Z Dnnaja. Sl. c. k. derž. niinisterstvo je z razpisom 10. okt. 1863, s št. 10288 (C. M.) zapovedalo dve novi (abeli (,,ZustandsTabelle", ,,Summarische Uebcrsicht"). Pervo bodo rabile okrajne šolske ogledništva, drugo pa škofijske šolske gosposke in c. k. dcželne vlade. (Sch. B.) Z Ruš. Naj tudi od našega kraja kaj zve nTovaiš"! Na dcsnem bregu derečc Urave v lepem širokem doli, 1 '/a uiilje proti zahodu od Maribora je stara in dobro znana vas R u š e. Tukajšnja cerkev, božja pot k Maiii devici, je že čez 300 let stara. Že v devetem stolelji jd bila na (urisču sedajnc cerkve kapelica v Bponiiu počilja M. d. na poti iz Nazareta v Jcruzaleni in se (edaj imenovala ruška M. d. Tistikiat je žl. E. Wesseg živel 30 let v zakouu brez otrok; potem pa , ko niu je Bog dal '.i sine in 2 hčeri, je iz hvaležnosti 1. 900. na tem kraji zidal cerkev, ktera pa je bila potem večkrat povečana in ima zdaj nad velikimi vratini napis 1004. Sedajna cerkev je 16° 5' dolga in 12° 5' šiioka, ima 7 altarjev, dobre orgle h 13 spremeni, v zvoniku 4 zvonove, izmed klcrih je veliki 25 centov tcžek. — Ta kraj pa je tudi zato znameiiit, kcr je bila tukaj nekdaj akademija, v ktcri se je izobraževalo 6931 mladenčev, med kterinii je bilo 603 plemenitažev. Iznied učencev te ukademije so postaii pozneje 3 veliki škofje in kardinali, 5 škofov, 1? prelatov, pa tudi nekteri doktorji, prioiji, vojskovodji i. t. d. Ti so bili, post.: Wolfgang žl. Schrottenbach, škof in kardinal v Oloinucu, — Reiner, škof tiberski, — grof Attems Ernst, škof v Ljubljaui 1. 1703., — Jožef, lavantinski škof J. 1679., potem Patačič I. 1705. in Joauovič I. 1684., bivša zagrebska škofa, — baron Marenci 1.1654 in Putacci 1.1710., bivša škofa v Terstu i. t. d. Ta akadtmija je bila šc I. 1760., in jc tislikrat iinela le še cnega učenca, vendar bi bila morda še zdaj, ko bi ne bil 2. avg~. I. 1713. ogcnj pokončal v.-seh učili.ških iu /.upanijskih poslopij. — Zdaj imamo tu dvoje poslopij za duhovsčino; nolskega po.slopja pa še nimamo svojega; le v neki najeti slabi sobi se podučuje mladina. Govori se zdnj, da bodo zidali novo šolo; Bog daj kinali! J. Sloer/er. Iz Gorenskega. lludo sc nam je godilo lo zimo. Od božiča do sedaj ni bila šola nikoli polna; otrnci zavoljo prehudcga mraza in slabih potov niso mogli v šolo; pa če so tudi prišli, jih je pa v šoli zcblo, da pisali uiso mogli. Kakor učitelju plače, tako primanjkuje večidel tudi šoli derv za kurjavo. — Mislil nem, da bom to zimo posebno dobro napredoval z učenci, pa, žalibog, ni ini šlo po volji. Rad bi zdaj dohifcl, kar sem zamudil, toda .skoro ini bo zmanjkalo čana, ker sv. Juii mi bo zopet spraznil šolo ali dal novih rnalih učencev, s kterimi bodem mogel vnovič abecedariti. Ako bi človek ne gledal na pravi nainen svojega flanii, bi nc inogel biti zadovoljen ; toda Hpoinnim se, da učitelj moia bi(i uevgnaii, I. j. delati in tiudili se mora za srečo svojega bližnjega , dokler in kolikor more. On mora biti podoben misijonarju, ki živi le svojemu sfanu in ne pričakuje drugega plačila, kakor svojo dobro zavcst in božje dopadajenje. —o— Iz Selo. 20. dan svečana je nmerl tukajanji stari učitelj goeip. France Luzner, star 74. le(. Služil je v tej fari 41 let, in je že 6 let vživat penzijo ua lelo 126 gold., ki so mu jo dajali doniači farmaui. Pokopali snio ga primerno slovesno, ker ga jc tudi šulska niladina spremila na grob. Orglati in peti rajni ni znal; zavoljo tega je soseska orglavca posebej najemala in plačevala. Bog mu daj večni rair! A. Štamcar. Iz Irjubljane. Preč. knezošk. konzistorij je 15. febr. t. 1. razposlal «1. okrajnim šolskim ogleduistvom s št. 24/5 razpis, v kterem ne na/.iiaiija rešitev sl. derž. ininisterslva o zadevi naznanil tukajšnjih šol za leto 1862, ter pristavlja učiteljem za letošnje šolsko leto te le vprašanja: a) Ktere poglavilne vodila naj si vsaki učitelj izvoli za svoj namen iz nemških Hermanovih vodil (Unterklasse, Sprach- u. Sachbuch etc.) za podučevanje v slovenskem branji? — /y) Zakaj mora učitelj po navadnem vodilu pri podučcvanji v številjenji z začetniki počani napredovati, in kako naj stori, da bo ta nauk niikaven in priljubljen; in, ali se morajo učenci malih šol tudi učiti desetnih drobov (Decimalbriiche") in tristavke (Regel de Trie), in kako? c) Kako naj se mladost napeljuje, da se bo prav pobožno in lepovedno izobraževala?— Zraven teh vprašanj dostavlja imenovani slavni ukaz tudi še željo, da bi se o vsaki učiteljski skupsčini poslal kak spis ,,Uč. Tovaršu". — Ljubi učiteljski bratje, ravnajmo se po tem, in razodevajmo in celiino eden drugemu skelete rane! — — V kratkem dobimo (retji, mnogo in umno popravljeni in bolje verdjani natis izverslne Janežičeve ,,Slovnice slovenske", ker tiskana je žc poslednja pola v g. Blaznikovi tiskarni. Pridjauo ji je tudi iinenonlovje ali tcrminologija .slovni.ška in staroslovennka azbuka. To krepko slovnico bodo veselo sprejemale ne le samo višje, ampak tudi nižje šole in vsi, ki jim je mar za jedro slovenske besede. — Njih veličanstvo cesar so s sklepom 4. febr. blagovolili dovoliti inatico za vse slovenske okrajne. To je vcscla novica, ki tudi v naših šolah veseln odmeva. Bog daj srečo!