Političen list za slovenski narod. Po poiti prejemali velja: Za celo lito predplačan 16 % ld.t za pol leta S s id., za četrt leta i (Id., u jede» mesec 1 fld.40 kr. V administraciji prejeman Telja: Za eele leto 19 fid., sa pol leta 6 jld., za ietrt leta 8 rid., za jeden mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom poailjan velja 1 yld. 30 kr. v«6 aa leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlltve ia ekspedlelja' v „Katol. TIskarni", Vodnikove nllce It. 2. Bokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenliklh nlleah It. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, izviemli nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne, V Ljubljani, v soboto 7. novembra 1896. Letni It XXIV. Direktne volitve. Pred kratkim vršile so se na Nižeavstrijskem za deželni zbor volitve iz kmečkih občin. Po sklepu deželnega zbora z dne 8. julija t. I. volilo se je v tej kuriji prvokrat direktno, t. j. volilci so si svoje poverjenike v deželni hiši izbrali neposredno, brez volilnih mož. To je gotovo velik napredek v političnem življenju avstrijskega kmečkega stanu, in krščanski socijalisti, katerim gre zasluga zanj, smejo biti ponosni nanj. Ta faktum opominja nis z nova na dolžnost, da tudi pri nas prav resno začnemo misliti o tem predmetu in njega uresničenju. Dozdeva se nam, da so časi teoretično-platoničnega modrovanja o tej zadevi že pošli. Nikakor si ne prikrivamo, da je neka splošna politična zrelost naroda prvi pogoj direktnim volitvam. Dobro vemo, da politično negodnemu narodu vzlasti direktne volitve ne hasnejo. Toda prepričani smo, da je naš kmečki narod — in le o njem je v tej zvezi govor — vzlasti zadnja leta politično toliko napredoval, da bode svojo volilno pravico tudi v slučaju direktnih volitev uporabljal vsaj s tolikim preudarkom, kakor marsikateri meščani ali tržani. Ako je pa ta paralela med našim kmečkim stanom in pa večino našega meščanstva vsaj deloma upravičena, potem pa bodimo dosledni in skrbimo za to, da se odstrani še ta zadnji mejnik in politicis mej „inteligencijo" iu „nerazsodno maso". Na naših deželnozborskih poslancih bode tedaj, da v tem oziru storijo potrebne korake, da se bode ljudstvu dalo, kar je ljudskega. Naša stranka sme si šteti v zaslugo, da je po največ sama in boreč se z „narodnim naprednjaštvom" z neštetimi shodi in poučnimi spisi budila kmečki narod in ga še budi k političnemu vstajenju. Naša stranka je iz političnega otroka liki skrbni in požrtvovalni materi vzgojila krepkega, čilega političnega mladeniča. Njena skrb mora biti sedaj, da se mlademu junaku kar najpreje izroči tisto politično orožje, koje mu gre. Zastopniki kmečkih občin imajo po svojem mandatu dolžnost, v tem pogledu nastopiti pot inieijative, prav tako, kakor so to svojedobno storili dunajski krščanski socijalisti. Ako pa govorimo o preosnovi volilnega reda za deželni zbor, mislimo si tako preosnovo, katera v resnici pomenja napredovanje in razširjenje ljudskih pravic. Ako s*? vpeljejo direktne volitve, potem bode v novem volilnem redu najvažnejši določba ona o volilnih krajih. Tukaj je punctura saliens vsakega volilnega reda za kmečke občine. Kaj pomaga direktna volitev na kmetih, ako volilni kraj določiš tako, da je oddaljenejšim volil-cem takorekoč nemogoče, udeležiti se volitev? To je vzlasti tudi glavna hiba nove koroške volilne preosnove, katera, hvala Bogu, do-sedaj še ni zadobila Najvišjega potrjenja. Koroška volilna preosnova uvaja sicer direktne volitve v kmečkih občinah, toda hkrati skrbi tudi za to, da udeležba pri volitvah ne bo prevelika za—narodno-liberalno stranko. Določa namreč, da volilni kraj ima biti samo tam, kjerjekako okrajno sodišče. Takoj se uvidi, kam pes taco moli. Liberalci se bojč obilne udeležbe pri volitvah vzlasti s slovenske strani. Z omenjeno določbo hoteli so to preprečiti, dobro vedoč, da mnogi volilci nimajo niti časa niti denarja, da bi zamogli po šest, osem in deset ur daleč prihajati na volišče, vzlasti ako se volitve slučajno razpišejo ob času setve, košnje ali žetve. Koroških „naprednjakov" nam tedaj nikakor ne bo posnemati. Drugače novi nižeavstrijski deželnozborski volilni red, kateri vzlasti v § 7. določa : „V kmečkih volilnih okrajih je vsaka občina, katera obsega najmanj 3 0 0 prebivalcev, svoj volilni kraj." Vidi se takoj, da se je ta določba sklenila ne samo zato, da se teoretično vpelje direktna volitev, ampak zato, da se omogoči kolikor največja udeležba pri volitvah. Iz tega paragrafa veje zares kr-ščansko-socijalen duh. Na to določbo opozarjamo vzlasti zastopnike kmečkih občin, katerim bo pri posvetovanju o novem volilnem redu za Kranjsko skrbeti in varovati ljudske koristi. Politični posenrji. Članek, katerega smo predvčerajnim priobčili podnaslovom „Narodni" „Narod", je „Narodovo" gospodo silno razkačil. „Narod" se zvija in sika okrog sebe kakor gad, kojemu si stopil na rep. Rado bi ugrizuilo brezzobo starče. Toda zaman. Ljuta jeza, peneče se besnenje v najgolejši obliki govori ti iz vsakega stavka. A kaj, ko ti vsak stavek zajedno priča o popolnem marazmu, o neozdravljivi onemoglosti „Narodovi". Gospodje pri „Narodu" so še vedno tako provinci-jalistični in malenkostni, da menijo, da se s trivi-jalnim persifliranjem vsakoga spravi z ravnotežja in ob jednem pokrije lastna svoja nagota. Slovenski narod se je že zdavna prepričal o resničnosti staro-znane prislovice, da čim bolj se kdo potaplja, tem bolj okrog sebe maha. Nemškutarstva „Narodu" ne smeš očitati; planil bo po tebi, kakor puran za rudečo cunjo. In vender je „Narod"-puran na last- LISTEK Napredno pismo. Milostna 1 Pišem Vam to pisemce, ker vem, da ste duhovita, in ker mi je znano, da bujno poganjajo v Vašem srcu ljubko cvetoče rožice sočutja. Razumeli me bodete torej v vsakem oziru popolnoma. Misliti si kar ne morem, da bi ženstvo, katero smo mi opevali toli nežno, kateremu smo se laskali toli ganljivo, zapustilo naš napredni prapor. Jedna se nam je izneverila povse ! Ta je namreč učila klerikalca angleščine. Zle posledice so ravno sedaj jasne, kajti ta človek se je predrznil, popravljati po izvirniku naše citate iz Macaulaya. Toda mi se ne udamo, in s prestavo v roki podajamo se na bojišče. Sedaj naj pa le ta človek pride s svojim angleškim Macaulajem! Nam ni merodajen original, temuč nemška prestava, kajti nemški znamo, angleški pa ume samo tisti klerikalec. Kedo ima torej prav ? Jasno je, da mi. In ako bi kedo n. pr. znane Gregorčičeve besede : Ne le, kar veleva mu stan, Kar more, to moi je storiti dolžan, v nemščino preložil tako le: Nicht nur, was recht ist, dumm was er kann Zu sein ist verpfliehtet der Fortsehrittsmann, bi to klerikalcem ne bilo prav čisto nič mari. Kaj se mi brigamo za originale ! Mi sami smo največji originali, in kot taki zahtevamo, da je me-rodajna prestava za misli izvirnika. Kako prav je, da se je vender že otvorila višja dekliška šola. Tu se bode vsaj ženski naš naraščaj učil ptujih jezikov, in kedar bo zopet kak predrzen klerikalec nam hotel popravljati citate, sle bodejo proti njemu v boj naše prihodnje žene. Potem bodemo vsaj mi moški naprednjaki lahko pisali bolj svobodno, ker bodemo imeli za sabo ženske, oborožene z vso vednostjo stoletja. Mutatis mutandis bodemo potem lahko rekli z Lassallom, da pišemo vsako vrstico opirajoči se na svoje žene, oborožene z vso znanostjo našega veka. Takrat bodo napočili klerikalcem slabši časi. To pa bode prav naša zasluga, ker ne znamo ptujih jezikov iu tako silimo naše ženstvo, da se jim pri-učuje. Toliko sem se namenil povedati Vam za danes, da si malo olajšam gorje, katero nam je prouzročil ta klerikalni pisač s svojim znanjem angleščine. Rad bi svoje misli podprl z nekaterimi citati tega ali onega ptujega jezika, toda vse prestave, kar jih premore naše uredništvo, rabi baš sedaj moj kolega Otrobar, ki krpa fulminanten članek proti klerikalcem, katerega brez dvojbe ponatisnejo tudi drugi slovenski svobodoumni listi. Tudi v tem članku pristavil bode vsakemu citatu vestno stran in leto izdaje — prestave. Tako bomo ugnali te klerikalce. To pa bode najbolj veselilo udanega Vam V Ljubljani, 7. nov. 1896 Ivana Naprednjaka. Obrazi iz toplic. (Nekaj listov iz mojega dnevnika.