Osnutek zakona o advokatili in advokatskih pripravnikih. 145
Osnutek zakona o advokatih in advokatskih pripravnikih.
Dr. Milan Škerlj.
(Referat)
V naši državi velja 6 odvetniških zakonov, ki vrejaio advokaturo v mno<|ih pogledih jako različno; kdo more po« stati advokat, kakšne dolžnosti in v^ravice ima, kako daje odgovor, če krši dolžnosti napram stanu, ki mu pripada, ali napram strankam, ki jih zastopa, kako so advokati organizirani, to vse je drugače vrejen6 v vsaki izmed 5 velikih prav« nih skupin, iz katerih je sestavljena naša država. Razlike so bistvene, od velike svobode v Vojvodini in tudi pri nas in v Dalmaciji pa do velikih utesnitev, kakor n. pr. imenovanje na določeno mesto, omejeno število. Potreba, da se te razlike kolikor mogoče izednačijo, se je pojavila takoj po prevratu, saj se je pokazalo da advokati iz Slovenije ne miorejo zasto* pati svojih strank v Beogradu in Zagrebu in obratno. Prizas deti niso bili in niso še sedaj samo advokati, nego prav tako tudi njiho\i klijentje. Z druge strani pa se je pokazalo, da je izednačenje jako težka stvar, ker niso samo odvetniški zas koni jako različni, nego zakoni sploh, gospodarske prilike in druge dejanske okolščine. Tudi število odvetnikov po posa^ nieznih skupinah države nikakor ni sorazmerno enako. Do« čim se pri nas in v Dalmaciji, na Hrvaškem in v Vojvodini vobče ne more tožiti o pomanjkanju odvetnikov, je stvar v Bcjsni že drugačna in celo drugačna v Srbiji, kjer ima dovolj ali morda celo preveč odvetnikov samo Beograd in par naj= večjih mest, v manjših krajih in zlasti v celi južni Srbiji pa silno ))rimanjkuje advokatov.
Komisija, ki jo je postavilo ministrstvo pravde, da se« stavi osnutek novega splošnega zakona za advokate in advo*
10
146 Osnutek zakona o advokatih in advokatskih pripravnikih.
katske pripravnike, je te težave šele tekom svojih posvetovanj v majniku mesecu prav spoznala in morala jih je vpo« števati. Nastala pa je še druga načelna težava. Pojavili so se glasovi, ki so kazali, da naša advokatura ne vstreza oni ad« v(jkaturi, ki jo poznajo nekatere zapadne države, zlasti Fran* coska in Angleška. Tam se profesijonalno pravno zastopni« štvo deli v dve kategoriji, v zastopnike, ki pripravljajo prav* do in zastopajo stranke v vseh mogočih poslih pravne nara* ve, in v zastopnike, ki delujejo samo konzultatorno, in ple* dirajo pred sodišči. Trdilo se je, da so samo zadnja katego* rija res advokati v pravem pomenu besede, z idealnim pokli* cem, uveljavljati samo pravno stran vprašanja, ki pride pred sodišče; samo ti advokati da so služitelji pravice in pravi po* močniki sodnikovi, samo oni vživajo, vezani po sila strogi stanovski organizaciji, prednost svobodne advokature, ve* lik ugled, iz njih izhajajo najboljše glave, ki zasedajo najod* ličnejša mesta v državi. Pri nas da je advokat sluga svojega klijenta, ne samo njegov pravni zastopnik, nego vedno bolj njegov agent za vse. Posledica je, da se v odvetniškem sta* nu zbirajo tudi elementi, ki se jako oddaljujejo od vzvišenih ciljev prave advokature in s svojimi poslovanjem ponižujejo ugled stanu. Tudi pri nas da treba izvesti delitev med prav* nimi zastopniki na advokate v pravem pomenu besede in druge pravne zastopnike; prvi naj služijo idealom pravice in resnice s plediranjem pred sodišči, drugi, tudi jako potreben in koristen poklic, naj opravljajo kot zastopniki strank osta« le pravne agende. Kdor se hoče o tem stremljenju natančneje poučiti, naj pregleda članek beogradskega advokata Vasili* j a Jovanoviča »O advokaturi« v prvi številki »Pravnega pre* gleda«.
