| Nemška linija ob Jadranu je to, Nemci so na umiku nut skozi tri ure. Bombe so razbijale nemške strelske jarke, topovske baterije in utrdbe, da je bilo vse drobno. Ob Jadranskem mor j u so morali Nemci zapustiti višine onstran Sangro, vzpričo pritiska osme angleške armade. Iz severne Italije hite ojačenja nemški armadi na pomoč, da bi ustavila Angleže. Tudi na fronto pred peto ameriško armado hite sveže nemške rezerve. Ameriške zračne trdnjave so pri belem dnevu bombardirale tovarno Fiat v Turinu. V presledku 45 minut so ameriški avijatičarji dvakrat napadli to važno italijansko industrijo. | konferenci v Kairu so bili udeleženci zelo dobro zavarovani tu so bila podzemska skrivališča, dovolj varna pred bombami. Tje bi se bili zatekli generali, ako bi nemški bombniki napadali Kairo. Predsednik Roosevelt, premier Churchill in general Kaj-šek so imeli vsak svojo vilo, obdano z visoko žično ograjo in močan kordon vojaštva je bil neprestano okrog. Največ sestankov je bilo v hiši, kjer je stanoval Mr. Roosevelt. Vse hotelske sobe so bile spremenjene v urade. Samo pet oseb je stanovalo v celem hotelu, ki ima 150 sob. Naši vojaki Za eno točko je pa le na boljšem Henry Hacjert, star 18 let, ki ga je clevelandska porota soglasno spoznala krivim umora po prvem redu, si ni iz tega prav nič storil. V ječi se je včeraj celo šalil, rekoč: "Jaz sem umoril dva, država more pa samo enega, to je mene; za eno točko sem jaz naprej. Izjavil je, da mu ni prav nič žal, ker je umoril 12 letna dijojčka Collins in da se smrti na električnem stolu prav nič ne boji. Takoj po izreku porote se je Hagert nekoliko začudil in rekel: "Najbrže nisem dovolj dobro igral vloge blaznega človeka." Podmornica Wahoo je javijena izgubljenim od mornarice Wa sh i n gton.—M o rna rišk o p o-veljstvo naznanja, da smatra podmornico Wahoo kot izgubljeno, ker ni že dolgo nobenega poročila o nji. Podmornice iste velikosti imajo navadno 65 mož posadke. Wahoo je bila zgrajena 14. februarja 1942 in se je zelo proslavila v bojih s sovražnikom. Potopila je najmanj 19 japonskih ladij. Poveljeval ji je Dudley Morton iz Miami, Florida. Ameriška bojna mornarica je dozdaj izgubila vsega skupaj 15 podmornic, ali 132 bojnih ladij vseh vrst v tej vojni. -o-- Tovarna v Barbertonu bo izboljšala Akron. — J. P. Seiberling, predsednik Seiberling Rubber Co. je izjavil, da bo podjetje potrošilo $1,500,000 za povečanje in izboljšavo naprave v Barbertonu. -r-0-T— Obsojeni v smrt," ker niso dali zavetja , New, York.—Iz Švice jg poroča, da so bile v Hannoveru obsojene na smrt tri osebe, dva moška in ena ženska, ker niso hoteli vzeti pod streho neke dvojice ob času zračnega napada, dasi so imeli v hiši dovolj prostora. -o- Odprtija gostilne Louis in Josephine Wess naznanjata, da bosta jutri odprla gostilno na 317 E. 200. St. Vsak petek bo ribja večerja, godba vsak petek in soboto. Vedno najboljša pijača in dober prigrizek. Koledar Ave Maria Te dni je izšel koledar Ave Maria za leto 1944. Je zelo obširen in tudi zelo bogate vsebine ter ga priporočamo rojakom v nakup. Dobite ga pri Joe Gr-dini, 6113 St. Clair Ave. Stane 75 centov. Kdo je izgubil denar? Kdor je izgubil majhno denarnico z nekaj denarjem 11. novembra, ga dobi pri Mrs. Mil-harčič, 7206 Hecker Ave. V pomoč našim vojnim ujetnikom Roosevelt, Churchill in Stalin delajo zdaj načrte za končni udar na Nemčijo z novo invazijo. Japonski bo odvzeto vse, kar si je nagrabila v petih vojnah od leta 1894. Washington, 2. dec. — Vojna strategija, katero zdaj oblikujejo Roosevelt, Churchill in Stalin, bo najbrže imela v načrtu, da zavezniki strejo Nemčijo še predno bo minila zima. Rusi sicer lahko izvajajo velike ofenzive pozimi in poleti, pa so spomladi skoro brez moči radi velikega blata na ruskih stepah. To bi bil vzrok, da morajo zavezniki udariti v zapadno Evropo, če hočejo, da udarijo istočasno tudi Rusi. še predno bo minila zima, ali pa čakati ž njo do poletja. Kje so se sestali voditelji Zed. ---"—---- držav, Velike Britanije in Rusije, še ni dano v javnost. Nekateri ugibljejo, da so se zbrali v Teheranu, drugi mislijo, da so še v Kairu, ali pa v kakem drugem kraju Osrednjega vzhoda. Iz Stockholma trdijo, da so se zbrali državniki v perzijskem mestu Tabriz, ki leži komaj 100 milj od ruske in turške meje. Vojaški opazovalci mislijo, da bo glavni predmet na tem posvetovanju odprtija druge fronte, o kateri se že toliko časa ugiblje. Neko poročilo trdi, da so bili ameriški in angleški generali v dolgih razgovorih in debatah glede druge fronte. Posvetovali so se tudi glede ofenzive v Sredozemlju. Nekateri so svetovali napad na južno Francijo in na Balkan. Splošno mnenje v vojaških krogih je, da samo z zračno silo ne bodo spravili Nemčije na kolena, zato zbirajo ogromno vojaštva v Angliji in tam okrog za invazijo. Ako se Nemčija ne bo zrušila sama od sebe, radi zračnih napadov in radi izgub na ruski fronti, bodo zavezniki vrgli armade preko Rokavskega preliva, 1) kadar bodo za to popolnoma pripravljeni, 2) ko bo Rusija pripravljena, da udari istočasno in 3) kadar 'bo vreme 2a to ugodno. Roosevelt, Churchill in Stalin bodo gotovo dali nemškemu narodu ultimat, v katerem bodo v razločnih besedah povedali, kaj čaka nemški narod, ako se vda brezpogojno in kaj ga čaka, ako se ne vda sam. Pokazali bodo na razdejani Hamburg in na Berlin, ki je zdaj skoro dnevna tarča zavezniških bombnikov. Taka usoda čaka ostala nemška mesta. Kairo, 2. dec. — Zastopniki Zed. držav, Anglije in Kitajske so se sporazumeli na popolnem načrtu za poraz Japonske. Predsednik Roosevelt, premier Churchill in general Kaj-šek so se zavezali, da bodo z vso silo, po suhem, po vodi in po zraku udarili na Japonsko ter ji vzeli vse, kar si je naropala v petih vojnah vse od leta 1894. Po tej vojni bo Japonska imela samo še svoje lastno otočje. Vsa naropana lastnina bo vrnjena prvotnim lastnikom, nekaj ozemlja pa dobilo samostojnost. Japonska, ki ima zdaj oblast nad 500,000,000 osebami 'v naropa-nem imperiju, bo štela po vojni le še 75,000,000 duš. Na konferenci v Kairu je bilo več kot 100 ameriških ekspertov, 201 angleških in 20 je bilo kitajskih veščakov. Navzoč je bil tudi general Eisenhower, ki je predsedoval seji vojaških ekspertov. -o-- Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. BOJNA FRONTA BERLIN — V noči od četrtka na petek so angleški bombniki zopet bombardirali Berlin. Nemci trdijo, da so sklatili 30 angleških bombnikov. To dokazuje, da se je udeležilo napada zopet veliko število bombnikov. Napad je trajal 90 minut. ANKARA — Turško časopisje trdi, da zborujejo Roosevelt, Churchill in Stalin v perzijskem mestu Tabriz. Izdelali bodo načrt za ultimat nemškemu narodu, da se ali takoj brezpogojno vda, ali pa bodo nemška mesta do tal porušena. PACIFIK — Ameriški bombniki so potopili ob New Irelan-du dve japonski ladji in uničili Japoncem 11 letal. RUSIJA — Nemško poročilo zatrjuje, da prodirajo Rusi proti Minsku v Beli Rusiji. SREDOZEMLJE — Na 24. novembra so ameriški bombniki obiskali Toulon v južni Franciji in razbili tam 10 ladij, ki jih je nameraval rabiti Hitler v Sredozemskem morju. V Italiji so Nemci v totalnem umiku proti Rimu. -o-- Iz raznih naselbin L'Anse, Mich. — Mary Muv-rin, stara 27 let, je zadnje dni naglo umrla na posledicah paralize v Kalamazooju, kjer je bila uposlena. Zapušča očeta, štiri sestre in brata, ki