— Spisal Semen Semenovič.) (Dalje.) Drugi dan popoldne sem zopet lezel v park. Ker mi revmatizem v nogi ni dovoljeval dolge hoje, sem zavil na spodnji konec parka, hoteč v goščavi kje dobiti pripravno klopico, kjer bi v osamljenem kraju nemoten prebiral neko zanimivo knjigo. Bil sem precej razpoložen za čitanje. Vglobil sem se v pisateljeve misli, in z neznansko silo so mi hitele oči za črkami, besedami, vrstami, stranmi . . . Sam nisem vedel, kedaj se je pomaknilo solnce do vrhov goriv in začelo zahajati. — Po mračnih goščavah so se jeli zbirati roji mušic, in uprav se je spustil roj teh nadležnih pijavk proti meui s hudobnim namenom, izsesati mi še to malo krvi, kar je še imam. Toda ni se jim posrečilo. Odložil sem rajše knjigo — čeprav je bilo še dovolj svetlo za čitanje — ter si prižgal dišečo smodko, pred katere nem životu ves polu nemškutarsko-rudečih peg I Da bi pa zakril bruno v svojem očesu, išče ti prav po židovsko kričeč in vrišeč pezdirja v očesu f t t „klerikalcev", in meni, da bode terorizovano občinstvo do cela preslepil s svojim farizejstvom. Toda „Narod" se moti; ljudstvo že začenja spoznavati, da je pri „Narodu" veliko poka in dima, druzega pa — nič. Benomiranje, češ da nas liberalna stranka ravno zbok svoje „narodnosti" izpodriva iz naših pozicij, je preneumestno, da bi je smatrali resnim. Ali je morda Tavčarja naglašanje absolutne narodnosti spravilo v dež. odbor in Višnikarja isto v dež. zbor ? 1 Sodimo, da so gospodje, kedar klečeplazijo okrog svojih nemškutarskih zaveznikov, nekoliko manj bahavi s svojo „narodnostjo" 1 — V svojo obrambo izigrava „Narod" dva trumfa proti nam — žal, da sta oba prešibka. Najprej spodtika se nad tem, da je bil 1. 1892 dr. Papež „s pomočjo Nemcev" voljen v deželni zbor. Staro „Narodovo" metlo že nekoliko spomin zapušča ; kajti drugače bi morala vedeti, da dr. Papež 1. 1892 ni bil izvoljen vsled kakega kompromisa z nemško stranko, ampak da so Nemci takrat zaradi tega glasovali zanj in proti dr. Bleivveisu, ker se jim je zdelo — nemo-ralično, da bi naša stranka, ki je svoj (kmečke kurije) odborniški mandat žrtvovala uprav n ap r e d n j a š k e m u (!) možu na ljubo, radi svoje koncilijantnosti v dež. odboru ne bila zastopana. Hic Ithodus, hic salta! Od nemškutarskih svojih bratov učite se vsaj nekaj politične — poštenosti! Potem šele zabavljajte. Drugi „Narodovi" trumi je — g. „Savinschegg", o katerem trdi, da je bil pri vlanskih volitvah kandidat naše stranke proti dr. Tavčarju. „Narod" zopet zavija zgodovinsko resnico, inače moral bi priznati, da je g. Savinschegg sam v svojem programu izjavil, da „kandidatom nastopa brez vpliva ene ali druge stranke", in da smo ga mi svojim pristašem samo priporočali. S tem pa nismo postali sami sebi nezvesti, ker je bil g. Savinschegga program v narodnem oziru do cela nam pravičen. O tem se „Narod" lahko takoj prepriča, ako do-tični program še enkrat'prečita. Ako smo tedaj g. pl. Savinschegga priporočali v izvolitev, je to pač kaj drugega, nego paktiranje s Schvregelni, Schafferji itd. Tako je, gospodje 1 Vidite, kako raskave so vaše metle, in kako nerodno pometajo, da vse smeti odletavajo na vas nazaj I Eonečno trumfira „Narodovi" moralist še z vzglednima našima poslancema gg. Povšetom in dr. Susteršičem in vpraša: „niso - li klerikalci trkali na merodajnem mestu na Dunaju in prosili, naj jim pomaga zoper Višnikarja ?" V tolažbo povemu „Narodu", da nam sicer o tem ni znano ničesar, da pa, če bi bili naši poslanci v namignjenem oziru tudi kaj storili pri viših oblasteh, bi to pri postopanju okr. glav. pl. Thomana ne bilo čisoto nič čudno. Toliko nam bo menda sam „Narodov" purist moral priznati, da je njegov najnovejši prijatelj Thoman za zadnje volitve prav podobno proti nam postopal, dimom se je razpršil lačni roj s praznimi zadki na vse strani. Sedel sem in gledal oblačke dima, ki so izginjali v dišeii gozdni zrak. Zdajci me zmotijo koraki. Ozrl sem se. Bližal se mi je star mož. „Dober večer, gospod I" „Bog ga daj, oče!" „Oh, veste, gospod, že sem se mislil vrniti, ko sem vas zagledal, glejte, pa se vender nisem, ne. Malo dlje sem šel po tem-le gozdu, veste pa sem rekel: veš kaj Ancelj, ta-le gozd je lep, daj, oglej si ga . . . Pa sem gledal tod-le te-Ie smereke — oh, šmentano, to so drevesa, da je kaj — — no, kar vas dobim tukaj! Kaj ne, da ne boste zamerili, ako k vam prisedem V--i, saj skupaj v jedni hiši stanujeva — — no, kaj niste tudi vi pri Kopitarju ? — tudi, tudi ... I, moj ljubi Bog, — kolikokrat vas vidim ! Saj smem sesti,--seveda, seveda ..." „Le prisodite!" velel sem starčku. „Kaj pravite — a?" „Da prisedite na klop!" „Že prav, že prav — — oh, no, — veste, malo sem gluh ; kaj bi tajil.--Pa prej nisem bil . . . Samo ta bolezen — ta šmentana bolezen 1 . . . Ha, ljubi moj, jaz sem bil junak, ko sem bil v vaši starosti! — Da veste, saj sem i Radeckijem Lahe pretepaval, he he .. . Ob, to je bil mož!.. . res se mi doma smejo, pa veste, jaz si ne morem kakor neki koroški glavar proti našim koroškim bratom ob volitvah postopati izvoli. Mac Nevina tudi „Narod" prilično rad okrca, pl. Thoman pa mu je po volji. In vender sta oba nemškutarja najstrast-nejšega genra! Seveda „Narod" distinguirá —Tho-manovo nemškutarstvo mu je ob zadnji volitvi kaj dobro služilo, dočim si Mac Nevin za „Narodove" strankarske namene še ni skupil zaslug. Odtod tedaj nedoslednost! Mi pa si ostanemo dosledni boreč se proti nemčurstvu „intra et extra muros carniolanos!" To nas tudi loči ! — Državni zbor. Dunaj, 6. novembra. Poslanec dr. Paca k utemeljuje nujni predlog gledé uravnave jezikovnega vprašanja na Češkem, Morav8kem in v Sleziji ter naglaša, da bi pravična uravnava bila most do konečne sprave in reda političnih razmer v teh deželah. Mirna Češka je podlaga boljših razmer tudi cele države. Cehi hočejo le svojo pravico, jednakopravnost z Nemci, od tega ne odnehajo. Predlog je nujen, ker so sedanje razmere že neznosne, kar je vlada že sama priznala. Pomisleki so neutemeljeni, ker Cehi ne zahtevajo narodnostnega zakona, jezikovno vprašanje naj rešijo posamezni deželni zbori. Predlog zahteva, naj vlada uravna jezikovno vprašanje potom primernih odredb. Do leta 1620 je bil češki jezik jedino veljaven v deželi in leta 1627 in 1628 se je določila nemščina kot drugi deželni jezik. In ta določba se ni nikdar preklicala, torej sta oba jezika jednako-pravna v šoli in uradu. Še le absolutizem je naredil razliko med notranjim in vnanjim uradnim jezikom. Po sodiščih se na vnanje še varuje jednakopravnost, pri drugih oblastvih pa ne. Pravične uravnave tega vprašanja ne zahteva kaka stranka, temveč ves češki narod, ki je bil soustanovitelj države, katero podpira s krvjo in denarjem. (Pohvala pri Mladočehih.) Ministerski predsednik grof B a d e n i se sklicuje na prejšnje svoje izjave in pojasnila. Kar pa se tiče posebno Češke, vlada priznava ravnopravnost in istovrednost obeh narodnostij ter je obljubila, da hoče izpolniti opravičene in s splošnimi državnimi interesi združljive zahteve gledé pravosodja in uprave. Od tedaj vlada nima povoda, da bi predru-gačila svoje mnenje o jezikovnem vprašanju. Vlada zopet naglaša, da hoče narediti narodnostni mir in v ta namen varovati povsod narodnostne koristi ter jih spraviti v soglasje. V tem smislu bode vlada izvrševala svejo obljubo, toda ne prenagljeno in po trenetnih slučajnostih. Zbornica pa naj ne obtežuje vladi te