Temu stališču se je ugovarjalo, da po zgodovinskem: razvoju v naši državi take delitve nikjer ne poznamo; da bi taka delitev pri nas, kjer je narod navajen videti v advokatu svetovalca in zastopnika v vseh pravnih vprašanjih katere* koli vrste, ne bi bila niti možna, niti praktična, da se kolikor potreba in prilike zahtevajo po večjih mestih advokati speci* jalizirajo za razne stroke pravnega življenja. Priznalo se je. da so se že pred vojno opazovali v poslovanju odvetnikov po*
Osnutek zakona o advokatih in advokatskih pripravnikih. 147
j ti vi, ki so kvarili ugled in čast odvetniškega stanu in da se je to še pogoršalo med vojno in zlasti po vojni, ko mnogo od* vetnikov opravlja v imenu klijentov ali celo v svojem' imenu vse možne posle, ki se ne ločijo malo ali nič od poslov trgo* vinskih posrednikov. Ali reklo se je, da se da in mora tem izrastkom priti v okom, če se odvetnikom da obširna avtono* mija in če njih stanovska organizacija z možmi na čelu, ki jim je ideal odvetništva, namreč zaščita pravice, pred očmi, neiz« prosno pobija vse, kar ni v skladu s tem idealom.
VeHka večina komisije je pritrdila drugemu stališču.
Komisiji je bilo predloženih več osnutkov odvetniških zakonov: dva srbska, 1 hrvatski, dalje je bil na razpolago naj* novejši avstrijski osnutek iz oktobra 1918 in bosanski odvet* niški zakon. Za temelj razpravam se je vzel hrvatski osnutek, ki je v bistvu enak osnutku, izdelanemu v bivši Avstriji leta 1911 in že obravnavanemu v bivšem avstrijskem parlamentu. Ozirala pa se je komisija seveda tudi na druge osnutke in že veljavne zakone, zlasti na srbske osnutke in na najnovejši avstrijski osnutek.
Osnutek je enoten. V 16 oddelkih obdelava snov, ki je pri nas vrejena v odvetniškem redu, disciplinskem statutu in v naredbi o odvetniškem izpitu. Sistemu, kako je snov vreje« na, misHm, da se ne da nič prigovarjati, samo 13. oddelek o t)enzijskem fondu bi spadal med V. in V[. oddelek.
I. Avtonomija, organizacija, nadzorstvo.
Ustanovi naj se toliko odvetniških zbornic, kolikor tre« ba, najmanj po eno na vsako okrožje apelacijskega (višjega deželnega) sodišča. Komoro tvorijo vsi advokati, ki so vpisa« ni v njen advokatski imenik. Naloga komore je, da čuva »ugled, čast in pravice« advokatskega stanu in da pazi na to, da advokati vrše svojo dolžnost. Organi komore so skupšči« na in odbor, nekaj samostojnega delokroga daje osnutek tudi predsedniku komore samemu. Službeni jezik je državni je* zik. Predsednika, njihovega namestnika in člane odbora voli skupščina. Volilni postopek je podrobno predpisan, rečei* no pa ni, kakor je bilo doslej, da se mora glasovanje vršiti
10*
148 Osnutek zakona o advokatih in advokatskih pripravnikih.
osebno. Volitev v odbor se mora sprejeti za eno funkcijsko dobo, za prihodnjo je ni treba sprejeti. Ali sme izvolje« nec sicer odkloniti volitev, odloča skupščina, ki izreka tudi kazni za neopravičeno odklonitev. Stvar je urejena povsem tako, kakor je bila že doslej urejena pri nas za volitev v disci* plinarni svet. Omenim naj že kar tukaj, da so dotične določbe disciplinarnega reda sprejete tudi glede disciplinarnega sveta v novi osnutek.
Volitve se vrše z absolutno večino danih glasov, prazni ni listki se štejejo. Funkcijska doba je triletna, funkcionarji pa vrše svojo službo tudi po preteku triletne dobe do novih volitev. Odbor je sklepčen, če je navzočna polovica članov in sklepa z absolutno večino. Nemestnikov za odbornike in člane disciplinskega sveta osnutek ne pozna več.
Posebni delokrog predsednika je poleg tega, da zastopa komoro in predseduje skupščini in odboru, ta, da poskuša poravnati nesoglasja iz poslovnih odnošajev med člani komore in med advokati in pripravniki, za kar sme tudi poklicati in zaslišati stranke in take člane komore, ki bi utet;? nili uspešno posredovati; dalje sme opozarjati člane komore in pripravnike na njih vedenje, slednjič mora paziti, da ko? mora ne prekorači zakonitega delokroga.