je v armadi. Milwaukee. — Dne 20. nov. je umrl Jos. Dobrota, star 51 let in doma iz Dolnjega na Gorenjskem. V Ameriki je bil 32 let in zapušla ženo in dve sesteri. Pogreb mu je oskrbel Ermenčev zavod. Glencoe, O. — Dne 17. nov. so našli Jos. Anžička v njegovem stanovanju mrtvega. Bolehal je dolgo časa na srčni hibi in revmatizmu. Star je bil 66 let in rojen v Igelniku na Dolenjskem. V Ameriki je bil 34 let in v Chicagu zapušča brata Antona. Rittman, O. — Alojzija Zdravje je v bolnišnici v Wads-worthu, kjer se je morala podvreči težki operacii. Danes bo zopet žgaje Skoro vse državne prodajalne žganja v okraju so dobile zalogo, ki jo bodo danes prodajale odjemalcem. Pravijo, da toliko žganja še ni bilo v prodajalnah. Vprašanje pa je, koliko časa bo zaloga trajala. Kdo je izgubil denar? Katera je izgubila ročno torbico z denarjem, naj se zglasi pri oskrbniku SDD na Waterloo Rd. * Seja škrjančkov V nedeljo ob šestih zvečer bo seja Škrjančkov v navadnih prostorih na Recher Ave. ftMERiSKflTFDOMOVINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN — SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, O., FRIDAY MORNING, DECEMBER 3, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. i w Kžjj ■> i L " c- dec.—Nemške čete i IPolnem umiku z linije ob, lutSkem mor->u> katero s0 (lili za zimsko bojevali?"0 Polje je P°krit0 s t®1 Nemci in razbitim voj- tjpterialom. Vse kaže, da j F Popravljajo, da bodo I 1'v Cassino> ki leži v ši- I ( olmi, koder vodi glavna I j™« Rimu, kjer tudi 5. I ^ armada vedno bolj I fe- "a sovražnika- j jepr S0 Zavezniški bombni-H J est^o tri ure bombar-I L?§ke P°ziciJ'e. Takega I ta;lrailia iz zraka itali- Ipk i°nta Še ni videla- Za-Rri?tala s0 Prihajala Birt • poziciiami na 20 Bss^fronti vsakih 10 mi- iwif6ipt--pr0st0r' 'kJer ||fa Slla od 22. do 26. no- Skih erenca ameriških, 1 h »n kitajskih zastop-■ 6 bil izredno dobro za-Bjj, radi bližine nemških Bj:0^. v Italiji. Priprav-PK ''a varna zaklonišča, |LJ|'e so bile š t e v i 1 n.e i«8r6 bateri->'e' na milJ'e BL ^ J® varovalo pro- Whii e vo-iakov J'e bil° Kj°tela' ki ima 150 sob, »er sJeti.h tam okrog 43 ■ižvg,0 kili nastanjeni vo- iv k,6nci in državni urad-P^^neni hotelskem vr- BSke „ • - ■Ski • ^iasil bivši £ Irošjl^ Cevl.iar Joseph Gr- i HS jn P°zdrave vsem pri- 1 [b0ži\2nancem in jim želi c RSo?6 praznike in zdra- 1 PiotaJn° nov« leto. Piše, [l^lj sm zdaJ prav lepo vre- Ir'De t|eŽega zra^a in žeje li^v i 1 ker vince z gore HSvep° ereJ'e srce. Nje- 1 Pfc. Joseph Gr- 1 ■K) Btry H 67, C. A. * IrC v 464' c/° p°st-1 ■I |!YorkN. Y. I Kovati * *» t ■Ntih Sin Mr" in Mrs-'] Hp bil d 12 16006 SaranacJ J f t>an !'ma na dopustu za i se vrne nazaj v . fill aborišče Great 1 II; JotvJ c> >* , ISh. ^mončč, sin Mr. , HJo ' ^mončič, ki vodi- EH c,P John's Tavern lINdrt Ave- .ie Prišel «%U 8t Na 9- decern- ' Zai v North Caro- I »Slij^ . v, li^ži?ie °glasil S/Sgt. |m Vnii/Sln družine Va- II 12 SpUker Ave- > *narHVe vsem prija- I K S'£Cem' na- h ?'10c,r.Albin Zbocnik, llS, c/ISg-S-E.R.GrP. p Y 0 Postmaster New Jr-ix* 14 dni je prišel S/Sgt. Frank Klopčič, sin Mr. in Mrs. Frank Klopčič iz 6002 ; Dibble Ave. Prijatelji ga lahko ; obiščejo na gornjem naslovu do ; 14. decembra. —-o—- Carniola Tent 1288 T. M. Društvo Carniola Tent 1288, Makabejcev, je imelo v nedeljo 28. novembra letno sejo. Izvoljeni so bili sledeči odborniki: Predsednik John Babnik, podpredsednik Joseph Sušnik, tajnik John Tavčar, blagajnik I Louis Pike, zapisnikar Ivan ' Babnik; nadzorni odbor: Anton Zupan, Felix Strumbelj, Joe Drobnich; bolniški odbor: Vinko Klemenčič, Joseph Drobnich, Frank Meserko; zastopnika za klub dr. SND John Tavčar in Felix Strumbelj; zastopnik za konferenco SND Anton Zupan, za pomožno akcijo JPO-SS Joseph Drobnich, Frank Jazbec, za Sans John Tavčar in Vinko Klemenčič. Društvo bo še nadalje podpiralo Slovensko narodno čitalnico ' na St. Clair Ave. z $12 letno, ' na Waterloo Rd. $6 letno, slo-' venski muzej z $12, podružnici ^ Sansa št. 39 $250. Društveni urad je v starem poslopju SND ' soba št. 5 zgorej, društvene se-'f je vsako 4. nedeljo v mesecu dvorana št. 1 SND. -o-- 1 Kupujte vojne znamke! NOVI GROBOVI i Josephine Pacek Kot smo že včeraj poročali, je umrla po dolgi bolezni Jo- . sephine Pacek, rojena Čertalič, stanujoča na 1204 E. 60. St. Doma je bila iz Dolnje stare vasi pri Št. Jerneju, odkoder je prišla v Cleveland pred 23 leti. Tukaj zapušča soproga Franka, sina Franka, brata Franka Certalič in več drugih sorodnikov, v Indianapolisu brata Josipa, v starem kraju pa sestro Marijo. Bila je članica društva, sv. Ane št. 4 SDZ in sv, Helene št. 193 KSKJ. Pogreb |>o v soboto zjutraj ob desetih v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje. Ana Rolih Sinoči je umrla na svojem domu, 1088 E. 67. St. Ana Rolih, rojena Trampte, stara 61 let. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. Cas pogreba in drugo bomo poročali jutri. -o- Poroka Mr. in Mrs. N. Benich iz 15816 Pythias Ave. naznanjata, da se bo jutri poročila v cerkvi sv. Vida njiju hčerka Charlotte z poročnikom A. F. Zadnikom, sinom poznane družine Mr. in Mrs. A. Zadnik iz 988 E. 77. St. Po poroki bo kosilo pri nevestinih starših, nakar se poda mladi par za nekaj dni v Chicago. Novoporočenca bosta stanovala v taborišču McCoy, Wisconsin. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu. Ud sest ao seaem milijonov ujetih vojakov samuje ob tem! času po raznih taboriščih širom sveta. Ti se zdaj obračajo na naša dobra srca za pomoč, ne sicer za denarno pomoč, ampak, da bi jim poslali kake glasbene inštrumente, knjige in razne atletske predmete. Ti nesrečneži, ki samujejo za žičnimi ograjami in tam čakajo zapuščeni, daleč od svQ.ieev, da bodo smeli po končani vojni zopet domov, si preganjajo dolge ure z raznimi razvedrili, ako imajo za to potrebne stvari. Radi bi igrali na razne glasbene inštrumente itd. Takih predmetov se potrebuje zdaj na tisoče. Clevelandski župan Frank Lausche je poklical na posvet kakih 200 zastopnikov časopisja, verskih, civičnih in drugih organizacij, ki naj bi dvignili kampanjo za nabiranje takih pred- Zavezniki bodo štrli Nemčijo gotovo do spomladi Ameriške izgube dozdaj znašajo 126,9(9 mož v vsej bojni sili Washington. — Vojni tajnik Stimson naznanja, da ima armada do 15. novembra 94,918 izgub v moštvu, s čemer je narasla izguba vseh ameriških bojnih edinic na 126,969 mož. Mornarica poroča izgub 32,-051 mož in sicer pri mornarici, marinih in obrežni straži. Od teh jih je bilo 13,160 ubitih, 5,740 ranjenih, 8,926 pogrešanih in 4,225 ujetih. Pri armadi je bilo pa ubitih 14,321, ranjenih 32,690, ujetih 23,417 in pogrešanih 24,490. V vojnem ujetništvu je umrlo dozdaj 1,610 ameriških vojakov, največ v japonskem ujetništvu. Pri peti ameriški armadi v Italiji je bilo dozdaj 1,811 ubfc-.tih, 7,091 ranjenih in 2,670 pogrešanih. -o- V vladni tiskarni so ponarejali kupone Washington. — Pet tiskarjev, ki so bili zaposleni v* vladni tiskarni, so prijeli, ker so tiskali kupone za racioniranje. Tajna policija je zasačila. Rekli -so, da so jih ^elali samo zase in za svoje pKjatelje in sicer za gazolin in za drugo racioniranje. -o-- Zaroka Mr. in Mrs. Frank Skoda, 17905 East Park Drive naznanjata, da se je ^zaročila nijju hčerka Evelyn Rose z Pfc. Leonard J. Janchar, sinom Mr. in Mrs. Frank Janchar, 620 E. 94. St. Miss Skoda je graduirala iz