naloge. (Pohvala.) K besedi se je oglasilo za predlog 13, proti 7 poslancev. Baron Scharschmid odgovarja dr. Pacaku, da se more jezikovno vprašanje pri državnih oblastvih vrediti le z državnim zakonom, deželni zbori pa imajo pravico določati gledé avtonomnih oblastev. Govornik ugovarja izrazu „dežele češke krone" ter kaj, —: kadar se spomnim na slovo tega moža, ko nas je zapuščal .. . veste .. . vselej se jočem." „Oh, njegovo slovo!" in starec začel je z visokim , patetičnim glasom recitovati besede velikega vodje: „Soldaten, ich geh' nicht von euch, ich bleib' bei euch 1 Denn, wenn mich die Stimme unseres geliebten Kaisers etwa noch einmal rufen sollte, zu zeigen, dass der Degen, den ich 72 Jahre auf verschiedenen Sehlachtfeldern geführt habe" ... tu je prenehal in kimajoč z glavo vprašal: „Kaj ni bil junak naš Radecki? Cez njega ga ni bilo in ga ne bo." — Potem je nadaljeval, ko je videl, kako verno ga poslušam : „Kako nas je hvalil, poslušajte : „Soldaten, aber danken muss ich euch für eu're Tapferkeit, für eu'ren Ausdauer, eu're Treu' und Anhänglichkeit an meiner Person. Eu're militärischen Tugenden wanden mir die Krone, die in allerhöchster Gnade unseres geliebten Kaisers mein greises Haupt schmückt' . . Možiček je začel ihteti, jaz pa sem občudoval navdušenega veterana, zlasti njegov dobri spomin ter se zamislil v one slavne čase, ko so naši krepki mladeniči prelivali kri za blagor mile domovine ... Sledilo je dolgo molčanje. Starček je prenehal ihteti. — Zamišljeno je strmel v tla in si menda meni, da je češki deželni red iz leta 1627 preklican z ustavnimi zakoni. Že Ferdinand II. je leta 1644 s posebno odredbo določil, da se morajo pri praški apelacijski zbornici obravnave vršiti le v nemškem jeziku. Istotako so se vsi vpisi pri češki deželni deski od leta 1627 vršili le v nemškem in latinskem jeziku, nikdar v češkem. Po členu XIX. temeljnih zakonov pa ima eksekutiva pravico uravnati notranji uradni jezik. Da pa se že v temeljnih zakonih nemščina ni proglasila državnim jezikom, vzrok je le ta, ker niso hoteli naravnost žaliti druge narodnosti in so upali, da se bodo nenemški narodi sami prepričali o potrebi jednega državnega jezika. Se le jezikovna naredba za Češko je spravila zopet stvar v tir in zato je grof Wurmbrand stavil znani predlog, naj se nemščina proglasi za državni jezik. Govornik izjavi, da bode glasoval proti predlogu, ker je pri upravi in notranji službi nemogoča uporaba več jezikov. Sicer pa je sedaj najneugodnejši čas za rešitev tega vprašanja. Poslanec dr. S t r a n s k y odgovarja predgo-vorniku, da se v mnogem oziru moti, ter se obrača na nemške poslance z Moravskega, naj glasujejo za predlog, če res žele mir v deželi. Dr. R u s s naglaša, da je za spravo med Nemci in Cehi, toda nujni predlog dr. Pacaka sproži toliko vprašanj, da je treba o njem daljšega in stvarnega razgovora v odseku. Za to pa sedaj ni časa, torej naj se predlog odkloni. Kar se tiče stvari same, naglaša govornik, da so Nemci na Češkem popolnem prepričani o potrebi nemščine za vse avstrijske narode. Dr. Lewakowski priporoča Pacakov predlog, ker v Sleziji uradujejo oblastva le v nemškem jeziku, kar gotovo ni pravično z ozirom na narodnostne razmere. Dr. Schücker pravi, da bi po tem predlogu Nemec na Češkem ne mogel biti uradnik, ako ne zna obeh deželnih jezikov. (Klici: Tako je!) Ali je to pravično stališče ? (Mladočehi kličejo : Zakaj pa se mi moramo učiti nemščine!) Ker jo potrebujete 1 Posl. dr. Ferjančič naglaša, da bi se jezikovno vprašanje moralo rešiti za vso državo in tako odpraviti vzrok prepirov. Jugoslovani se sicer ne morejo sklicevati na stare zakone, a pravico imajo isto, ko drugi narodi. Zato naj bi vlada ne držala rok križem, temveč lotila se tega sicer težavnega, pa hvaležnega vprašanja. Posl. vitez J a w o r s k i priznava Cehom važno nalogo in veljavo v državi in torej tudi popolno jednakopravnost, vendar meni, da to vprašanje spada v prvi vrsti v češki deželni zbor. Ker je pa vlada obljubila, da hoče previdno reševati to vprašanje brez naglice, zato bodo Poljaki glasovali proti nujnosti predloga. Posl. dr. Vašaty izraša nezaupanje do vlade in začudenje, da Poljaki ne glasujejo za nujnost. Govorili so še poslanci Menger, princ Schwarzenberg, Fournier kot generalni protigovorniki in Herold kot generalni zagovornik. - - oslajal trudno, hladno dušo z mladostnimi spomini ... Preteklo je nekaj minut in začuli so se na ovinku steze za gostim grmom šepetajoči glasovi: „. . . in tako dolgo izostajaš. . . moje srce, oh, moje ubogo, bolno srce .. . počilo bo, počilo od bolečin. --Daj, da se naslonim na-te . .. izjočem na prsih . . . omečim te ..." — — Smereke so vršale tako zapuščeno, v goščavi je jednolično, skoro škrtajoče čivkal stržek, za grmom pa je nadaljeval prejšni glas britko, malo ne jokajoče: „.. . Adolf, Adolf, kako si postal mrzel . . . vedno od mene . . . tako redko obiščeš . . . tebi ugaša ljubezen ... gorje, Adolf, gorje — ..." Moški glas je odgovarjal : „Molči, duša moja I ... luč mojih oči — veš, da sem že srečen, blažen, če samo jedenkrat pogledam v tvoje nebeške oči . . . Toda ljubica, ne veš, da naju zalezuje hudobni svet, da naju ta zavistni svet lahko loči, da tvoj oče prehitro zve za-te, ako me ljudje prepogosto vidijo v tvoji družbi... no, in saj veš .. „Ze vem, vse vem . . . toda vedi tudi ti, da naju nihče ne more ločiti, če se sama ne ločiva 1 . . Sledilo je daljše molčanje, le ihteči glasovi so se mešali včasih med ozbiljne zvoke topliškega zvona. Zvonilo je „Ave Marijo". Ko je zopet nastala tišina, je začel možki glas: d Pri glasovanju je bila nujnost predloga odklonjena; za nujnost so glasovali Mladočehi, Jugoslovani in desni centrum. Prihodnja seja v ponedeljek. Politični pregled. V Ljubljani, 7. novembra. Ožja volitev v dunajskih okrajih. Včeraj od 7. ure zjutraj do 4. ure popoldne bil se je v dunajskih okrajih notranje mesto in Leopoldovo mesto odločilen boj, vršila se je ožja volitev mej krščansko-socijalnimi in židovskoliberalnimi kandidati. Kakor smo že zadnjič poročali, prišlo je v prvem okraju v ožjo volitev šest protisemitov in po trije liberalci in socijalni politikarji, ki so isto-tako popolno liberalne barve. Že naprej je bilo pričakovati, da se bodeta zjedinili obe stranki za šestere kandidate, ki so dobili največ glasov. In res, kompromis se je skoval še tisti dan po glavni volitvi. Liberalci in socijalisti so zbobnali na volišče vse, kar leze in gre, vendar se je pa vdeležilo skupno blizu 300 volilcev manj, kakor pri glavni volitvi. Zmagali so seveda kompromisni kandidatje liberalci Benedikt, Kick in Noske, ter socijalisti Kronawetter, Ofoer in Philippovich, antisemiski kandidatje so ostali v manjšini 1000 glasov, ker je bila zmaga protisemitov v tem slučaju popolno nemogoča, akoravno bi bili napeli vse sile. To so porabili raje v drugem okraju, kjer sta bila v ožji volitvi dr. Lueger in L. Mliller nasproti dvema liberalcema. Na ta okraj so torej obrnili antisemitje vso svojo pozornost. Trebalo je vročega boja, kajti tudi liberalna klika je skoro do zadnjega mislila, da bo zmaga njena. Ob polu štirih so imeli proti-semitje šele 60 glasov večine. Tedaj pa se je obrnilo na bolje, trumoma so dohajali krščanski volilci in ob 4. uri so imeli antisemitje večino 350 glasov. Izvoljena sta bila dr. Lueger s 4584 in L. M u 11 e r s 4555 glasovi, mej tem ko sta dobila liberalca le 4227, oziroma 4234 glasov. Zmaga krščanskih volilcev je torej sijajna vkljub vsem dovoljenim in nedovoljenim poskusom od liberalne strani. Dr. Lueger je sedaj izvoljen v drugem in starem petem okraju, toraj bode moral jednega odstopiti jednemu svojih tovarišev. Da bo zase obdržal včeraj si priborjeni drugi okraj, je umljivo samo po sebi, kajti v petem okraju je zmaga zagotovljena antisemitskemu