Kar se tiče delokroga skupščine, je novo, da določa vpis* nino in njeno vporabo za dobrodelne ustanove komore, da odloča o uporabi denarnih kazni, in sklepa o dobrotvornih napravah komore, tudi za invalidne člane komore in priprav^ nike in njihove obitelji.
Delokrog odbora je precej razširjen. Pri tem moram opozoriti, da točka a) § 44., kakor jo je ministerstvo pravde sedaj objavilo, ni povsem v skladu s sklepom komisije. Sklep komisije se namreč glasi: »Da vodi imenik advokata i pod« jednom odlučuje o upisu u taj imenik i o odricanju ko= jega člana«, manjka pa v komisijskem sklepu citacije §§ 6 in 7. Izpiememba ni samo jezikovna. Pripomnim, naj že tu, da tudi sicer v osnutku, kakor ga je razposlalo ministerstvo pravde, nekatere druge izpremembe niso samo jezikovne, par jih celo kvari zmisel in na enem mestu je važen odstavek
Osnutek zakona o advokatih in advokatskih pripravnikih. 149
izpuščen. Pripomnim naj tudi že tu, da je komisija brojila po latinski abecedi, razposlani osnutek pa broji po cirilski abecedi. Pri citaciji bodo zaradi tega nastala nesoglasja in prav bi bilo, da se pri nas zjedinimo na to, da se odstavki n'u koli ne zaznamujejo s črkami, nego samo s številkami. Novo je v delokrogu komore, da se sme pritoževati višjemu upravs nemu sodišču in drl^vnemu savetu zoper odloke državnih oblastev, s kojimi se zožuje advokatom priznani delokrog, da vlaga mišljenja in predloge, ki se tičejo advokature, uprave ali pravosodja. Potem je povdarjeno, da izvršuje od« bor nad advokati in advokatskimi pripravniki nadzor in izreka nad njimi globe, če se ne odzovejo njegovim naredbani. Nadalje imenuje odbor delegate v »savez komor« (stalno de« legacijo), slednjič pazi odbor, da nikdo ne izvršuje brez« pravno advokatskih poslov in da ovaja take osebe. Izpre« memba napram sedanjemu stanju je v tem, da se mora skupščina sezvati ne že, če to zahteva ena petina komornih članov, nego še le, če zahteva tretjina.
Komora mora ministerstvu pravde začetkom vsakega le I a poslati poročilo o glavnih točkah svojega dela, sme pa pri tem tudi naznaniti, kaj je opazila na polju advokature, pravosodja in uprave, in staviti svoje predloge. Stalna dele? gacija je dovoljena, ni pa obligatorna. Vanjo pošiljajo komore, ki imajo do 100 članov, dva delegata, do 200 članov tri, nad 200 štiri delegate.
Zastopstva odvetniških kandidatov po zaupnikih v skupščini in v odboru, ki bi ga bil uvel najnovejši avstrijski osnutek, komisija ni prevzela.
Odvetniškemu stanu se izrecno priznava nezavisnost. Nadzorstvo vrši v prvem redu odbor, ki sme, kakor že re« čerio, odvetnike poučevati (upucivati) in opominjati in izre; kati nad njimi redovne kazni. Vrhovno nadzorstvo pa ima minister pravde. Izvršujoč nadzorstvo, sme razpustiti odbor odvetniške zbornice, če komora ali odbor ne izpolnjujeta svojih zakonitih dolžnosti, in v tem vstrajata kljub ponov« remu opominu in pretnji z razpustom. Sočasno z razpustom se mora odrediti izbor novega odbora tekom 15 dni in ime«
150 Osnutek zakona o advokatih in advokatskih pripravnikih.
novati poverjenik, ki obavlja posle, dokler jih ne prevzame novi odbor. Poverjenik ima iste pravice, kakor odbor. Zoper razpust ima odbor pritožbo na državni savet. Nejasno je pri temi, ali se morajo volitve za novi odbor razpisati v 15 dneh ali izvršiti v 15 dneh, mišljeno je menda prvo. Nekaka nesoglasnost tiči tudi v tem, da ima razpuščeni odbor pravico pritožbe, vendar je stvar težko urediti drugače.