Notre Dame akademije in St. Vincent Charity bolnišnice kot bolničarka. Pfc. Janchar je pa graduant John Carroll univerze in je vpisan zdaj na Western Reserve univerzi kot mediqinec, obenem je pa prideljen 1556. ar-madni edinici za treningo. Zaro-čenefc je bratranec Rev. Ludwig Viranta, župnika v Madison, O. K molitvi Članice društva sv. Ane št. 4 SDZ naj pridejo nocoj ob osmih v Zakrajškov pogrebni zavod, da se poslove od pokojne sestre Josephine Pacek,-v soboto ob desetih naj se pa udeleže pogreba. metov. t Ta kampanja je zdaj v teku in apel gre na narod v vsem 1 okraju Cuyahoga, naj pomaga ( po svojih močeh. Vsak je napro- 1 šen, naj pogleda po omarah in < na podstrešju, če ima tam kak glasbeni inštrument, ki je še za rabo, kak predmet za igranje žo-... i ge ali kako dobro knjigo. Te stvari lahko oddaste na ; bližnji postaji požarne brambe v tem okraju, ali pa v uradu Y. M.' C. A. Sprejme se tudi ročne gramofonske aparate, toda n« sprejema se plošč. Faktična kampanja bo od 9. do 12. decembra, toda gailske postaje že sedaj sprejemajo take predmete. Ako bo potreba se bo te predmete popravilo, potem pa odposlalo v New York, kjer se jih bo potem odbralo in odposlalo na razna ujetniška ta- borišča. Zastopniki mednarodnega Rdečega križa in Y. M. C. A. bodo gledali, da bodo ti predmeti prišli v ujetniška taborišča in oddani ujetim vojakom. V tej kampanji ne nabirajo denarja, ker.tudi denar zdaj v vojnem času ne more kupiti takih stvari. Zato gre pa apel na narod, naj daruje take stvari, ki jih ima doma, pa ki jih morda ne potrebuje več, ali ki jih lahko pogreši. Torej ozrite se okrog po hiši, poiščite kako dobro knjigo, kak glasbeni inštrument, kak atletski predmet, morda desko, na katero se igra "čekerje" in kaj podobnega. Vse to bo pomagalo ujetim vojakom, da bodo ložje čakali konca vojne tam za žičnimi ograjami, daleč od ljubljenih ■ svojcev. Newburske novice ^......-......—............\ "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. __Published dally axcapt Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $0.60. Za Cleveland po pottl, celo leto 17.60 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poitl, pol leta $4.0C Za Ameriko ln Kanado, četrt leta >2.00. Za Cleveland po pottl četrt leta $2.25 Za Cleveland ln Kuclld. po raznaialalh: celo leto W.60; pol leta 13.50, četrt leta $2.00 ___Posammia itevllka. 3c SUBSCRIPTION RATES: D nI ted State« and Canada tAM p«r rear. Cleveland by mall VIM per year 17. S. and Canada t>JM lot • month«. Cleveland by mall HOC for • month* C. S. and Canada 12.00 for 1 months. Cleveland by mall IX3& for S months Cleveland and Euclid by carrier $6.60 per year. H.50 for S month*. t2M for | month* ______ Single cople*. 3c Entered as second-class matter January 5th, 180», at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. <*€I^83_No. 284 Fri., Dec. 3, 1943 Problem štirih velesil Roosevelt, Churchill, Stalin in general Kaj-šek morajo predvsem rešiti dva važna problema: 1) določiti morajo strategics končni udar na Nemčijo, in 2) določiti morajo načrte za povojno zgradbo Evrope. Ameriška vojaška misija, ki se nahaja zdaj v Moskvi, je predložila Rusom ves načrt za vpad na zapadno Evropo, Stalin pa mora prikrojiti svoje vojne načrte za 1944 tako, da bosta oba napada, od vzhoda in zapada, kooperirala. Še bolj važni kot vojaški pa bodo politični zaključki glede povojne Evrope. Ameriški državni tajnik Hull je povedal kongresu, da so se na konferenci v Moskvi zedinili v tem, da doktrina za nadmoč ne bo igrala nobene vloge pri končnem sporazumu glede mej in da v bodoče vojaški pakti in tajne pogodbe ne bodo tvorile bazo za zveze med raznimi državami. Izpeljava tega je pa odvisna od Mr. Roosevelta, ki zastopa Veliko Britanijo in Mr. Stalina, ki zastopa Rusijo, kako se bodo sporazumeli na bazi za mir v Evropi. Ko se bodo sporazumeli ti trije državniki na tem, bodo povedali Fincem, Madžarom in Romuncem, kako se lahko umaknejo iz vojne. Potem bodo povedali nemškemu narodu, kakšno ceno bo phičal za mir. Silne bojne moči bodo stopile v akcijo, da do-vedejo vojno na skorajšnji konec. Doktrina, katero je Anglija na evropskem kontinentu vedno zasledovala, to je, da se ne sme pustiti nobeni državi preveč moči, bo, kot rečeno, tudi ena izmed baz po tej vojni. Anglija je v preteklosti vedno prislonila svojo moč šibkejšemu ter tako balancirala moč raznih držav v Evropi. Ko je bila Francija najmočnejša sila v Evropi, je Anglija podprla Nemčijo. Ko je postala Nemčija močnejša, se je Anglija pridružila Franciji. Da v bodoče ne bo več trenja za nadvlado v Evropi, bo skrbela nova Liga narodov, ki bi preprečila vsake tajne pogodbe med posameznimi državami in odpravila tekmovanje v oboroževanju. Na tem se strinjata Rusija in Amerika, pa tudi Anglija že soglaša na tem. To bi bila nekaka kolektivna akcija za trajen mir. Ako se bodo državniki teh treh veselil končno sporazumeli na tem, potem bo prišla angleška doktrina, da se pomaga za vzdrževanje balance šibkejšim državam, ob veljavo. V tem slučaju bi Amerika in Anglija gledali na to, da bi Rusija ne postala preveč močna in da ne bi dobila vso oblast v Evropi v svoje roke. Rusiji bi se svetovalo, naj posveča bolj skrb razvoju države v notranjosti svojih mejah, kot pa dominaciji Evrope. Vzhodne države, kot Baltiške province, Poljsko, Čeho-slovaško in Balkan bi se urgiralo, naj se sklopijo v federacijo. Taka federacija, ki bi štela do 100,000,000 duš, bi bila zid med Rusijo in Nemčijo. S tem bi bila Rusija popolnoma varna pred napadom od zapada in bi se lahko pripravila za obrambo od vzhoda (Japonske). Nemčiji bi se preprečilo, da bi se ne približala preveč niti Rusiji, niti federaciji vzhodnih evropskih držav. Ne dovolilo bi se ji zgraditi nekdanje vojaške sile, toda bi se je niti popolnoma ne strlo. Franciji bi se pomagalo na noge pod pogojem, da bi pomagala držati v šahu tako Nemčijo kot Rusijo. Skandinavske dežele, Norveško, Finsko, Švedsko in Dansko bi se urgiralo, naj sklenejo kake vrste severno federacijo, ki bi tudi pomagala držati v šahu Nemčijo in Rusijo. Turčija bi imela še nadalje v oblasti Dardanele, da ne bi postala Rusija preveč močna na Osrednjem vzhodu. Anglija bi obdržala vpliv v južni Perziji, da bi Rusija ne dobila direkten dostop do Indskega oceana. Na Daljnem vzhodu bi zavezniki ojačili Kitajsko za protiutež proti Rusiji in Japonski. Japonski bi se zmanjšalo moč, pa ne preveč, da bi bila še vedno lahko protiutež proti premočni Kitajski. Gornji zaključki bi torej, kot vidimo, zabranjevali vsaki posamezni državi postati premočni kjerkoli na svetu. Vprašanje pa je, kaj bo rekla k vsemu temu Rusija, ki bo skušala graditi svoj lasten vpliv izven svojih meja. Rusija se je že izjavila proti federaciji vzhodnih držav v Evropi in podpisala ho te dni 20 letno vzajemno pogodbo z Čeho-slovaško. Baltiške province smatra kot svojo lastnino in noče imeti razgovorov s poljsko vlado v Londonu. Rusija pričakuje, da bodo ostale balkanske države njej prijazne in j morda bo dovolj močna, da bo pograbila Dardanele in Per-j zijo. Vse to morajo Rusija, Anglija in Amerika prerešetati' s svojimi zastopniki na tej konferenci te dni. Ako bodo pa velesile delale roka v roki res za boljši svet in za trajen mir, bodo porabile svojo vojaško moč v to, da bodo ž njo preprečile vsak možni napad ali oboroževanje kake posamezne