kandidatu brez posebnega napora. Konečno moramo omeniti nekega veselega dogodka, ki se do sedaj še ni pripetil ob jednakih prilikah. Na volišče v prvem okraju sta prišla tudi kardinal dr. G r u s c h a in nadškof dr. An g e r e r ter oddala svoje glasove za protisemitske kandidate. — Židovski liberalci so seveda v obilni meri nezadovoljni z vspehom včerajšnje volitve in kličejo vse merodajne faktorje na pomoč proti — nasilstvu, goljufiji in slepariji. Za njimi je tudi pricapljal naš absolutno »narodni». On in ž njim vred njegovi nemški bratci si žele „Kaj pa zaradi denarja? ... saj veš, kako je?" „Ne, ne, ne . . . prav res, Adolf, nekaj se je zgodilo s teboj . . . nekaj . . • oh, povej, kaj .. . Denar, denar, tako prozaične misli ti vznemirjajo srce !... Prej tako idealen Adolf, Adolf! jaz se bojim za te . . . gorje, če —" Moj stari veteran je zakašljal in vzdihnil. Končal je bil menda svoje razmišljanje, prehodil v duhu vsa laška mesta in bojišča in se spoznal zopet za preživelega, betežnega starca. To mu je menda izvabilo vzdih iz nadušljivih prsij. Za ovinkom je zašumelo in oddaljujoči koraki so se slišali. Stopil sem za grm in pogledal na stezo. Za drugim ovinkom je izginjala gospodična Lotte za debli dreves in visok mladenič jo je spremljal. „Kaj ste tako poslušali, gospod?" je vprašal starček z močnim, glušcu lastnim glasom. Zamahnil sem z roko v znamenje, naj molči in krenil na drugo stran. Veteran mi je sledil. Ko sva že bila nekoliko proč od mesta, me je vprašal starec skrivnostno : „I, kaj pa je bilo?" „E, nič, nič . . Starček je videl, da mu nekaj prikrivam, zato je umolknil, nahmuril ustnice, in skozi škrbasta usta je bilo čuti: „Ce nečeš, pa molči". Menda je mislil, da govori sam seboj. Pa ni, ker sem ga tudi jaz slišal. Eh, če je človek gluh ! (Dalje sledi.) najostrejih postav zoper zlorabe pri volitvi, ne vedoč, da bi strogost zakonov ravno one zadela in zasačila pri pogostih nepoštenih dejanjih. Le s strogostjo na dan, potem pa ne bodo volili ljudje, ki že po dve ali več let počivajo v hladnem grobu. Zavedno ljudstvo se nikdar ne boji pravice, ki židovsko liberalni kliki le preveč preseda. Tudi posledica izida deželnozborskih volitev v Nižji Avstriji. Dunajski listi objavljajo iz Dunajskega Novega Mesta nastopno vest: Z ozirom na izid deželnozborskih volitev je odložil danes župan dr. Karol Haberl svoje dostojanstvo in to pismeno naznanil mestnemu svetu. V najkrajšem času odlože mandate za mestni zastop tudi vsi liberalni odborniki. — Dobro, le tako naprej! Cim preje se pobero 8 sedežev židovski liberalci, tem bolje za zavedno krščansko ljudstvo ! Da bi posnela ta vzgled kaj kmalu tudi ostala jednaka zastopstva ! Hrvatska stranka prava in deželni zbor. Kakor se iz Zagreba poroča, sešel se je 5. t. m. na Reki osrednji odbor pravaške strauke, objed-nem so se pa tudi odzvali povabilu poslanci Bian-kini, Spinčiu in Laginja. Glavni predmet dnevnega reda je bil razgovor o stališču stranke prava nasproti ostalim strankam v Avstriji in na Hrvatskem povodom bodočih volitev v državni in deželni zbor. 0 vspehu tega posvetovanja dosedaj še ni nikakega poročila, vendar se nadjamo, da so jedini vsi vdele-ženci v borbi za obstanek hrvatskega naroda. — Zagrebški uradni list objavlja odlok, s katerim se sklicuje deželni zbor na 19. t. m. Ogerski nauvni minister Wlasslcs je obiskal predvčeranjim pspeževega nuncija monsig-nora Talianija. Mudil se je pri njem poldrugo uro. Listi so mnenja, da se je vršil razgovor o namešče-nju izpraznenih škofijskih stolic na Ogerskem, s katerim je odlašala ogerska vlada, dokler se je le dalo. Angleški glasovi o izvolitvi Mac Kin-leya. Angleški dnevniki prinašajo sicer polne predale o zadnji velepomenljivi volitvi v Zveznih državah, vender veje v posamuih sodbah neka ravnoduš-nost in mlačnost. Pravega navdušenja za Mac Kin-leya ni zaslediti. „Daiiy Chronicle" pozdravlja Kin-leya radi njegove zdrave finančne politike, vender se pa nekako boji za blagor nižjih stanov. „Standard" se veseli poraza Bryanovega, opomni pa, da ima Mae Kinley za Anglijo, kakor sploh za vsak industrijski kraj svoje slabe strani. „Times" čestitajo Zveznim državam, da so si rešile svojo čast, dvomijo pa, da bi Kinleyeva zmaga popolno zadušila Bryanovo gibanje. Na Kitajskem se pripete marsikedaj čudne, neumljive stvari. Mej take moramo prištevati dogodek z Li-Hung-Cangom, o katerem smo pred nekaj dnevi poročali v našem listu. Kmalu po njegovi vrnitvi s potovanja po Evropi je imenoval kitajski cesar Li-Hung-Cauga zunanjim ministrom, kar je vzbudilo v kitajskih krogih veliko začudenja, kaiti dosedaj je oskrboval posle zunanjega ministerstva poseben urad Cung-li Yamen. Toda ljudstvo je komaj pozabilo prvi izvanreden dogodek, že se je čulo iz Pekinga, da je cesar kaznoval zunanjega ministra s tem, da mu je odtegnil jedno letno plačo. Svetovalo se je sicer cesarju, naj ga popolno odslovi iz vseh državnih služb, vender mu je bil cesar še toliko milostljiv, da mu je prisodil samo zgoraj omenjeno kazen. Najlepše pa je pri vsem tem to, da nihče ne ve, čemu je kaznovan. Nekateri menijo, da se je pregrešil s tem, ker je prestopil letno palačo carice-vdove, katera je od ). 1874 vsakemu nepri-stopna. — Po našem mnenju to ne more biti pravi vzrok, in najbrže nihče ne izve, kaj je napotilo cesarja do tega koiaka. Položaj v Eritreji in Abesiniji. V zadnjem času objavljajo italijanski nevladni listi pogostokrat zelo vznemirljiva poročila, ki merijo na to, da se pripravljajo neki krogi zopet na vojevanje. V neki brzojavki se je že celo omenjalo neke praske mej italijansko posadko in četo Abesincev pod poveljstvom Ris Mangaše. Akoravno skuša vlada v svojih organih popolno razveljaviti take vesti, vendar je spoznati po gotovih znamenjih, da vse vesti niso neutemeljene. Posebno veliko pozornost pa |e vzbudilo zadnje ministersko posvetovanje pod predsedstvom miuisterskega predsednika Rudinija. Ta in ministri Visconti-Venosta, Pelloux, Brin in Costa so se posvetovali o eritrejskih zadevah. Iz posvetovanja je razvidno, da vlada ne zaupa negušu Me-neliku in misli, da se popolno ponesreči korak Ne-razzinijev glede osvobojenja vjetnikov. Vsled tega meni vlada, da je najbolje, ako se straži proga Mareb, toda italijanska posadka ne sme prekoračiti meje. General Baldissera je dobil baje že potrebna navodila. Vse to kaže, da prihodnji meseci ne bodo posebno mirno potekali, tem manj, ker sebičui Italijani nečejo ustreči Menelikovi zahtevi glede določitve meja. Socijaliie stvari. Premog. Velika obrtna podjetja morajo šteti velik del svojih stroškov za premogovo dovažanje. Cim ceneji se dovaža premog tem cenejše je proizvajanje blaga. To načelo je jasno samo po sebi. Železnice so pa navadno zelo trde s svojimi zahtevami; njihove vožne cene so precejšne. Da bi se omogočilo cenejše dovažanje premoga iz oddaljenih premogokopov, se je v Filadelfiji pojavil nov izviren načrt. Nameravajo namreč premog najpreje zmleti, zmešati ga z vodo in po ceveh s sesalno močjo spravljati dalje. Po 40 km imajo biti posamne sesalne postaje oddaljene. V bližini večjih mest se bo premog v velikih skladiščih naplavljal. Središča za par, elektriko ali plin bi se morala postaviti v obližju teh skladišč. Tako bi, kakor se trdi, dova-ževanje stalo šestnajstkrat manj, nego stane po železnicah. Za naše razmere omenjamo, da so ameriške železnice primeroma mnogo cenejše, nego naše. Ce se poskus obnese, bo gotovo vzbudil mnogo posnemalcev. Nov tekmec aluminiju. Nedavno se je posrečilo berilne rudnine razkleniti z elektriko. Beril (Beryllium ali tudi Glucinium) je za jeduo petinjo ložji od aluminija, se ravno tako lahko obdeluje in je izreduo trden proti vplivom zraka, vročine in vode. Nobena teh stvari mu ne izpreminja njegovega čistega belega površja. Zdaj stane 1 kilogram berila 90 gld. Predno so iznašli njegovo obdelovanje z elektriko, je stal neprimeroma več. Gotovo pa je, da se bo njegova cena dala še mnogo znižati, tako da brez dvojbe postane iž njega veljaven tekmec aluminiju, ki je zadnji čas tako zaslovel. TedcnMki koledar. Nedelja, 8. novembra: 24. pobink.; evang.: Prilika o pšenici in ljuliki. Mat. 13; 4. Venč. muč. — Ponedeljek, 9. novembra: Božidar m. — Torek, 10. novembra: Andrej Avel. sp. —■ Sreda, 11. novembra: Martin šk.