Nadzorstvo ima nadalje minister tudi nad disciplinavi; nim svetom. Odbor komore mora namreč koncem vsakega leta predložiti ministru seznam prijav, ki so prišle na disci* plinski svet, in seznam dovršenih in nedovršenih disciplin* skih primerov. Minister sme zahtevati objašnjenje in da se odpravijo opaženi nedostatki. Če disciplinski svet ne udovolji nalogu niti na ponovni opomin, sme minister disciplinski svet razpustiti in odrediti obenem nove volitve. Priznati treba, da so določbe sedanjega disciplinskega statuta (§ 45), kakor tudi določbe najnovejšega avstrijskega osnutka za ta del popolnejše. Minister namreč sme sedaj vsak čas sam ali po svojem organu prepričati se o poslovanju disciplinskega sveta in o stanju visečih disciplinskih primerov. Po mojem mnenju bi kazalo, da naj bi to ostalo kakor doslej.
II. Vstop v odvetniški stan.
Splošni predpisi za vstop, to je za vpis v imenik advo* katov, ki je konstitutivnega pomena, se ne izpremene, razen v važni točki glede vstopa sodnikov, tajnikov višjih sodišč, državnih pravobranilcev, vseučiliških profesorjev. Sodniki okrajnih in okrožnih sodišč (zbornih sodišč I. stopnje) in tajniki višjih sodišč, ki so napravili sodniški ali odvetniški izpit in so svoj poklic kot sodniki ali tajniki izvrševali naji manj 10 let, potem državni pravobranilci, ki imajo 12 let ukazne službe, izredni profesorji prava na vseučilišču, ki imajo, kakor se glasi od ministrstva razposlani osnutek, rav» notoliko let ukazne službe (dočim je komisija rekla, da jim treba 6 let profesorske službe), predsedniki zbornih sodišč I. stopnje, predsedniki in sodniki višjih sodišč in redni pros
Osnutek zakona o advokatih in advokatskih pripravnikih. 151
fesorji prava na vseučiliščih postanejo lahko odvetniki brez predpisane vežbe in brez odvetniškega izpita. Ne morejo pa postati odvetniki oni od ravno naštetih funkcij onarj ev, ki so bili z disciplinsko obsodbo odpuščeni iz državne službe ali so bili z disciplinsko obsodbo postavljeni v pokoj. Sodnik sodišča I. stopnje, ki se hoče vpisati v imenik advokatov, ne more prvi dve leti imeti sedeža pisarne tam, kjer je zadnji dve leti služil kot sodnik.
Na prvi pogled se vidi nesoglasje, da naj sodnik ali tajnik, ki ima advokatski izpit, more šele po lOletni službi postati odvetnik, jasno je, da more vsakdo, kdor izpolni ostale pogoje in ima odvetniški izpit, takoj dati se vpisati v odvetniški imenik.
Važnejša pa so druga vprašanja. Po osnutku zakona o sudijama bi mogel postati odvetnik (javni pravozastupnik) vsakdo, ki je napravil sodniški izpit, in prav tako tudi vsi, ki so že stalni sodniki v trenutku, ko postane zakon o sudijama veljaven. Nasproti določa zakon o sudijama, da more javni pravozastupnik postati sodnik, če je napravil advokatski izpit in vršil najmanj 2 leti advokatsko službo. Osnutek sodt niške službene pragmatike, ki so ga izdelala sodniška udru* ženja, ureja stvar obratno: odvetniški izpit naj nadomestuje sodniški izpit. To je pravičnejše, ker .bo odvetniški izpit po zakonu za odvetnike težji, nego sodniški izpit po zakonu o sudijama. Če postaneta osnutka zakona o sudijama in zakona za odvetnike zakona, ne bo dobil noben odvetnik več odvetniškega kandidata. Vsak absolvirari pravnik, ki hoče postati odvetnik, bo vstopil pri sodišču, ker bo po tri« letni vežbi lahko napravil sodniški izpit in postal odvetnik, po zakonu za odvetnike pa bo rabil petletno veirbo in odvetni* ški izpit. Stvar pa tudi za sodišče nikakor ne bi bila dobra, ker bi morala sprejemati celo vrsto pripravnikov, ki že skraja ne nameravajo postati sodniki, ki bi pa vendar zasedli števi;: lično omejena mesta sodniških pripravnikov in ki bi sledniič državo tudi mnogo veljali. To nesoglasje treba vsekakor vrediti in vidi se mi, da bi ne bilo nepraktično, prevzeti v za« kon o sudijama, kar se tiče prestopa sodnikov v odvetniški stan, določbe ki jih ima osnutek zakona za odvetnike.