države in ako bodo delovale med seboj res vzajemno in za blagor sveta in ne v sumnji druga proti dru-: gi, ni nobenega vzroka, zakaj bi ne mogli imeti na svetu 1 trajen mir. I Eden najbolj uspešnih bazarjev, ki smo jih kedaj imeli, je minul v nedeljo o polnoči. Ne bom se hvalil z udeležbo, 'fa je bila manjša, ko po navadi. Vzrok temu je vojna in temu nasledno zaposlenje. Nekaj jih je zadržala pa tudi prireditev nekega društva* Zakaj je bila ta večerja ravno v nedeljo večer, mi ni znano. Res pa je, da je bil to prvi slučaj, kolikor je meni znano, da je krajevno društvo na veičer cerkvenega bazarja priredilo zase kako reč. Do letos je še veljalo tukaj gori geslo: "Kadar se gre za cerkveno korist, smo vsi združeni." Upamo, da bo to veljalo tudi za bodočnost. Vsaj so cerkvene prireditve komaj dvakrat v letu. Ves ostali čas imajo na razpolago. V slogi je moč. Obdržimo jo. če torej vzamemo v poštev primeroma majhno število ljudi, je uspeh bazarja naravnost ogromen. Kakor kažejo sedanje številke, bo čisti preostanek pet tisoč. K temu, seveda, največ pripomorejo oni, kateri kupijo ti-, kete. Letos je tudi to pomagalo, ker so blago za bazar po veliki meri preskrbela razlia društva. Šolarji so sami znesli skupaj $645.60, vse to po "pennyih." j Dr. sv. Imena je napravilo čiste-1 ga $221.00. Društva sv. Rešnje.! ga Telesa in Sodality sta pridno1 delala. Kuharice in kelnarji so! "grossmama.'' He, he, he. Do kaj takega pa tudi ne pride vsak. * * * Pa še eno tako "šihto" imam. Pri Anton Pucelovih so imeli več punc. To je že vse prav, toda če so same punce pri hiši, se ime družine zgubi. Tega pa Pu-celovi niso hoteli. Ali ni ime Pucel pristno slovensko ime?' Vredno je, da se obdrži. Zato. je poskrbel mali Tonček, kateri je prišel v Ameriko 5. novembra letos ih zaprosil.za bord pri Pucelovih. V nedeljo sta ga prine sla h krstu, Frank Globokar in Justa Supan. Da bi ga bili videli, kako brihtno je zrl na okoli, kot da hoče reči, kje pa sem? Tukaj nisem bil še nikoli. Well, naj rastejo, se redijo in sme- jejo. Nesreča je zadela Peter Gliha v tovarni, kjer ga je udaril drog tako močno, da je bil prepeljan v bolnico, kjer leži sedaj kritično bolan. Upamo, da bo njegova čvrsta narava zmagala nad poškodbo in se Peter kmalo povrne zdrav domov. Peter spada k društvu ministrantov, zato naj se ga člani spominjajo v molitvi. Peter je dolgoletni zvesti mašni strežnik zato se ga bomo spominjali pri sv. daritvi tudi mi proseči mu popolnega okrevanja. pomagali. Možje in fantje cerkvenega odbora, kateri niso bili I na delu v tovarni, so hiteli stre-či ljudem na vse strani. In tako je uspeh rastel. Največji dobitek so darovali Ignac Koračino-vi. Stopetdeset funtov "vaga" že sedaj. Randolčani so nam poslali kokoši in nekaj cviležev. Hvala vsem skupaj, delavcem in darovalcem, posebno pa udeležencem. Kdo je pa "doljiT?" Sreča je tekla letos po tej poti: $100 je dobil Joe Moynehan, 8803 Meridian Ave.; po $50 sta dobila Anton Papež, 8916 Union Ave. in pa Joseph Tekavčič, 8306 Bancroft. Po $25 so dobili: štefania Mi-klavčič, 3568 East 80. St., Paul Snyder, 2529 E. 81., Jos. želez-nik 3796 W. 22. St., Jos., Ozimek St. Mary's Seminary, $15 je dobila Anna Malter, 3688 E. 77. St.; po $10 so dobili: Mrs. Srb-ljanovich, 3635 E. 116. St., Frances Kužnik, 3572 E. 82. St., Jos. Kobe 7603 Aetna Ave!, Martin Strgar, 3764 E. 77. St., Frances Jernejčič, 8101 Aetna Ave. Po $5 sta dobila J,oseph Kovač, 3553 E. 82. St. in pa mala Maria Mam, 3522 E. 81. St. $25 za katere so šolarji prodajali delnice je dobil Ronald Hočevar, 9914 Elizabeth Ave. živeči dobitek za katerega je društvo sv. Imena prodajalo delnice pa je dobila Karolina Hočevar, 3607 E. 81. St. Tako je šla ta roba letos. Škoda, da vsi ne morejo "dobiti." Je pač odvisno od tega katerega "sreča" pogleda skozi ta veliko špranjo. Pa tudi tisti, kateri niso "dobili" so lahko veseli, ker je izid tako nepričakovano lep. še enkrat iskrena zahvala vsem tudi Father Slapšaku in Bazni-ku, ki sta se trudila, da je šlo vse v redu naprej. Pred vsem pa hvala Bogu. * * * i Tam na West Side je bila te dni — no, ne ravno te dni, pred kratkem, prišla ena fest punca od nekod. Nastanila se je pri Ferd. Oblakovih, kateri so ravno i takrat iskali dekle. Oblakovi soj jo z največjim veseljem spreje-i li, rekli so pa: "Punca, ti se boš j morala dati krstiti, ker poganov, mi ne maramo." — "Orajt, je dejala ona. Dajte mi kakšno primerno ime." Pd daljšem grunta-nju, so sklenili, da bo Margaret! Ann. No in Margaret Ann je in! ostane. To še ni konec. Ta mlada naseljenka je povzročila, da so Martin Oblakov stric postali "grossata" in Oblakova teta pa V bolnico se je podala tudi Mrs. Vera čampa, kateri je zdravje pešalo nekaj časa sem. John Bokar iz 82. ceste se nahaja tudi v bolnici, kjer mora iti skozi temeljite preiskave glede zdravja, pravi. Theresa Gliha pa se je te dni povrnila iz bolnice, kjer je prestala težko operacijo. Rudolph Papež iz 110. ceste je prestal operacijo na slepiču in se sedaj primeroma dobro zdravi. šrWjov oče Anton, zopet ne morejo iz hiše radi bolezni, tako je tudi Terezija Cvelbar že več mesecev le doma in trpi veliko. Tako gredo te litanije. Bolezen najde vsakega prej ali slej. Nobena vrata se tako trdo ne zaprejo, da bi bolezen ne vlomila, fn tako ima zopet sv. pismo prav, ko pravi: "človek rojen iz žene le nekaj časa živi in je z mnogimi nadlogami obdan." * * * V torek smo pokopali Peter Moravaca. Malo ljudi ga je poznalo. Stanoval je pri družini Louis Gliha na Union Ave. dolgo vrsto let, toda v druščino tukaj ni zahajal. Pa ni potreba, da bi nas ljudje splošno poznali. Zadosti je, če nas Bog pozn#. Upamo, da je Petra poznal in sprejel v boljše kraje, kot je svet dandanes. Danes pa je bil pokopan John Trattar. Tudi ta je bil le poredko med nami. Njegovega brata Louisa pozna vse, ker se je že dlje časa pečal z razvažanjem piva. John pa je šele pred nekaj leti prišel sem gori in ker se je naselil precej daleč od nas, ni zahajal sem. Veliko je. trpel in zato je bila smrt najbržje dobro, došla. Spravljen z Bogom je šel po plačilo, katero nam Bog obljublja nad zvezdami. Naj počivata v miru in večna luč naj jima sveti. * * * Previdnost v govorjenju je pri razgovorih večje važnosti, kot zgovornost. "Tako pravi pregovor. Ali ni to resnica? Kolikokrat človek pravi sam pri sebi:" Tega bi ne bil smel reči." Zlasti če je kedo razgret ali "hud," takrat naj še posebno pazi na besede. "Jeza in sovraštvo sta zelo nezanesljiva svetovalca." « « * Danes zopet opozarjamo vse one, kateri se mislijo poročiti,' na veliko strožje odredbe, glede prostosti, ki so stopile v veljavo' s prvim decembrom. Prosilca za! poroko bosta zanaprej morala imeti krstne liste, birmanske li-' ste in spričevalo od vsakega žup- nika, v katerega jurezdikciji (župniji) sta stanovala po 14. letu svoje starosti več kot šest mesecev. In še več drugih reči. Zato naj nikdo ne računa, da bo danes priletel v župnišče naznanit jutrišno poroko. Mesec dni poprej se morajo priglasiti, da se vse pravočasno uredi. To opozarjamo zopet radi tega, ker nas je pred kratkim klical telefon malo pred polnočjo iz druzega mesta, kjer se je eden naših fantov vojakov hotel poročiti že drugi dan. Ako so zaročenci iz naše fare, in taki, ki še niso bili po svetu, je zadeva lahka. A tudi ti naj naznanijo svoj načrt pravočasno, mesec poprej. * * ^ "Oni, ki iščejo samo napake na nas, ne najdejo nič druzega." Tako pravi kitajski pregovor. Vsi vemo, kako resničen je. "Nobena ošabnost se ne da primerjati z ošabnostjo berača, ki je obogatel." * * * Ali ste brali o vojaku pod katerim je bila ladja "Helena" tor. pedirana? Rešili so ga iz vode. Pozneje je bil v trinajstih bitkah na pacifičnih otokih in iz vseh je prišel živ in neranjen. Prišel je domov in hotel iti čez (Dalje na 3 strani) -o- V nedeljo popoldne Mogoče bo kateri pogledal in se vprašal: kaj naj bo v nedeljo popoldne? Da pa ne boste preveč premišljevali, vam bom kar hitro povedal, da se v nedeljo, 5. decembra popoldne ob pol dveh vrši glavna seja našega društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Kaj pomeni glavna seja za društvo, upam, da vsak član že ve. Vendar pa vas hočem ob tej priliki še posebej opomniti ha važnost letne seje. Kakor je vsak član obvezan redno plačevati svfij mesečni asesment, prav tako je tudi dolžan, da se udeležuje sej svojega društva in če že ^eje mogoče zanemarja ali pa da mu je res nemogoče udeležiti se tekom leta, zato pa bi se moral udeležiti vsaj letne seje, kjer se voli uradnike za prihodnje leto in dela tudi načrte za boljši napredek društva in naše KSKJ. Kakor je vsak član obvezan plačevati asesment, kar daje finančno moč društvu in Jed-noti, tako je tudi obvezan dati obema moralno podporo. To pa morete dati le, če se redno udeležujete sej in s svojimi nasveti pomagate odboru do uspešnejšega vodstva. Saj od napredka društva nimajo koristi samo odborniki, ampak splošno članstvo in kakor imamo vsi enake pravice pri društvu, tako imamo tudi vsi enake dolžnosti do istega. Pridite v nedeljo na glavno letno sejo in za izgovor velja samo bolezen ali pa, če ste res zadržani radi dela. Vsak drug izgovor ne drži. Kakor sem že prej omenil je važna točka na programu nedeljske seje volitev odbora, kateremu boste izročili vodstvo društva za prihodnje poslovno feto. Poleg te točke pa bo na dnevnem redu še več važnih vprašanj in zadev tikajočih se društvenega in Jednotinega poslovanja. Pridite, bratje in podajte svoja dobra priporočila in nasvete odboru, da bo tako z vašo pomočjo naše društvo rastlo in napredovalo tudi v bodoče, kakor je v preteklosti. Prihodnje leto praznuje naša Kranjsko slovenska katoliška jednota zlati jubilej svojega obstanka. Bratje, tudi o tem se moramo malo pogovoriti, da ne bomo pustili te tako pomembne obletnice kar tako mimo naših vrat. Tudi naše društvo mora na dostojen način proslaviti ta jubilej naše skrbne in dobre matere KSKJ, ki že dolgih 50 let skrbi za svoje otroke-člane ter deli svojo pomoč bolnikom in sirotam preminulih članov. Če j omislimo na preteklo dobo poslovanja naše Jednote, bomo videli, kako ogromno delo je bilo za-vršeno na polju bratstva in dobrodelnosti. Zato pa skrbimo, da bo naša KSKJ tudi še v bodoče tako lepo napredovala in rastla kot je tekom 50-letnega poslovanja. Bratski pozdrav, Anton Strniša, predsednik. -o- Društvo Najsv. Imena fare sv. Kristine Uradnike in članstvo društva Najsvetejšega Imena fare sv. Kristine se opozarja, da se vrši glavna ali letna seja društva v nedeljo, 5. decembra. Ob dveh popoldne imamo v cerkvi molitve in potem pa bo seja v dvorani. Cenjeni bratje, v letošnjem letu so bile seje bolj pičlo obiskane. Seveda so vzrok temu sedanji kritični časi, čezurno delo in utrujenost. Ni torej zamere, če si človek doma odpočije vsaj v nedeljo. Glavna seja pa je najvažnejša seja celega leta. Na tej seji boste slišali poročila društvenih uradnikov, ki so navzlic razmeram delovali naprej. Pridite vsaj sedaj na glavno sejo ter s svojo navzočnostjo pokažite, da odobravate delo vaših društvenih uradnikov. Poleg drugih zadev, ki se re-šetajo na glavni seji, je tudi volitev odbora za prihodnje leto. Tudi tu je dolžnost članstva, da si izbere uradnike, ki so po njihovem mnenju najbolj zmožni voditi društvo. Kakor vse kaže, bodd sedanji časi držali še vse prihodnje leto. Torej bo treba napraviti potrebne načrte, da bo društvo se naprej napredovalo in izpolnjevalo svojo dolžnost napram fari in članstvu kakor do sedaj. Torej, cenjeni bratje, izpolnite svojo dolžnost in udeležite se" polnoštevilno glavne seje v nedeljo, 5. decembra in zadovoljni boste vi in vaši uradniki. Pozdrav, Frank Hochevar, tajnik. --o- Članom dr. sv. Družine, št. 20? KSKJ Vsi člani našega društva sv. Družine, št.-207 KSKJ ste prav prijazno vabljeni, da se gotovo udeležite glavne ali letne seje našega društva in sicer v nedeljo, 5. decembra ob treh popoldne v Slovenskem narodnem domu v Maple Heights, O. Kakor vsi veste, bo na tej seji volitev društvenih uradnikov za bodoče poslovno leto in poleg tega pa bo še več drugih važnih zadev. Po seji pa bo malo domače zabave za vse članstvo. Torej pridite gotovo vsi, ki niste zaposleni z delom v tovarni ali pa na bolniški po stelji. Na svidenje! Fred M. Filips, tajnik. --o- Odbor za moško delovno silo Ta odbor oziroma urad si je nadel nalogo, da preišče vse slučaje premenjavanja dela od strani delavcev, ki iz enega ali drugega zapuščajo delo v vojni industriji in potam iščejo drugega. Vselej, kadar hoče kateri izmed delavcev zapustiti svojo delo, ali če se mogoče kateremu preddelavcu zahoče tega ali onega delavca odsloviti od dela, ^je na mestu ta urad, ki vsak posamezen slučaj preišče in potem podvzame potrebne korake, da se tako nepotrebno izmenjavanje delu ustavi. Delovanje tega urada je imelo do sedaj že 50 odstotkov uspeha. "En delodajalec pazi na vse take slučaje v teku enega meseca in zabeleži vse vzroke glede imenjavanja dela, ter potem koncem meseca skliče sejo in se lin«"..... 1 ft verjamf < al' PaS ..iilHUlW tam obravnava vsak posa^ slučaj in popravi morebitne lepake." •(; • ■ "Zopet drugi tovarnar pa J pronašel, da je izmenjava" dela zato, ker je mnogo dela cev, ki so sedaj zaposli« vojni industriji šele prVIC p šlo na delo v tovarno in so j> tem od drugih delavcev ^ li, da druge tovarne pW višje plače. Ko je bilo d« cem dokazano, da so take % rice neresnične, J® luu njava dela izostala." "Nek drugi tovarnar.pa vi, da je v veliko takih slu«, krivo nesporazumljenJe> ^ ske zadeve in druge m»1B sti." "U Vsa nadaljan P°JaSJi„i tem programu pa <|aj® vineii United States E* ^ Service office, kot del v_ Manpower Utilization v Service Naj torej nekolik ^ tl c Jerrya Župca, ki Je - eden izmed tistih ne** 0 ti j, ki mu je bilo uka^ - mora prinesti tri zajCvedel, 1 ket. Ker je pa Jerr^arberto bodo gmajno okrog b $ - počez in podolgem P» ^ i li drugi fantje, je * gVOjet - bo šel otresat zajce K j - dobremu prijatelj" ^ i Turšiču, ki farmuJe ^ 0 - Chesterlandu, ki leZ* ta H tostran New Yorka. * jp i da je pa namenil«i* tll - prav tisti dan k augt Ca i lovca Zajca, člana J 3 Rifle kluba. TorejMj« # - tri lovce skupaj: ^t i ca in Zajca in če ki • ven še Turšičevega ^ i - sam najmanj za tui J 3 tem imamo štiri, ki s # ■t li pred Turšičevo ^ - da jih bodo, »e.Spa>^ . naglo pritaknil Jun> slali k notarju^ njo voljo ali testa**' Ampak tale sto« d* prav izšla, če ne jerf Turšičevemu PsU ,ynpd>-, prav tako kot lovcu Pa so šli v gma ^ li bezati zajce iz S ^pc, ; feneov, iz koru*n*To se P , robide, iz strni«* ^ih > vi, da so po vseh ten je e ; dali za zverjadjo, t,0 . pa tisto Gospodov^ Q(1 t masta in %e m ^ * prijaznemu vab1 gg ^ štovanih lovcev »J , d> ; štefnali