— Četrtek, 12. novembra: Elizabeta, kralj. — Petek, 13. novembra: Stanislaj K. sp. — Sobota, 14. nov.: Mena m. — Lunin spremin: Prvi krajec 12. novembra ob 6. uri 39 m. zjutraj. — S o 1 n c e izide: 10. novembra ob 7. uri 1 m.; z a i d e ob 4. uri 29 minut. Dnevne novice. V Ljubljani, 7. novembra. (Nečnven napad na poslanca Povšeta.) »Narodova« opazka, da je poslanec P o v š e zanemaril svojo poslansko dolžnost, ker ga ni bilo v zbornici, ko bi imel priti pri § 9 domovinskega zakona do besede, kojo je vsled tega zgubil, —je tako zloben in iz trte izvit, da ga mora vsak pošten človek najostreje obsojati. Poslanca Povšeta namreč v dotičnem trenotji samo radi tega ni bilo v zbornici, ker ga je malo preje poslanec dr. Ferjančič naprosil na posvet ž njim in R o b i č e m radi glasovanja v budgetnem odseku. Mej tem posvetom dospela je debata nepričakovano tako daleč, da je poslanec P o v š e zgubil besedo pri § 9. Iz tega dejanskega položaja sledi jasno per-fidnost »Narodovega« napada. Da se temu napadu dr. Ferjančič ne protivi, akoravno dobro ve, kaka je stvar bila, je značilno zanj! Saj pa je tudi znano, da »Narodove« perfidije zoper katoliško-narodne poslance prihajajo od dr. Ferjančiču bližnje roke ! (Mestna višja dekliška šola ) 0 priliki otvoritve mestne višje dekliške šole bode v ponedeljek, dne 9. novembra ob 1ltil. uri v cerkvi sv. Jakoba slovesna sv. maša. Ob 11. uri potem bode zaradi pomanjkanja lastne primerne dvorane v okrašeni telovadnici II. mestne deške šole na Grabnu slovesna otvoritev novega zavoda, h kateri se uljudno vabijo vsi prijatelji šole. („Narod" v službi naših narodnih nasprotnikov.) Opetovano smo že trdili, da je „Narodovo" ruvanje proti naši stranki jedino le našim narodnim nasprotnikom v korist. 0 tej brezdvombeni resnici se zopet uverimo, ko čitamo v zadnji številki zlo- glasnih „Kärntner Nachrichten" članek „die Richter unter clerualer Polizeiaufsicht". Z očitnim zadovoljstvom ponatisnil je omenjeni list v nemškem prevodu pismo, katero je g. dr. Susteršič baje pisal nekemu svojemu notranjskemu prijatelju radi poslovanja tamošnjega sodnika. Seveda nemškutarski list uporablja to v svoje namene. V sovraštvu do „klerikalcev" se popolnoma strinja z „Narodom". A hkrati uporablja to priliko, da po znanem receptu zamahne po svojih naroduih nasprotnikih — po Slovencih. Sad „Narodovega" obrekovanja je tedaj — novo orožje v rokah naših koroških dušmaninov. Le tako naprej ! (Slovensko gledališče) Danes se bode v tretjič pela krasna Foersterjeva opera „Gorenjski slavček", za katero predstavo se je vstopnina izjemoma znatno znižala in se določil začetek na 8. uro, prihoduji torek pa se bode ponovila pri prvi predstavi tako lepo uspela izvirna drama Funtkova „Iz o svete". (Prošnja.) V kratkem pride usmiljen brat iz Kan-dije pri Novem mestu pobirat milodare za bolnišnico, ki se sedaj razširja, da bodo usmiljeni bratje mogli vspre-jemati več bolnikov. Prosečega brata priporočamo blagonaklonjenosti občeznano dobrotljivih prebivalcev ljubljanskih. (Iz Planine) 6. novembra: Deželni predsednik biva te dni s svojo g. soprogo na obisku pri knezu Windischgraetzu v gradu Haasberg pri Planini. — Ustrelil je onega hudobnega jelena, ki je bil raz-mesaril delavca Malca. Jelen je kapitalen desetak in je tehtal 171 kg, drobovje 59 kg. (Iz Ilirske Bistrice.) Brezvestni agentje, kateri nabirajo ljudi za južno Ameriko, so se zopet klatili po Pivki in po naši dolini in žal da so mnogo re-vežev zopet nalovili v svoje zanjke. Spravlja se vnovič mnogo ljudstva iz Trnovske fare čez velko morje v daljne tuje dežele; posebno mladih krepkih fantov in mož nas bo zapustilo mnogo, pa tudi cele družine z ženskami in otroci preselile se bodo v daljne kraje. Nekateri mislijo tam ostati, večjidel se pa nadjajo, da se bodo bogati vrnili v domačijo. Oj reveži, kako se goljufajo! Podučiti bi jih znali o tem le tisti poljski kmetje, kateri se vračajo skozi Gorico na vladine stroške raztrgani in lačni na svoj dom, kjer bodo sedaj, ko so si zapravili imetje, Židom hlapčevati morali. Naj bi županstva in c. kr. okr. glavarstvo ovirali po možnosti ta izpeljevanja, in naj bi duhovni z leče živo ljudi svarili in jim odsvetovali zapuščati drago domovino, ter se podajati brez namena v daljne neznane dežele, kjer jih čaka trpljenje in nevarnost, duševna in telesna poguba. Neki gospod na meji kranjske dežele je ljudem z gorečo prepričalno besedo opisal nesrečo, v katero se drvijo ubogi izseljenci — in res se zdaj ne sliši, da bi se iz te župnije kedo oglasil za pot v Ameriko. Ljudje so tako preslepljeni, da večjidel ne vedo, kam gredo in po kaj gredo, mnogo njih bo mislilo, da je že v Genovi — konec potovanja, da so že v Ameriki. Kako bodo pač ti reveži strmeli, ko se bodo na neizmernem morju cele tedne vozili, preden bodo prišli na kraj, kjer jih čaka britka prevara. — Drugo, kar Vam imam poročati, je novica, da je c. kr. poljedelsko min. dovolilo Tržačanom v zadnji instanci napeljati vodo iz potoka Bistrice v Trst. Stvar je sedaj dognana, Tržačani bodo vender le Bistrico pili. Gotovo se sedaj v kratkem začno pogajati z Bistričani in z drugimi lastniki pil in mlinov za odškodovanje odvzete vode. Naj bi ti moško in neizprosno zastopali svoje in občinske koristi. To je prevažna zadeva, katera bo na naše kraje zelo vplivala, katere nasledke bodo britko čutili tudi naši nasledniki. Ako se že ni moglo Tržačanom ubraniti vode, naj oni vsij pošteno povrnejo škodo posestnikom in prizadetim občinam. Da bi Tržačani nam napeljali namesto naše kristalno-čiste Bistrice mlakužo iz umetno narejenih jezer, katera v zimskem času gotovo pomrzne, in nam s tem hoteli nadomestiti našo vodo, v to past se ne vjamejo lastniki mlinov. Zahtevati bo tudi treba, da nam tržaško mesto kakih 5 ali 6 vodnjakov po Bistrici naredi; občina si jih v sedanjih razmerah gotovo ne bo sama narejala. Tudi kontrola bo morala biti natančna, da nam ne vzamejo vode več, kakor se jim bode prepustilo, ali kakor jim je vlada privolila. Stvar je resna, odvisna je od nje prihodnjost Bistrice; ne dajte se torej prekaniti zvitim lahon-skim inženirjem, kateri bodo sedaj okrog Vas lazili. — Brali smo v „Slovencu", koliko škode so letošno jesen na raznih krajih provzročile povodnji. Tudi vsa Bistriška dolina je bila skozi nekaj dni pod vodo. Reka z vsemi stranskimi pritoki je bila minulega meseca zalila njive in senožeti, vender ni, hvala Bogu, voda posebne škode na zemljiščih naredila. Vsled vednega deževja je pa letina posebno v nižavah zelo slaba. Na koncu svojih vrstic Vam hočem, gospod urednik, še omeniti, da oni tolovaj, kateri je pred par tedni o belem dnevu na cesti pred vasjo Dobrepolje odsekal glavo posestniku Jan. Primcu, ni Logačan, kakor je bil dopisnik „Slovenca" sporočil, ampak rojen je v Cerknici ter se zore Janez Čilec. Mislil je moža oropati, pa časa ni imel, ker sta ga dva mladeniča, ki sta bila v Bistrico namenjena, odpodila. Sedaj čaka hudobnež v Ljubljani obsodbe in zaslužene kazni. (Posojilnica in hranilnica v Poljanah nad Škofjo Loko.) V mesecu septembru in oktobru je 63 strank uložilo 23.637 gld. 10 kr.; 14 strankam se je izplačalo posojil 6120 gld. (Družinski večer) priredi novoustanovljeno „Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem" v nedeljo dne 15. novembra 1.1,, ob 7. uri zvečer, v