152 Osnutek zakona o advokatih in advokatskih pripravnikih
Opozorim naj pri tej priliki še na dve določbi zakona o sudijama, ki se tudi tičeta odvetnikov. Prva je, da sme sodnik vedno prositi za penzijoniranje; če ima 30 službenih let, se prošnji mora ugoditi. V tem primeru, torej če ima 30 služ. let, sme postati advokat, ne da bi izgubil penzijo. Po zadnjem od< Slavku člena 27. zakona o sudijama pa ne more disciplinsko penzionirani sodnik skozi pet let biti penzijonist in advokat, neg(< samo eno ali drugo. Če je torej disciplinsko penzijo« niran sodnik z 11 službenimi leti, more po preteku pet let poitati advokat in obdržati penzijo; če pa je sodnik moral zaradi bolezni zli leti v pokoj in postane, ko se mu zdravje zboljša, advokat, izgubi penzijo. Tudi to nesoglasje treba odpraviti, nesoglasje ni samo glede penzije, nego tudi v tem, da po osnutku odvetniškega zakona disciplinsko penzioni« r.ini sodnik sploh ne more postati odvetnik.
Eden članov komisije za setavo osnutka zakona za od« vctnike je v odvojenem mišljenju k osnutku zakona za odvet« nike zahteval v zmislu vloge, ki jo je komisija prejela, da naj se vseučiliškim profesorjem prava dovolj poleg profesure tudi izvrševanje advokature ali samo pred sodišči in v okviru predmeta, ki ga predavajo, češ, da bi bilo to koristno tako za povzdigo ugleda advokatskega stanu, kakor za znanstveno in pedagoško delo profesorjev. Komisija temu naziranju ni pritrdila. Isti član komisije je nadalje zahteval* da naj se tudi žeuFke pripuste k odvetništvu. Komisija je prepustila rešitev razvijajočim se prilikam in času, izključen bi pa po mojem mnenju vpis ženske v odvetniški seznam za sedaj ne bil, ker se v zakonu z besedo državljan razumejo splošno moški in ženske.
Nadalje je isti član komisije v svojem posebnem mne« nju trdil, da ni v osnutku govora o advokatih«penzijonistih. Sicer da bi se moglo reči, ker jim ni zabranjeno, lahko po« stanejo advokati, to pa ni dovolj, reklo naj bi se izrecno, da smejo biti penzijonisti, ki izpolnujejo pogoje za vpis »postav« Ijeni« za advokate, če niso prišli v penzijo na prošnjo. Meni zahtevek ni jasen. Osnutek zakoha za odvetnike izrecno iz« ključuje samo disciplinsko penzijonirane uradnike, torej zlasti sodnike, in ne morem dvomiti, da smejo drugi penzi«
Osnutek zakona o advokatih in advokatskih pripravnikih. 153
jonisti biti vpisani v imenik advokatov. Z osnutkom zakona o sudijama pa se ravno ta zahtevek ne strinja. Vidi se mi pravilna rešitev ta, da vprašanje, ali ima kdo penzijo aH ne, pri ceh stvari sploh ne pride v poštev. Gre samo za to, ali je vzlic temu, da ima penzijo, sposoben, da izvršuje advokaturo, za ta del pa itak določa § 4., da ne more postati odvetnik, kdor radi duševnih ali telesnih hib ne more sam izvrševati odvetniških poslov. Odbor in komora bosta torej vedno imela priliko preiskati, ali naj vpišeta penzijotiista ali ne. Vprašanje konkurence penzionista z neimovitimi advokati tudi ne more biti odločilno, ker slednjič je, če že hočemo o tem govoriti, imovit mlad advokat brez dvoma neprijetnejši konkurent nego star penzijonist. Za ugled odvetniškega stanu pa zadosti skrbi določba, da disciplinsko penzioniran državni nameščenec ne more postati odvetnik.
Omenjeni član komisije se slednjič protivi določbi osnutka, da naj sodniki nižjih sodišč tekom 2 let po izstopu iz sodniške službe, ne morejo postati odvetniki na mestu, kjer so zadnji dve leti služili. Glavni razlog zoper to določbo mu je to, da zakon o sudijama nima slične odredbe glede pre« stopa odvetnika v sodniško službo. Izkušnja pa uči, da odvei? nik vsaj pri nas redko kedaj postane sodnik, nadalje, da ie kot konkurent sodnik pač edino nevaren le, če postane od' vetnik tam, kjer je bil nazadnje sodnik. Zato mislim, da trebk to določbo vzdržati; če treba naj se za odvetnike, ki posta« nejo sodniki, odredi isto, imelo bi to itak samo akademični pomen.