so J je* . Ohio, predno *J ^ usmilil in bil P™\ 0oJ , vo življenje, ni cJ v ; to, da bodoči TU$ farmi. Slaba i]e i« en pes, P» " geSa, D\ \ samo dva zajej* u , TurŠiČt>V S bo'J < menda se naj 0ln nad tako slab m ^ bJ p je vedno žaganj je ^ kastil zajca; čePc ^ ^ že totalno kreP«c ^»J j naši hrabri lovci ^ niH- * prišli 1<>1 , Ko so p^ Pr fui"sl . " svojemu ■ da "Frankie,Pj lovec Zajec, »J t Turšič ščuje 10 ' re "Kaj se f V sem tebi me * pj J Turšič. . . pekel - je' "Da nisi me dii » prav -la.Me rek- ta veliko- NEWBURSKE NOVICE PREVEČ MASTI (Nadaljevanje z 2 strani) cesto. V tem hipu je pridrve ■ avto, ga zadel in ga povozil do „ smrti. In tako res nihče ne ve, kje ga bo srečala "bela žena." # * * Dvojne vrste katoličani so na j svetu. Eni so hvaležni Bogu, da r jih je poklical v pravo sv. vero in jim s tem dal tako lepo priliko se zveličati. Res je vera neprecenljiv biser, ki bi ga morali, . kakor prvi kristjani, biti pripravljeni varovati bolj, ko živ-, Ijenje. Druge vrste katoličani pa smatrajo življenje po veri za neko težko breme in zato storijo vse z nevoljo in le toliko, kar prav morajo. Moliti ne marajo, zapovedi božje so pretežke zato jih ne spolnujejo in zakramenti so jim zoperni in vsak post ali zatajevanje kratkomalo nemogoče. To so tiste pleve, katere odletijo s prvim pišem, kadar pride preganjane vernikov. Veter jih odnese in cerkev je boljša brez njih. Bog menda dopusti viharje priti čez svojo cerkev prav zato, da se izčistijo pleve. * * * Hete vse ta male miši! Ali ste videli v Plain Dealer ju od zad-, nje nedelje, kako pišejo o mladem Rakarju doli iz Collinwoo- i da ? če bi se tako pisalo od katerih izmed naših fantov, bi takoj utaknili palce pod naramni- ' ce in bi rekli: "Lejte ga, lejte." Čestitamo, čestitamo! Saj to ni- ' so mačje solze, če pomislimo, da je Rakar Slovenec, in da je njegova mati Venetova Zefka, po- -tem tudi nas obsije en mali žark njegove slave. * * * Tri miljone postav, katere i imamo v Ameriki, do danes še niti za pičico niso zboljšale deset božjih zapovedi, katere je ] Bog dal pred tri tisoč letmi. Najbrže nikdo in nikoli ne bo napravil kaj boljšega. * * * "Pravijo, da je izdajstvo na- ] vadno zavito v medene besede." * * * "Prelomi rajši besedo, kakor, da držiš pregrešno obljubo." * * * Anton Glavan, eden naših vo- i jakov, mornarjev, je bil doma za nekaj dni. Pravi, da mu še ni žal,, da se je prostovoljno javil za mornarja, vendar pa bi ne c bil jezen, če bi vsa ta kolobacija prav kmalu minula. Obiskal nas je tudi Farnk šte- ] fančič iz Porto Rico. Ta gumpec se je tam doli zaljubil v neko 011-dotno dekle in se poročil znjo. Upamo, da bo srečen. O priliki jo pripelje pokazat, je rekel. -o- i Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi Povzroča slabo postavo, slabo prebavo in izločenje, srčno napako in mnogo drugih neprilik. Mnogo teh neprilik lahko preprečite ali olajšate s pravilno umerjenim trebušnim pasom. NAZNANILO Cenjenim rojakom sporočamo da smo otvorili GOSTILNO .. na 317 E. 200th STREET Odprtija se vrši v soboto, 4. decembra Postregli bomo vedno z najboljšim pivom, vinom in žga-ljem. Ples vsak petek in sobo-;o, ter Fish Fry ob petkih. Za rezervacijo za Fish Fry pokličite KE 5722 Mr. in Mrs. Louis Wess Kako se je Tre= ušnik vozil v Trst Spisal Janko Mlakar HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina Imejte gorko — hranite kurjavo Popravite svoj MONCRIEF furnez SAMO z pristnimi MONCRIEF deli za popravo. Vprašajte svojega MONCRIEF trgovca The HENRY FURNACE Co., Medina, O. OPORA DEBELOSTI Naši izkušeni umerjevalci vam umerijo pravilen pas v privatni sobi; moški in ženske umerjeval-ke.. Mi tudi umerimo pasove za kilo, za podporo hrbta, elastične nogavice. Pridite še danes. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel PK.G., PH.C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Cleveland, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10 zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. DELO DOBIJO DELAVCI POZOR! HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ah fornezih, zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je Bogu vsemogočnemu dopadlo in je vzel v nebeške višave našo ljubljeno hčerko in sestro MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje ^ pivo - vino okrepčila Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu. V mestu— AgneslKužnik Blaga naša pokojna hčerka in sestrica je bila rojena 12. januarja, 1924 v Clevelandu, O. Umrla je 4. oktobra, njeno truplo smo pa izročili materi zemlji 8. oktobra, 1943. Z globoko hvaležnim srcem se zahvaljujemo vsem prijateljem za darovane sv. maše, katere se bodo opravile za mir in pokoj prerano umrle hčerke in sestrice. Prav iskrena hvala vsem, ki ste položili krasne vence in cvetlice na njeno krsto ter okrasili njen zadnji dom na zemlji. Hvala čč. gg. duhovnikom, kanoniku Omanu za krasen tolažilni govor v cerkvi in za tolažbo na domu, Father Slapšaku in Father Bazniku za številne obiske za časa bolezni v bolnišnici in na domu ter za večkratno podelitev sv. zakramentov in za molitve za umirajoče ob krsti. Hvala vsem, kateri ste jo obiskovali v času njene dolge bolezni, jo prišli kropit, ste čuli ob njenem mrtvaškem odru, molili za mir in pokoj njene duše ter jo spremili na zadnji poti proti dolgi večnosti. Hvala čč. šolskim sestram, ki so preskrbele deklice, katere so nosile cvetlice v žalnem sprevodu. Hvala vsem, ki ste dali na razpollago avtomobile brezplačno in ste spremili našo hčerko na njeni zadnji poti. Hvala g. Ivanu Zormanu za zapete žalostinke. Hvala vsem, kateri ste nas tolažili ob času velike žalosti. Hvala pogrebnemu zavodu Louis Ferfolia za vzorno vodstvo pogreba in vso pomoč. Ti pa, ljubljena sestrica in hčerka, komaj si bila stara 19 let, pa si morala že zapustiti £a svet. Oče, mati in sestre pogledujemo vedno proti nebu, kjer je sedaj Tvoj večni dom. Res, da Te ni več med nami in dasi zelo žalujemo za Teboj, pa Ti nismo nevošlji-vi sreče, katera je sedaj pri Tebi, to je—da večno gledaš v obličje Stvarniku. Pa, ker si bila na zemlji vedno poslušna in ubogljiva, Te prosimo, da prosiš za naju starša in za sestrice, da kadar pride-naša ura, cla se selimo s tega sveta, da nam prideš nasproti ter popelješ preti tron božji. Počivaj mirno, ljuba hčerka in sestrica. Tvoj dom na zemlji je hladan, ljubezen do Tebe je pa vedno in ostane vedno velika. Na zemlji si kot cvetka bla,. pridna in poštena, ubogala si vedno nas, vse rada si storila. Prosi Ti zdaj angelce, s katerimi stanuješ, da pridemo vsi v nebo, veselje naše zopet bo. Žalujoči ostali: t LOUIS in AG^JES KUŽNIK, starši. JUSTINA, VIDA, HATTIE in ŽITA, sestre. STRICI, TETE, več BRATRANCEV in SESTRIČEN Cleveland, O., 3. decembra, 1943. BUSS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. SJ^nmare 0808 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 lift teden. Delni čas— 1588 Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan, 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu se ne priglasite. Employment Office oaprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dar. razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Cc Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optometristične potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Mi imamo v zalogi pasove za pretrga-nje, za moške in ženske. 