zimskem salona hotela „pri Maliču" v prid društveni blagaj-nici. Na tem večeru bodeta iz posebne prijaznosti sodelovali slavni društvi: pevsko društvo „Slavec" in tamburaški zbor „Zvezda". Natančnejši vspored priobčimo o pravem času. (Darovi.) Za monsig. Jeranovo dijaško mizo : Fr. Gorati v Železnikih ostanek prešic 2 gld. — Neimenovan dobrotnik 10 gld. — C. g. J. Zupane, župnik v Motniku 3 gl. 20 kr. Bog plačaj I (Izzad sv. Jošta pri Kranju,) 30. okt. [Konec.] Tudi to čakanje je za voznike jako sitno in neprijetno, še posebno, ako je živina segreta. Nehote se mi vriva pri tem pogledu vprašanje v srce : Možje, kaj ste pa vendar mislili takrat, ko so železnico gradili, da se niste ganili in skrbeli zato, da bi bila cesta na drugi strani železnice ? Iu ta brezbrižnost, se zdaj bridko plačuje nad nami, kakor skušamo dan na dan čakajoč pred rampami, ali kakor nam je spriČala zadnjih dnij nenavadna povodenj, ko je Sava tekla tako visoko na dveh krajih nad cesto, da smo bili dvakrat po dva dni ločeni od sveta. Zatorej pa povzdignemo mi, ki smo tepeni za napake svojih brezbrižnih preduuov, svoj glas rekoč : Možje in gospodje v veljavnih krogih, odprite milostno svoje srce za trpeče in pomoči potrebne za-puščence I Ne-le nujna sila je, da se zgradi poštena cesta, marveč tudi, da se v Rakovci prestavi črez železnico, kar bode na veliko občno korist. Res, da bode nekoliko več stroškov, kot sicer, a kaj to, koristi in pomena bode pa le velikanskega. Ako se drugej toliko žrtvuje, kar ni posebne koristi za deželo, zakaj bi se pa tukaj ne storilo vsaj potrebno, kar bode deželi na korist in Čast, saj cesta ni namenjena samo do Besnice, ampak naprej, da bode zveza tudi s selško dolino, Jelovco itd. Resnica tega se bode pokazala še le pozneje, ko bode vsa stvar v poštenem redu. Zakaj, ako že zdaj dan na dan brez števila voz ropoče po teh razdrapanih grabnih in raztrganih klaucih in blatnatih lužah, koliko več vožnje bode še-Ie potem, če bode cesta poštena. Pa nikar ne mislite, da smo zdaj že pri kraju s cesto. O ne, najbolj klasični deli nas še-le zdaj čakajo, ko odrinemo od Rakovce dalje proti Besnici. Najpreje nekoliko zaviti, potem pa navpični klanjec je pravi unicum vseh klanjcev, zakaj za hojo in za vožnjo bi bil le takrat najbolji, ako bi ga sploh ne bilo. Ako sem zgorej rekel, da je na Gorenji Savi treba gledati, da bi se človek zavaroval za življenje, trdim zdaj, da je tukaj potreba, da jo uže zavarovan, sicer naj ne korači todi. Pa kaj pomaga, ako premagaš ta z grozo te napolnjujoči klanjec, ko pa odslej le še ne najdeš tega, kar bereš na tablici pred Kranjskim mostom: „okrajna cesta", marveč se pehaš iz luže k višku, z viška v lužo, z desne neprilike v levo raztrganijo. Tako se ti godi do spodnje Besnice, nič boljše ne dalje do zgornje Besnice, in ako o slabem vremenu nisi dalj, kot le do kolen umazan, se smeš še srečnega imenovati, kedar prisopihaš domu, da se kadi iz tebe kot iz kakega dimnika, kedar mati gospodinja za kruh kurijo v peči. Toliko bodi povedano za sedaj izzad sv. Jošta krajev, da svet ve, da še živimo, četudi smo puščavniki, h katerim zdaj še ne drži že davno obljubljena pre-potrebna cesta, a se je nadejamo, da jo dobimo v bližnji bodočnosti, ako le ne pozabijo zopet na nas oni veljavni krogi, katere je lanski potres tako prestrašil, da so nas izpustili s spomina I sr. * * (Cesarjeva zalivala.) Na brzojavko, odposlano povodom otvoritve velikovške šole Nj. Veličanstvu ce- sarju je došla sledeča zahvala: St. 192, praes. Cast, gospodu Franc Treiber-ju, kanoniku, župniku itd. itd. v St. Rupertu. Vsled prošnje, doposlane po Najvišjem naročilu od kabinetne pisarne Nj. c. in kr. apostolskega Veličanstva s pismom od dne 29. oktobra t. I., ad štev. 4. corr. visokemu c. kr. deželnemu predsedništvu, se naznanja slavnostnemu shodu ob otvoritvi slov. nar. šole t Velikovcu Najvišja zahvala za udanostno brzojavko, doposlano po Vašem ve-lečastju dne 25. t. m. Nj. apost. Veličanstvu. - V Velikovcu, dne 2. novembra 1896. — C. kr. okrajni glavar: Kreuter, 1. r. (Častnim občanom) je imenovala narodna občina Medgorje na Koroškem zaslužne pre'a-tite gospode: Lamberta Einspieler-ja, stolnega škola-stika itd.; Gregorja Einspieler-ja, deželnega poslanca in župnika; Franc Muri-ja, deželnega poslanca, in Štefana Bayer, župnika v Pokrčah. — Omeniti je treba, da je to imenovanje posebno zanimalo tudi žlahtnega gospoda barona Mae N e v i n a in da je i tu po svojem iskal dlake v jajcu, a je vkljubu znani „temeljitosti" ni mogel iztakniti. (Iz Celovca) dne 5. nov. Nasprotniki se pripravljajo, da že za bodoče državnozborske volitve udarijo po Slovencih. Nemškonacijonalno društvo iz Beljaka ima prihodnjo nedeljo 8. t. m. shod pri Izepu v Čajni ob Žili. Rogoviiile bodo tam razne liberalno - nacijonalne korifeje, med njimi drž. posl. Cernik. * * * (Oklic) volilcem za dopolnilno volitev poslanca v državni zbor iz skupine mest in trgov ter kup-čijske in obrtuijske zbornice goriške. V torek dne 10. novembra bo treba stopiti volilcem iz skupine mest in trgov zopet na volišče, da si izberejo za čas, dokler bo sedanji državni zbor skupaj, poslanca v ta zastop. Dasi imajo v tej volilni skupini goriški Italijani in prebivalci v Furlaniji zdatno večino, vendar ne kaže, da bi se slovenski volilci izognili volitvi. Goriški Italijani so si postavili kandidata odvetnika dr. Fr. M a r a n i j a , čegar mišljenje o našem narodu je dobro znano, ker je je večkrat izjavil v mestnem zastopu goriškem. Temu kandidatu ne more dati glasu noben Slovenec, ki ljubi svoj narod in ki ima iskrico narodnega ponosa v v svojem srcu. Furlani so si izbrali moža iz svoje srede, ki pozna njih deželo in potrebe, vit. Edvarda Bu j at ti- ja, ki ni Slovencev nikoli žalil. V takem položaju je slovenskim volilcem izbiranje jako olajšano, posebno ako pomislimo, da vitez Bujatti je bil vedno odločen pristaš predelske železnice in da sedanja volitev daje priliko složnemu postopanju dveh narodov v deželi, Slovencev in Furlanov, kar od nekdaj želimo in do česar mora priti, ako hočemo doseči prepotrebni mir v deželi in znosne odnošaje v deželnem zboru. Zato priporočata podpisana, naj se slovenski volilci prav gotovo udeležijo volitve dne 10. novembra in naj zapišejo na svoj volilni listek ime kandidata : Edvard vitez Bujatti. Volilci I Poslušajte najin glas in bodite prepričani, da se ne boste kesali. V Gorici, 4. novembra 1896. Dr. Anton Gregorčič, Alfred grof Coronini, državna in deželna polanca. (Iz Rima) 3. novembra: Danes zjutraj ob 10. uri bila je v cerkvi „S. Lorenzo in Lucina" slovesna črna sv. maša za kardinala Hohenlohe, katero je daroval monsig. Scambucetti z azistenco papeževih obrednikov Marencci in Ciocci; mrtvaško absolucijo je imel kardinal Oreglia. V koru za oltarjem so bili pričujoči sledeči kardinali: Parocchi, Macchi, Maz-zella, Bianchi, Di Pietro, Ledohovsky, Gotti, Vanu-telli, Steinhuber, Segna, Mocenni in Rampolla. — Mej drugimi dostojanstveniki bil je pri sv. opravilu navzoč tudi nečak ranjcega kardinala, princ Filip Hohenlohe - Schillingsfürst. — Pevci sikstinske kapele pod vodstvom kapelnika Mustafa so predavali Palestrinov „Requiem". — Spomin na verne duše se tukaj obhaja celo osmino in mnogoštevilno obiskujejo Rimljani svoje ljube ranjke na mirodvoru „Campo Verano" pri sv. Lovrencu zunaj mestnega zidovja. To jako lepo pokopališče, katero meri na okolu 4 kilometre, brani dosedaj nad 500.000 mrt-vakov; od 1. nov. 1. I. do zdaj jih je bilo tam pokopanih 10.276, mej njimi 136 judov in 15 protestantov, 46 pa se jih je dalo v peči sežgati. V tej osmini je odprta tudi mrtvaška kapela pri č. oo. ka-pucinih „S. Maria della Concezione", prav za prav je 5 takih kapel zaporedoma in vse je sestavljeno iz samih mrtvaških glav in raznih kosti, altarji, sveč- niki, svetiluice