Jako važna je določba § 4., da ne more postati odvetnik, kdor je s svojim »delom« napravil se nevrednega zaupanja. Pripomnim naj takoj, da vztreza ta določba težnjam odvetnikov samih in da je jako potrebna, da se dobi zakonit te« melj za izključitev sumljivih elementov. Zbornice so imele doslej težave odkrižati se takih prosilcev za vpis, o katerih so že naprej vedele, da ne spadajo v odvetniški stan. Težje pa je, najti pravo besedilo za tako določbo. Nemški izvirnik, iz katerega je ta določba prevzeta, pravi, »Der eine Handlung begangen hat, die ihn des Vertrauens unwiirdig macht«. Ne gre torej samo za občni glas, ne samo za govorico, nego ute«
154 Osnutek zakona o advokatih in advokatskih pripravnikih. \
meljiti se mora dati z dejanjem. Ali je samo govorjenje pri* zadete osebe, njene izjave itd., tudi dejanje, to bo treba pre* soditi po primeru. Vsekakor jsa je imela komisija veliko te* zave najti na našem jeziku prirneren izraz, odločila se je za besedo »rad«, »ko se svojim radom učinio nedostojnim po« vcrenja«. »Rad« pa ne pomeni, vsaj redno ne, enega samega dejanja, nego to, kar pomeni naša beseda delo, zakon bi bil toiej po besedilu manj strog, nego je nameravano, ker o tem komisija ni dvomila, da se lahko tudi z enim samim dejanjem izgubi zaupanje. Veliko oblast, ki je s to določbo dana od« boru, je bilo treba nekoliko omejiti; to se je zgodilo na ta način, da je dana odboru dolžnost, da v primerih, kjer sumi o dostojnosti zaupanja, pošlje spise disciplinskemu svetu, torej sodišču. To reši stvar po načelih disciplinskega po» stopka in odbor se mora pravomočni rešitvi disciplinskega sveta pokoriti. Kandidatu pa, ki mu je disciplinski svet od« rekel, da je vreden zaupanja, ne gre potem zoper odklonitev vpisa nikakeršna pritožba več.
Važna je tudi določba § 4, da ne more biti odvetnik, kdor vrši za plačo državno, drugo javno ali privatno službo, razven službo honorarnega vseučiliškega profesorja ali uči* telja na strokovni šoh. Kako daleč sega ta določba glede pri* vatne službe, zlasti ali naj ta predpis, ki ga za odvetnike, ki so že vpisani, popolnjuje predpis § 32, izključuje stalno plačo odvetnika kot pravnega konzulenta večjih podjetij", je dvom* Ijivo, ustanoviti bo morala praksa. Pripomnim naj tu še, da je omenjeni član komisije glede spojivosti odvetniškega poklitfa z drugimi opravili v svojem odvojenem mišljenju nasprotnik, da bi smel biti odvetnik obenem obč. predstojnik (»kmet«), in predsednik občinskega sodišča. Tu je težko zavzeti stali? šče. Pri nas bi bilo po mojem mnenju na kvar javni upravi, ko bi se odvetniki ne smeli udejstvovati v občinskih zasto* pih, bodisi tudi kot načelniki. V Srbiji pa, kjer je občinski zastop obenem občinsko sodišče, se res ne vidi primerno, da bi bil odvetnik ob enem sodnik. Treba bo za razmere v Sr« bij i posebne določbe.
Če odbor odreče vpis v imenik odvetnikov, gre pri* tožba na skupščino, od skupščine na »vrhovni sud«. Manjka
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 155-
pa sankcije, če komora ali odbor ne izvršita odloka vrhov« nega sodišča. Ta konflikt, ki se je v bivši Avstriji dejanski po« javil, rešuje zadnji avstrijski osnutek na ta način, da sme predsednik višjega deželnega sodišča, če odbor tekom 14 dni ne izvrši vpisa, zapriseči kandidata in sam izvršiti predpisane prijave in oglase, na kar sme kandidat seveda izvrševati od« vetniško prakso. Zdi se mi, da bi bilo praktično prevzeti to določbo v novi odvetniški zakon.
(Konec prih.)