700 Pro&pect Ave., Soba 901 Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za Kupujmo obrambn« obveznic in znamke I MALI OGLASI Vrnite steklenice Vsem onim, ki imajo steklenice, zaboje ali sode ,od BUCKEYE piva, naznanjamo, da jih bomo jemali nazaj samo do konca tega leta ter bomo zanje povrnili depozit. Gostilne in trgovine nas lahko pokličejo in bomo prišli ponje, posamezne osebe jih morajo pa prinesti sami nazaj, ker do zasebnih hiš truki ne smejo po odloku vlade. Double Eagle Battling Co. 6517 St. Clair Ave. HEnderson 4629. (285) Peč naprodaj Prodam kuhinjsko peč na plin in eno peč za gretje na premog in nekaj drugega pohištva. Obe peči v prvovrstnem stanju. Vprašajte na 1204 E. 61. St., spodaj, za dp j. (284) Hiša naprodaj Za 2 družini na 660 E. 91. St. sevrno od St. Clair Ave., 5 sob spodaj, 5 zgorej, 3 garaže, iz-gotovljeno 3. nadstro^e z gor-koto; vse moderno; furnez s sto-kerjem; v bližini prodajalen, cerkva in šol. Pokličite GLen-ville 5318. . (285) 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 771/2c na uro Ženske 62V&C na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva! Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, .ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 VV. 74. St. National Carbon Co., Inc. (287) Ignac Slapnik, st. CVETLIČAR HEnderson 1126 6102 St. Clair Avenue GlHat Glorifies V ,the G'ver |# Fir*t and Only N'S^T class DISTANT v maker S i"*semble s ;rui matchin* SET ZAKHAJSEK FUNERAL DOME, In« 6016 St. CUii Ar«. Telefon: ENdlcott Sil! Stanovanje v najem Odda se 4 sobe, spodaj, spredaj. Zglasite se na 969 Addison Rd. (284) Prileten moški Tudi če je pohabljen, se sprejme, cla bi skrbel za konje pri zasebniku. Dobra plaCa. stanovanje in hrana. Zglasite se zjutraj ali zvečer po sedmih Hillcre&t 890 W. Stalna Služba Sprejme se dekle za knjigovodske posle v trgovini; dobra plača in stalna služba. Katero zanima, naj pusti naslov v uradu tega lista. (286) Peč naprodaj Naprodaj je velik grelec na premog, Victrola model. Pokličite po štirih popoldne IVan-noe 3698. (285) Dve spalni sobi Oddasta se dve spalni sobi na 6808 Bonna Ave. (285) Kupujte vojne bonde! f se nisem spuščal v ta 1 ^več sem gledal lepe af-fe. 1 je obrnila mojo 1 r?aaSe slikovita Rožna 0 ' se mi je odprla takoj * Žihpolje. Tudi Ka-or* i6 S° mi razkazovale ve- !jjk fne;ie svoje strme stene- 1 ?°Casa so ločile Korošce toda z novo že-, JC ca mogočni zid tako-, ff^ Dobrih pet let je aU jj °Veška roka trde ska-iellii'1 Je prebila pot skozi 10'jf,'0 gorovje. Nemci sicer 5io.;;a 8; bo Skozi to pol- Sirk g0 lllknJ° razli-JJ) Povodenj in popla- I jk ensko noter do Ja-t® morja. Toda motijo .fi lj(aJ združena slo-W tooč bo porinila poduke valove daleč tja iHli ava»ke proti Celovcu. jeL °d Žihpolja do Svet-delala graditeljem I K kajti ves svet je i 5advSekan. Zato drdra naš ifi ii,0st1Solcih nasipih in moč- : ki S° Z£raJeni 0 !fve([ Jarke Najdaljši i tri jj^ most črez Dravo;, i 1 kol 6 Sto metrov in sko-£n°ma železen. Pastn?d koroškim vele- e [tad*?Ji Ponosno Humper- 1 ji ^ kot mogočen branik, i js v aJ lepo iz železnice, < eSHleni ni vzbudil prav ž O5°minov, akoravno ^ znanca.. £ ':v.yUm namreč Prišel z 1 ifVinkotom crez 1 v a Koroško. Bilo je c 5ijetihCluh> brezskrbnih di- ( 'felct 1 P°ČaSi SVa Se 1 ipa»do Humperka. Jaz 1 IVh t0 neum»° i" Prav 1 ,,f'S5kn.naVad0' da Vtak" C t* Vai" svoj nos. Ta- c V tvtaknil v HumPei'-bajšv s ° Je pa štirino-' s k1 Sultan vtaknil svo- 1 h Jr°ie: hlače in si odtr- I. Precejšen kos za c So l'al Si ga Je pa mr" Su Tn najbolJ kočiji- 1 \ v ljub temu sem s jNcpiT1, da sem odne- 5 C žo- 'J0lj zanimivem ka- v V do&odku jo mah- -«asi ^ Proti Celovcu. Tu I ^ovariš Vinko: hSe4GSKMe SmeŠ naprej- J Niš, ' bll° bi že še, ako 1 W e Pa vidi malo ču- 1 \a>, 2adaj manjka to- 1 Sa • 1 r Cjni kazal°-kakm' V grmovju in 1 ^^^Krp sicer nisem * ^U^SB^; .a/ Sale " Only 586 V0 -k 1 imel s seboj. Odtrgal sem kar 2 kos podvlake od suknjiča in ) začel mašiti z njo luknjo v i hlačah. i Tu pa pride naenkrat po ce- - sti orožnik. Ker je videl nekaj - belega v grmovju, me je ovo-. hal takoj. ; "Kaj pa delate tu," zadere se ■ osorno. "Hlače šivam, kar sami lah-: ko vidite," odgovorim mu tudi ne posebno prijazno. "Kdo ste?" "Dijak na potovanju." "Pokažite mi izpričevalo!" "Ga nimam." "Kaj? Ti potepuh, ti se boš izdajal za dijaka? Jaz ti že pokažem. Kje imaš potni list, ali kako delavsko knjižico, s katero se lahko izkažeš?" "Več let že potujem o počitnicah okrog, pa še nikdar nisem potreboval potnega lista; izpričevala pa tudi ne jemljem s seboj, ker ne prosjačim. Sploh pa govorite z menoj dostojne j še, in tikati me tudi ni treba, ker se ne spominjam, da bi bil midva kdaj skupaj pasla krave." "Tako, pokažite torej denar _t" "Imam vsega shranjenega pri tovarišu, ki me čaka tam-le 11a cesti; on namreč vedno sam oskrbuje skupno popotno blagajno." Sedaj se je pa mož postave silno razjezil. Ukazal mi je obleči se in iti ž njim. Sicer se je Vinko potegnil za me in potrdil resnico mojih besedi, toda ! dosegel je samo to, da je slednjič orožnik tudi njega "vzel," ker se ni mogel izkazati. Denar i mu pa ni pomagal nič, ker je orQznik sumil, da ga je—ukradel. Odšla sva torej v varstvu svetlega bajoneta proti Žihpo-ljam. ( Malo pred vasjo nas sreča ondotni župnik. "Danes ste pa imeli dober , lov," nagovori orožnika. "Kdo ; sta pa ta dva?" i "Sam ne vem," odvrne najin , varih; "pravita, da sta dijaka. Toda dandanes hoče biti vsak potepuh dijak. Enega sem . "vzel," ker nima denarja, drugega pa zato, ker ga ima; najbrž ga je kje pouzmal. Morata biti že prava ptiča. Posebno ta-le z raztrganimi hlačami jo bo gotovo pripeljal še daleč." | Pri teh besedah me prijazni mož pravice dregne s puškinim , kopitom tja, kjer je manjkalo hlač, da sem kar odletel. Ta- , krat pa prikolesari mimo profesor Abram, ki naju je poznal iz šole. Komaj naju zagleda, že skoči s kolesa ter vpraša: "Kaj sta pa vendar naredila, da vaju žene orožnik "Midva prav nič, gospod profesor, pač pa Humperški Sull-tan," oglasim se jaz. "Ta rar-cina mi je raztrgala hlače; potem je pa orožnik aretiral naju namesto njega." Seveda se je potem vsa stvar pojasnila v vsestransko zado-voljnost. Ves ta dogodek mi je stopil živo pred oči, ko smo se pripe- . ljali mimo Humperškega gradu na Dravski most. Urno zro-potamo črez Dravo na visok ; nasip in se kmalu potem usta- : vitno v Svetni vasi. Tu je pri- i šel Trebušnik zopet do sape, i ker "se je voz precej izpraznil. 