuc (?cie naznani dr. Tavčar, da bo s 1. majem t. H po zdravnikovem naročilu nastopil štiritedenski dopust.
pr Ljudski oder naznanja, da se bo vršil v petek dne 30. t. m. ob o6mi uri zvečer izredni letni sestanek Ljudskega odra. Spored sestanka je nabit v predsobi pisarne Ljudskega odra. — Naznanjamo tudi, da se naznanjena predstava »Kralja na Betajnovi« ne bo vršila, ker ic g. Skrbinšek odpotoval v Celje-. Pripravlja se več drugih iger.
pr OtrcSka tragedija na Ljudskem odru. fo tragedijo, ki je eno najlepših Schonherro-vih del, bodo igrali v nedeljo ob osmi uri zvečer na Ljudskem odru. Igra ni mladinska, celo neprimerna za nedorasllo mladino ic in nam razkriva tragiko, ki leži kot mora nad življenjem treh oclrastlih otrok, katerih mati vara njih očeta. Pravo dejanje se nc godi na odru, ampak samo odseva v otrocih, ki igrajo globoko tragedijo, tako preprosto sicer, a silno pretresujoče. V igri nastopajo samo tri cseHe, ravno tako kot v znani drami istega pisatelja; -Žena — vrag-*. Koliko dramatične sile ja treba, da zgradi dejanje na tnrn osebah. ni treba misliti. Igre »Ljudski oder. v ti seziji ne bo ponovil, na to opozarjamo.
©rimski vesftnik.
Šefa predsedstva in vaditeljskcga zbora Orliške zveze se vrSi danes 21. t. m. ob petih popoldne v Jugoslovanski tiskarni, III. nad. Ker je seja zelo važna, prosim, da se je vse sestro zanesljivo udeleže. — Predsednica. (K)
Seja caraščaiskctfa odseka O, Z. se vrši danes, 21. aprila v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstr. Prosim gotove udeležbe. — Predsednik. (K)
Seja vadlteljskega zbora ljubljanskega orlovskega okrožja se vrši v nedeljo, dne 25. t. m. točno ob 9. uri dopoldne v predsed-stveni sobi. Ker jc seja izredne važnosti, prosim, da se vsi načelniki oziroma podnačelniki odsekov gotovo udeleže. — Načelnik. (K)
g Prepovedan Izvoz živine. Deželna vlada
v Zagrebu je z naredbo z dne 10. aprila, ŠL II. 721, vsled težkih prehranjevalnih razmer prepovedala izvoz živine v inozemstvo. Na prošnjo deželne vlade v Zagrebu ie predsed-ništvo deželne vlade za Slovenijo obvestilo vse policijske oblasti, železnice in odsek za prebrano, da se živina, pripeljana iz Hrvatske, Slavonije in Medlimurja v Slovenijo, ne sme
izvažali v inozemstvo. Odslej se iz navedenih pokrajin sme v Slovenijo uvažati samo živina, ki je potrebna za prehrano prebivalstva v Sloveniji.
Š Državne menjalnice, Ministrstvo financ alo naredbo, da se uredi poslovanje drž.
|e izC
menjalnic v obmejnih krajih, preko katerih d naši izseljenci, ki se vračajo iz Ame-•ržavne menjalnico bodo zamenjavale
dolaric za naše dinarje po najugodnejšem borznem kurzu, tako da se bodo naši izscljenci obvarovali ropanja, ki se sedaj vrši z njimi, pa ludi da na ta način pride država do dolarjev za svoja plačila v Ameriki. Za sedaj sc bodo organizirale take menjalnice v Kotoru, Dubrovniku, Metkovlču, Splitu, Sarajevu, Liubljani in Mariboru. Zamenjava nc bo obvezna.
g Borzna poročila. LDU Zagreb, 20. apr, Devize: Berlin 275—279, Italija 775—820, Newyork 15.300—0, Pariz 1075—1100, Praga 240—244, Švica 2950—3075, Dunaj 71—72. — Valute: Ameriški dolarji 14-300—14.800, avstrijske krone 68—69,. bolgarski levi 200 do 210, carski rublji 197—200, 20 kronski zlati do 590, francoski franki 1093—1120, napolcon-dorji 575—580, nemške marke 260—267, romunski leji 275—278, italijanske lire 720—7^0, čeiipslovaške-krone —, turške lire v zlatu 600—605.
a Mesne karte. Državni in javni usluž« benci, dalje vpokojenci in niih vdove naj pridejo po legitimacijo k »Vnovčsvalnici za živino m mast«, Mahrova hiša II. nadstr., ket sc v kratkem vpelje nov red pri dobavi mesa in stopijo stare legitimacije iz veljave. Vojaštvo, železnice, (ob. tovarna. — iako aktivni uslužbenci kakor vpokojcnci — nc dobe legitimacij.
Pevsko društvo »Zora« na Jettcl naznanja, da se vrši pogreb prezaslužnega. po daljši bolezni umrlega pevovodje g.
dtie 2L aprila ob 1, uri pop. iz deželne bolnice k Sv. Križu in vabi tein potom člane društva. prijatelje in znance, da se udeleže v obilnem številu pogreba. Pokojnik se priporoča v biarg spomin.