itd. vsa spominja na smrt in kliče: Memento mori! (Izlet čez morje v desetih urali.) Kar je najnovejše, je za hip še skoro nemogoče si misliti, še manj pa, da bi bilo res. Mr. Gresbam se zove iz-najditelj novega modela, po katerem namerja izdelati podolgasto in okroglo ladijo s toliko hitrostjo, da bode v desetih urah preplula široko morje. Imenovala se bo taladija „Ocean Flyer". Neki kapitalist posodil je Greshamu 10.000 dolarjev, da izdela po svojem že dovršenem modelu tako ladijo. Iznajditelj Gresham trdi, da bo potnik v New-Yorku imel za-juterk, v Londonu ali Parizu pa bo večerjal. (Socijalistični agitatorji in Li - Hung • Čang.) Kakošno sodbo je izrekel kitajski državnik o delovanju naših socijalnih demokratov, je razvidno iz nastopnih vrstic iz njegovega dnevnika: „Mej največje nadloge v Evropi je po vsej pravici prištevati neko vrsto lenuhov in postopačev, ki pripadajo večinoma že večkrat omenjenemu inozemskemu rodu (Kitajec meni najbrže jude. Op. stavčeva.) Ti nosijo mesto rumenega znamenja na hrbtu žoltorudeče ovratnice in izkoriščavajo na najnesramneji način socijalno prazno vero najnižjih stanov ter prijetno in v veselju žive od krajcarjev ubogih trpinov. Sem ter tje prirede tudi, deloma zato, da si preženo dolg čas, deloma pa tudi zato, da vprizarjajo škandale, kako takozvano stavko. Vtosvrhojih nagovarjajo in nadlegujejo s svojimi frazami tako dolgo, dokler ti ne ostavijo dela in prostovoljno n« prično z več-tedenskim zdravljenjem z lakoto. Mej tem se lepi voditelji razveseljujejo s tem, da priganjajo oškodovane delavce k mnogovrstnim večkrat nesmiselnim zahtevam. Ako konečno delavci ne morejo več prenašati vednega stradanja, odpotujejo vodje v drug kraj, kjer vprizore jednako komedijo. Jako značilno pa je, da so oblastva preslaba, da se prav nič ne morejo zoperstaviti takemu surovemu počenjanju. O, vi premodri Evropejci, ki pogosto Kitajce zasmehujete, sprejmite moj nasvet! Na Kitajskem bi take lenuhe z zdatno svoto palic kmalu ukrotili; vzemite si toraj to za vzgled I" (Denar se mu ne smili.) Milijonar in posestnik srebrnih rudnikov, John \V. Mackay iz Louisville v državi Kentucky je sklenil te dni pogodbo za 400.000 dolarjev, za katero svotico se ima izdelati krasen spomenik ali mavzolej, kateri se postavi na Greenvoodskem pokopališču v Brooklynu, kjer počiva njegov zamrli sin. Mavzolej bo iz granita izdelan, notranji deli bodo iz mramorja in oniksa. O Mr. Mackayu, skoro najbogatejšem možu v Ameriki, je znano, da je opetovano potrosil milijone za predmete, ki spadajo v vrsto ,luksusa', — da bi pa kedaj ta mož podaril le kako majhno svotico v dobrodelne namene, o tem nam pa zgodovina te vrste ne ve ničesar povedati. * * * (Sejmi po Slovenskem od 9. do 14. novembra.) Na Kranjskem: 11. novembra v Moravčah, Dobručah, St. Gothardu, Bučki, pri Fari, na Igu, v Srednji vasi (Bohinj), Razdrtem, Kranju (konjski); 12. v Bušeči vasi. — Na Slovenskem Štajerskem: 10. novembra: v Slov. Gradcu; 11. na Laškem, Marenbergu, pri Sv. Mohorju, Ormožu; Lipuici; 14. v Gomilici. — Na Koroškem: 9. v Malborgetu; 10. v Starem Dveru, Oberdrav-bergu, Paternijonu; 11. v Zg. Beli, v Smartnu pri Beljaku. — Na Primorskem: 9. novembra v Kobaridu, Kokvi, Cubaru, Kanalu, Komenu; 11. v Cubadu, Dolini ; 14. v Jelšanah. Društva. (Družbe sv. Cirila in Metoda) koncerta, ki ji ja priredi »Glasbena Matica« 14. in 15. t. m., zanimata že sedaj naže občinstvo nenavadno. 2e sedaj, dober teden pred zvršetkom, mnogo-stransko vprašujejo po vstopnicah. A užitek ne bo le muzikalen, ampak tudi dramatičen — igrale bodo namreč nalašč v ta namen zloženo učitelj Engelbert Ganglovo alegorijo oba večera priznane naše diletantinje, gospice: SI. Dolenčeva, A. Jam-šekova, M. Prosenčeva, L. Trtnikova ter M. in Vera Vencajzovi. — Rodoljubi z dežele — mesto do kozarca letošnjega nesladkega v bližnjo si vas — pohitite nedeljo raje v glavno naše mesto k slad-kejemu umetnostnemu užitku. (Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji teden poslali : Gosp. Robert Tominc, c. kr. poštar v Grosupljah, 1 gld. za pobita okna velikovške šole; gosp. Ant. Slamberger, c. kr. notar v Ljutomeru kot volilo pokojne Jere Filipič-eve po odšteti dedni pristojbini, 89 gld. •25 kr.; gosp. Martin Petelin, c. kr. prof. v Novem mestu 5 gld.; slavno uredništvo „Zgoduje Dan ce" zbirko 10 gld. za velikovško šolo ; prt-č. gosp. mestni župnik Ivan Vrhovnik, blagajnik šentiakobsko-trnov-ske moške podružnice v Ljubljani, 67 gld., katere je nabral povodom otvoritve velikovške šole ; veleč, gosp. kurat Fr. Tavčar 2 gld. za velikovško šolo ; gosp. slikar Ludovik Grilc 1 gld. vsled dobljene stave; gospod Ivan Rebek, kliučavničarski mojster v Celju, 3 gld.; gosp. Lovro Letuar, nadučitel] v Mengeši, iz prihranilčeka 2 gld. 80 kr. in veleč. g. JosiD Vodošek, kapelan v St. Robertu nad Laškim, 5 gld., katere je zložila .Grasselijeva vesela družba na Kalobji". Bog povrni vsem dobrotnikom stotero! Blagajništvo družbe sv. Cirila i n M e-toda v Ljubljani Telegrami. Planina, 7. novembra. Okrožni zdravnik gospod Mayer je sinoči nenadoma umrl. Dunaj, 7. nov. V parlamentarnih krogih se govori, da bo grof Wu r m b r a n d zopet imenovan dež. glavarjem štajerskim. Dunaj, 7. novembra. V notranjem mestu je bilo oddanih pri ožji volitvi 4130 glasov. Izvoljeni so bili trije liberalci in trije liberalni soc. politiki z 2576 do 2519 glasovi. Antiliberalci so dobili največ 1553 glasov. Volitve sta se udeležila tudi kardinal Gruscha in nadškof Angerer. — V drugem okraju sta po strastni volilni borbi zmagala kršč. soeijalista dr. Lueger in L. Mtiller. S tem je padla najnevarnejša trdnjava židovskega liberalizma. Antisemitje imajo sedaj v nižjeavstrijskem dež. zboru dvetretjinsko večino. Dunaj, 7. novembra. Iz kluba nemške levice je izstopilo skupno 29 članov, namreč 25 nemško-čeških, 2 moravska in 2 koroška poslanca. Ti nameravajo ustanoviti nov klub pod predsedstvom posl. Nitsche. Dunaj, 7. novembra. Sinoči je nastal ogenj v Karlovem gledališču, ki je poškodoval dve loži. Trdi se, da je nekdo nalašč zažgal. Budimpešta, 7. novembra. Sedaj so znani vspehi iz vseh 413 volilnih okrajev. Liberalna stranka ima 282. nacijonalna 37, Košutova 48, ljudska 21, Ugronova 7, divjaki 10 mandatov. Pariz, 7. nov. Parižka izdaja „New-Yorker-Heralda" poroča, da je že sedaj zagotovljeno, da republikanska stranka ne predloži nobene nove varstvene carine. Rim, 7. novembra. „Agenzia Štefani" poroča iz Dzibutija 6. t. m.: Iz Adi-Sebata došlo poročilo javlja, da je dospel major Na-rantini 6. oktobra s 600 možmi v Adi-Sebata. Dan pozneje ga je vsprejel neguš Me-nelik z veliko častjo ter vsprejel potrdilno pismo. Takoj na to je pozval Menelik k sebi vse vplivne dostojanstvenike, da prisostvujejo pogajanju. Major Nerantini se nadeja, da doseže povoljen vspeh, trdi pa, da stvar ne bo rešena pred koncem novembra in bo mogel o tem poročati še le v decembru. Potrebo miru čuti vse prebivalstvo (?), toda sumniči se še vedno, da Italija ne bo ostala mož-be-seda. Število vjetnikov pri Meneliku znaša približno 1300. Ravna se ž njimi prav lepo in se jim ne krati osebna sloboda. Nerantini je vjetnike obiskal in jih sme tudi vspre-jemati. New-York, 7. novembra. Predsednik republikansko-nacijonalnega odbora zatrjuje, da so države Kentucky, Severna Karolina in Wioming pridobljene za Kinleya, ki dobi potem takem 291 glasov. Proti hripavosti učinkujoče, kašelj omehčujoče, sliz razkrajajoče sredstvo je prsni sirup lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta), kateri se uporablja prav vspesno. — Cena steklenici 36 kr., 12 stekl. gld. H-60. 123 (60-37) 3 Umrli ho: V h i r a 1 n i o i: 5. novembra. Anton Hribar, delavec, 19 let, bebost in jetika. Tujci. 4. novembra. Pri Slonu: Biichler iz Zagreba.