1 Veliko jih je bilo namreč namenjenih v Borovlje, in so morali zato prestopiti, ker se tu odcepi stranska proga v podnožje Ljubelja. Modra je celo vlak čutil to olaljšavo; zakaj silno urno jo je mahal proti Bistrici v llo-žu. Karavanke se nam bližajo vedno bolj, in okolica dobiva že pluninski značaj. za SPREJEMANJE ODPOŠILJANJE # MIZARSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA NA JARDU DELO V SKLADIŠČU Velika plača od ure in overtime The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. __(287) OSKRBNICE 4 ca MISTERIJA ROMAN ' MI!lltlllCltlllllll>IIIC3tllllMnilIC3IIIIHItlltlC3tllltHIIIIIC]lllllItltllltllUiHHIilltJUIHI)lllilC]MIIIIIIIII)OltMllllllllC31ltlllllMH Lionel ga je začudeno pogledal. —Ali verujete torej, je vprašal Mr. Pycrafta, na ono bajko, ki trdi, da so Kitajci pod svojim mestnim delom izkopali podzemsko mesto? —Prepričan sem o tem. Sicer je pa to splošno znano. —Čudno, da policija o tem ničesar ne ve. —O, gotovo ve o tem. Toda ker zahajajo tja samo Kitajci, detektivom niti v glavo ne pride, da bi vtikali svoj nos v luknje, iz katerih nikoli ne bi prišli živi. Sicer pa ima policija dovolj opravka v evropskem delu mesta, kjer komaj vzdržuje red. —Vidim, je dejal Lionel, da bo moja naloga težavna. —Cujte, je dejal Mr. Py-craft, potem ko se je trenutek obotavljal. Ali hočete dober nasvet? Zdi se mi, da ste pošten in iskren gentleman in prepričan sem, da nimate zlobnih namenov. Ker je Lionel ugovarjal, je nadaljeval: —Imam dovolj skušenj, da spoznam ljudi na prvi pogled. Rekel bi vam, da stopite h Kuan Tingu, prodajalcu zanimivosti. —Poznam njegovo prodajalno. —Mislim, da vam ne povem ničesar novega, če vam rečem, da se Kuan Ting pod pretvezo trgovanja peča z najrazličnejšimi umazanimi obrtmi in baje celo z zarotami. Ce je res, kar se govori, je več ali manj v zvezi z večino tajnih društev in če hoče, vam pove, čemu služi ta ploščica. Lionel se je prisrčno zahvalil Mr. Pycraftu in mu plačal v naprej polovico za prevod listine obljubljene svote. Ko se je poslavljal od starca, mu je ta še dejal: —Predvsem pa bodite previdni. Premislite si dobro, pre-dno stopite v kako podzemsko luknjo, kajti tam smete računati samo na samega sebe. Policija si ne upa nikoli v take brloge. Od prevajalca je Lionel takoj hitel k Kuan Tingu. Njegova precej razkošno opremljena prodajalna je bila natrpana s porcelanasto posodo, zaboji čaja in slonovo kostjo.1 Toda noben teh predmetov ni bil velike vrednosti. Bile so stvari, ki se dobijo povsod po bazarjih. Ko je Lionel vstopil, je Kuan Ting, oblečen v krasno oblačilo iz modre svile, in z lasmi, spletenimi po antični modi v dolgo kito, razkazoval svoje stvari kupcu, pred katerim se je neprestano ponižno klanjal. Lionel je takoj opazil suženjsko nizkotnost, krvoločnost in zahrbtnost, ki jih je razodeval trgovčev obraz. Čakal je, da Kuan Ting odpravi svojega kupca in si je med tem ogledoval razstavljene stvari. Kar pogrelo ga je pa, ko je opazil v kotu prodajalne na sivem papirju, ki je bil obešen na steno, napis, ki je bil čisto isti kot na slonokoščeni ploščici, katero je imel v žepu. Tu se je Kitajec približal in se s pretirano spoštljivostjo priklonil precl njim: —Ali si želi Vaše Preblago-rodje ogledati dragocene umetnine, ki sem jih dobil včeraj s parobrodom iz Š,ang-Haja? Imam porcelan, ki je lahek kot lupina fazanovega jajca, akvarele, slikane s podganskimi brkami in nežne kot dih pomladi; imam slonovo kost, izrezljano iz enega samega kosa, veliko kot bresk'vino jedi'o, na njej je urezanih dvanajst oseb in to delo je trajalo deset let; imam riževo vino v svilenih steklenicah . . . —Tvoje stvari me ne zanimajo, ga je rezko zavrnil Lionel. Stavil je vse na eno karto in pomolil Kitajcu slonokoščeno ploščico pod nos. Pri tem ga je zapovedujoče pogledal. Skoraj se je moral na glas zasmejati, ko je videl, kako velika sprememba se je mahoma izvršila v Kuan Tingovem vedenju. Sladko trgovčevo smehljanje je nadomestilo iznena- denje in ponižnost, ki pa to pot ni bila hlinjena. —Na razpolago sem vam, je dejal. Takoj prižgem svetiljko in poj deva dol. —Dobro! Pa požuri se! je dejal Lionel, ki se je čudil, kako naglo se udejstvuje njegov načrt. Kuang Ting je najprej zaprl j vrata svoje trgovine, potem se je prepričal, da ga nihče ne opazuje. Nato je porinil omaro v stran, dvignil preprogo in pritisnil na neko mesto na tleh. Tla so se odprla in pokazale so se stopnice. Kitajec se je znova priklonil pred Lionelom in rekel: —Grem prvi, da vam pokažem pot. In Lionel je začel stopati za luknje, iz katerih nikoli ne bi Kuan Tingom, ki je nesel svetiljko iz oranžnega papirja, po ozkih in vlažnih stopnicah navzdol, ki so ju privedle v klet, polno zabojev in sodov. Yachtmanova r a d o v e d nost je prikipela do vrhunca, a ni si mogel predstavljati, da vedejo te plesnive stopnice v misterio-zno mesto, a katerem so pripovedovali toliko čudnih stvari. Kuan Ting je na isti način kot v prodajalni odprl v kleti dohod k drugim stopnicam in po njih sta dospela do četverokot-ne, precej dolge dvorane. Odtod so izhajali hodniki, ki sicer niso bili razsvetljeni, a na koncu katerih je videl prihajati in odhajati luči. Cul je tudi iz daljave glasove in petje. Vkljub svojemu pogumu je imel Lionel čudne občutke. Spoznal bo torej ono podzemsko mesto, o čegar obstoju je dvomil marsikdo, o katerem so pa drugi pripovedovali izredne stvari. Svest si je bil, da je njegovo početje silno nevarno. Kakor mu je dejal pošteni Mr. Pycraft, je v primeru napada smel računati samo na lastno moč. Zato se je prepričal, dali je njegov browning na navadnem mestu, pripravljen za streljanje. Kuan Ting je upihnil svečo iz rastlinske masti, ki je gorela v njegovi papirnati svetiljki. —Sedaj ne potrebujeva več luči, je razlagal Lionelu. vorjenje. Imel je čuden občutek, da se nahaja sredi glasne, a nevidne množice. Krik, smejanje, prepiranje se je čulo od vseh strani, včasih celo piskanje piščali ali harmonike. Zavonjal je muškatov duh, po katerem dišijo Kitajci, kakor tudi mestoma ostri duh opija, NAZNANILU iN ZAHVALA Žalostnim in težkim srcem naznanjamo prijateljem in znancem, da je za vedno zatisnil svoje mile oči naš nikdar pozabljeni sin in brat Joseph Grainer Ranjen v akciji v Italiji je bil prepeljan v Afriko, kjer je podlegel ranam 18. oktobra 1943. Na tem mestu se želimo zahvaliti vsem, ki so nam bili v pomoč v teh žalostnih dnevih in vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo darovale v pokoj duši nepozabnega nam ranjkega. Iskrena zahvala naj bo izrečena vsem, ki so se udeležili sv. maše zadušnice na Zahvalni dan. Hvala Father Baragi za ganljiv govor pri maši zadušnici. Ti pa, dragi sin in nepozabni brat, počivaj mirno v tuji zemlji, daleč od doma, dokler se zopet snidemo tam gori nad zvezdami. Žalujoči ostali: JOHN in MARY GRAINER, starši CHARLES, brat MARY GRIČAR in ANNA MARTIN (v Detroitu), sestri Cleveland, Ohio, 3. decembra 1943. V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA LOVRENC KLUN ki je zatisnil svoje dobre oči 3. decembra, 1938. Zda i bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; resnice sonce ne stemni, tam sonce sreCe Ti ne vgasne. Žalujoči ostali: MARY, soproga. WILLIAM, sin. MARY.-siiiaha; ROBERT,, vnuk. Cleveland. O.. 3. decembra. 1943. The May Co.'s Basement Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke Praznične obleke iz krasnega ragon French Crepe! 3-98 Lepe obleke print blaga v laskajočih stilih! Briljantne barve in kombinacije! Novi okraski iz velveteen blaga in enakega blaga kot je obleka! Te obleke boste imeli na vaši listi kot št. 1 za darila! So zelo priljubljene za nošo sedaj in prav do spomladi! Mere 12 do 20, 38 do 44, in 46 do 52 za dekleta i in žene. The Mag Co. Basement NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti od prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znane da nam je bil prizadet bridki udarec, ko je ^ gel smrti posegel v našo družino in nam o našo preljubijeno in nikdar pozabljeno sopr°g in drago mater Rose Suhadolc ROJENA ŠETINA ki je vedno v božjo voljo vdana in spr.eV^sVo-svetimi zakramenti po dolgi bolezni zatis.n,jne 3. je mile oči in v Bogu zaspala večno spanje novembra 1943 v starosti 59 let. Po Doma je bila iz Straže pri Novem mest y;