Širite »Slovenca"!
mmm m, na0^
feriji mesta se iz proste roke proda. Naslov pove anončni zavod Drago Be-seljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
Gnilim Viln v Ljubljani ali okolici. fllljJlU] VHU - Pismene ponudbe pod »Nujno« na anončni zavod Drago Be-seljak, Ljubljana, Cankarjovo nabr. 5.
izurjeno	,Q
sprejmeta dr. Viadim r Kreč in dr. Josip Futlan, odvetnika v Ljubljani, Sodna ul.cn 1. Reflekttra se samo na prvovrstno moi\
Prvovrslen semenski krompir po
U J'K>\ p/fl oddaja Sioveuska kaietijs^a It i JU iijj drnžua tudi neudom v skladišču Turlaškl irg štov 3.
	7'f-'	ji-				v ,.(<'■ V
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze sočutja dobrega soproga in očeta, gosp j da
ob smrti najinega pre-
Josipa Bregiria
za poklonjen« krasne vence in cvetjo ter za mno:robrojno udeležbo pri pogrebu izrekava vsem svojo najpr srčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujeva gospodu nadučitetju Štruklju za ta-lažitne in pridnemu učencu pokojnika Unku za srčne njegovo, poslovilne besede.
Z g. Šiška, dne 21. aprila 1920.
Žalujoča ostala.
Lep mm
liter po K 4*—, pri odjemu 10 litrov K 3 — so dobi v trgovini s semeni Sever & ttomp., Ljubljana, Woiiova ulica 12
Proda se šo skoro nov, eleganten
landauer
kakor tudi lepa angleška konjska oprava (za par). Istotam jc na prodaj orava „.. myrna" preproga 40U X 3G0 cm. — Natančna pojasnila daje: Oskrbni ,tvo gradu Belneka, P. Moravče št. 20 pri Domžaiab.
Sprejmo se takoj
tri le delavci
za ievSjarsbo obri, delo je tiajno. Dalje en delavec za zgornje delo.
Plača sc po dogovoru. — Več se izve pod naslovom: Bled, vna .hili.a st 143.
Pojasnila daje pisarna dr. Novak-dr. Kobala v Ljubljani, Dalmatinova ul.ca št. 3.
Prispe« za sniodS. L S.
r» se takoj sprejme.
------«... .JjbuEbb Lud.Uerne, juvelir
v LJubljani, Wolfova ulica štev. S.
Kontoristka
(event. začetnica) z lepo pisavo ali
praktikant
za trgovsko pisarno se išče. Pismene ponudbe na upravo lista pod at. 1515
/fibp se išče za mastno pristavo. — ilUitll Hrana in stanovanje v hiši. —. Poizvo se Cesta ua Koc{eitevo štev. &
Vsled pomanjkanja prostora se odda pod ugodnimi pogoji večje, množina
DEV
(odpadkov od parketnih dcšclc) Ivan
Jšisrfn, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana", Metelkova ulica £ty. 4.
cfnvne
Po otvoritvi železniškega prometa bo dospela partija električnih ogreval za lasne škarje ia uovovrbtniti k-iha)nih ploJii različnih voltaž Garantiraao zancijivi prima proizvodi. V vporabi selo čisti ia Stedijivi in so hitro razg.oti. — Ker je število kosov te poSiijatve zelo omejeno prevzema naročila tvrdka Sveta, Ljuaijana, Mestni Irg št. 25.
Vinshl oddelek v Sp. SiSki.
Iščemo
prvovrstno kontoristinjo,
ki popolnoma obvlada slovensko in nemško stenografijo ter izborno piše na stroju.
Strojne tovarne in livarne v Ljubljani,
mmm^m ^^	NA OEBE^OI
VINO Brača Kasti
^g I Jg ^H	Zagreb, OundulUeva ulica 14.
Teleion 21-28.
Ocla8 odjtave »lAi rtAN«, MarUor.
ccle vagone takoj od skladišča dobavlja tvrdka
Ferdo Seri. Maribor, Rorošba ceste 21.
f3rs©:avi: SSRT, Maribor. — Tetafon interup&an St. 265,
Čokolado Kakao
Kavni prfdatek Konjak Rum Likerje Šampanjec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnike Dišave Riž Silve
razpošilja po colera kraljestvu
Josip Fabiani
IjuMjans, Fn^raove ulica 54.
10 /o belo banano, letnik 1918 8*5°/. belo bafiaško, letnik 1919
Obe vrsti sie dobrega in zdravega okusa, brez kisline. tG'5°/o črno dalmatinsko vino, zelo fino, volnega, prijetnega okusa. 8-5% belo štajersko, namizno vino,
s prijetno kislino. 7*5% belo hrvatsko, namizno vino. Vzorcev sc ne pošilja. Za pristnost pormdenih vin jamči
Gospodarska Zveza.
v •
110, 120 in 150 voltov v veliki množini na razpolago pri Stebi & Tuječ v Ljubljani, Ko-menskega ulica št. 26.
proti srbečici, garjam, , lišaju, kožn. izpuščajem
, ,	.	* zahtevajte v Vasi naibJi^ji
lekarni priznano Hi zdravniško priporočeno
Dr. FLESCH-evo izvirno SKABOFORM-MAZILO.
No maže, no barva, btea duha, Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano ln okolico:
Ribani Snšnik • pri zlatem jelenu« IV., Mari|ln trg.