— Schneider, Pulmann, Pollak, llall, Braun, Dimbacher, Fischer z Dunaja. — Can-delari iz Trsta. -- Erlsbach iz Inomosta. — Klein iz Žatca. — Sneti iz Bolzana. — Smola iz Novega Mesta. — Viderger iz Št. Jurj». — Bernard z Jezice. — Krek iz Vranje Peči. Fer-jančič iz Zavrača. — Geiger iz Budimpešte. — Jerits iz Linca. Pri Maliču : Lukič iz Zagreba. — Defranceschi iz Novega Mesta. — Leon, Podlouček, Doležal, Franki, Wallheim, Hook, Feilhuber z Dunaja. — Stark iz Krnova. — Manoheimer, Andretto iz Gradca, — Kraker iz Kočevja. — Aohatz iz Bistrice. — Zuekermann iz Prage. — Turk iz Zagreba. — Zdolšek iz Vuzeuice. — Hauff iz Novega Mesta. — Zampcrbo, Neyman iz Trsta. — Vanik, Mlakar iz Montone. — Andretto iz Celovca. Pri Lloydu: Jelel iz Nove Cerkve. Pri bavarskem dvoru: Babič iz Kočevja. — Jegliseh, Lukič iz Belovara. — Meden iz Cerknice. — Zupin iz Krope. Pri Juinem. kolodvoru: Neweklowsky iz Gradca. Meteorologično poročilo. a s; a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura ! Vetrovi po Celziju Nebo ja oe * . 9 S a JSj s > H 9. zvečer 743 2 6 1 | si. vzh. oblačno 7 7. zjutraj 2. popol. 7382 735 1 4 9 I si. jvzh. 7'7 | sr. vzh. dež oblačno 0-3 malom. Srednja včerajšnja temperatura 61°, za 0 2° pod nor K8 Zahvala. 740 1-1 Vsem, kateri so se nas spominjali bodisi ustmeno ali pismeno v dnčh trpke bridkosti valed izgube sedaj v Gospodu počivajoče j naše iskreno ljubljene, nepozabljive, dobre naše matere, kakor tudi darovalcem krasnih vencev in spremljevalcem drage pokojnice izrekamo najtoplejšo zahvalo. Bog povrni vsem! V Ljubljani, dnč 7. novembra 1896. Žalujoča rodbina Recherjeva. H S Lekarna M. Leustek v Ljubljani. Lekarna M. Leustek v Ljubljani, Resljeva cesta štev. I zraven mesarskega mosta priporoča svojo izborno delujočo tanno - chinin tinkturo za lase, ■s» katera okrepčuje in ohranjuje lasišče in preprečuje izpadanje las Cena z rabilnim navodom 1 steklenici 50 kr. Velika zaloga preskuienlh domačih zdravil, katera se priporočujejo po raznih časopisih in cenikih. 700 6—6 Prodaja in vsak dan dvakrat po pošti razpošilja Lekarna M. Leustek v Ljubljani. a B Prostovoljna dražba. Pri graščini Predvor (Hofieiii) pri Kranju, pošta Tupaliče, se bode prodalo na prostovoljni dražbi dne 12. novembra 1896 ob 9. uri zjutraj ved krav, telio, volov, junoev, bikov za pleme — izvrstnega plemena, jeden konj in 1 par Ponny z vozom; dne 13. novembra 1896 ob 9. uri zjutraj pa različni stroji za kmetijstvo, kakor: vleček (gopel), mlatilnioa, plugi, brane, sejalnioe, vozovi, drugo kmetijsko orodje, tudi mošt in več kupov pese, in sicer za gotovo plačilo in proti temu, da se kupljene stvari takoj proč vzamejo. Kupci se vabijo tje na imenovane dni. 736 2-1 OskrbniŠtvo graščine Predvor. "D«: vkrvTirkAiIn« v^ n r»vi nniln domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj oenj. JTI ip(JI (JUlllld* IlciZIlcillllci naši naročniki in čitatelji „Slovenca" blagovolijo uvaževati. 11 fl II v Odlikovana sta bila na svetovnih razstavah z diplomo in svetinjo v Bruselju (Belgija) 1888. 1. j J8&3T &0V£Sl OG&hVO&ill ©Egilf na Dunaju 1892.1. izdelovatelja orgelj v Kamnigorici (Gorenjsko) priporočata se prečast. duhovščini in cerkvenim oskrlmištvom v izvrševanje lil vsakovrstnih poprav. Od leta 1880. do leta 1895. «ta izdelala 55 novih orgelj in izvršila nad 200 poprav Priporočilna pisma najboljših veSčakov so na razpolago. P ž Matija Horvat ievlIarsklmoJslervLJublJanl.sv.Petracesta32 $ priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstva H ^ v naročanja raznovrstnega obuvala j katera izvršuje cenó, pošteno, iz zanesljivega blaga T 91 od nujpriprostejše do najfinejšo obliko. IVAH JAX v LJUBLJANI, Dunajska cesta 13. Zaloga šivalnih strojev in ceniki zastonj pristrojev za vozarenje. in franko. ko Kmr izdelovatelj cerkvenega orodja in posode t Ljubljani, Poljanska cesta št. 8, pol. Alojzijevišča priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov , lestencev , S križev itd. y iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni. ♦WVN/WV S 2 Franjo To man 5 % podobarin pozlatar,Križevniški trgi,Ljubljana £ 2 se priporoča preč. duhovščini za izdelo- * J vanje cerkvenih in sobnih del po nizki ^ 4? ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- £ jj logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), «J slike, cofe, krogljice za vrvi itd. o* •D - JH-at. «» g» «• sveoar v Gorici, Solkanska cesta 9. priporoča prečastiti duhovščini ter slav- i nernu občinstvu pristne čebelno-voščene sveče | klg. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost jamči s sroto i EHJBIEH^ 1000 kron. E^aS^ESSC^S ; Pošiljatev franko za naročila v Avstro- [ Ogerski monarhiji. WWVVVVWWWVVVW7WV Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke In med priporoča j preč. duhovščini in si. občinstvu OROSLAV DOLENEC siecar In lectar, trgovina z medom In voskom i v LJubljani, Gledališčne ulice št. 10. . Dobiva se tudi med v satovji, pitanec I in medenina prav po nizki ceni. Zaloga j in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, i medenega žganja, lastnega izdelka. Ku- „ l puje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek i ; in suho satovje. ■ '—i.—"^-,1—i' ]Jl>i-ng-. MatkovičS brivec in vljasuljar v Ljubljani, Stolni trg štev. 11 se priporoča v najtančnejše izvrševanje vseli v brivsko in vljasuljarsko obrt n spadajočih dol. Postrežba je uljudna in J| vsestranski pozorna. BRATA EBERL, črkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporoča'a se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. Pečar J \\ Jf ]» \ \ Pečar Ljubljana, Gradišče št. 8, Igriške ulice št. 3 priporoča p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo pečij, glinastih snovij, štedilnikov itd. in vseh v to stroko spadajočih del po -=== nizkih cenah. — i ■ m i'i i'rí i'i'i .Vr.^i ¡ íVí'. tV¿V'.\ í*.4«*.^.'.'.'. ÍViV.*, i Brata Appe < I š3 v Kandiji pri Novem mestu ,, " • (na Dolenjskem) in vseh v njih stroko spadajočih priporočata iepo svojo * •• • « zalogo , ^ f. trP?žno J "g"!1 lz" p 0 delanih predmetov po & * . prav nizki ceni. — Zaloga g v Ljubljani je v Židovskiulici, E "NS ^zastopnik g. Kališ na 1'rešer- §j jjM '«(¡a k novem trgu. g rim. 'ki * • .. 1.. f • . 11. ■ ■ * , P.Sf Alojzij Zor man trgovina z moko v Ljubljani, Florljanske ulice št. 7 priporoča vsakovrstno moko po različni ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. Prodaja na drobno in debelo ter zagotavlja uljudno postrežbo. >> Josip Rebek preje Ahčin ključavničar v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in p.n.občinstvu v vsakovrstna stavbinska kllučarska dela Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej še se priporoča v izdelovanje cerkvenih spominikovin nagrobnih ograj. Zaloga in napeljevanje hišnih telegrafov in telefonov. T ! ♦ ♦ ^ spominke T napeljeva ■ Delo Delo trpežno in natančno, cene nizke. 3.11 1 * * i GABRIJEL OZELJ tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 se priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko spadajočih predmetov, kakor: garnitur, divanov, žimnatih in modrocevna peresih itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci-ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- [ tere tudi špalira. Osobito se priporoča za delo na deželi. JERNEJ CERMELJ trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo v Ljubljani, Semenišče (za vodo) priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo bogato zalogo vsega v gospodinjstvo spadajočega blaga j po najnižji ceni. _ ^ {. <0401 «M» <0S* <04* <0001 <04* •> <04* <04* <04* <04* <04* <04* # § Na najnovejši način umetne § zobe in zobovja ^ ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja ^ tplombovanja in vse zobne ope-v racije, — odstranjuje zobne boie- $ ^ čine z usmrtenjem živca ^ | zobozdravnik A. Paichel | 9 poleg čevljarskega mostu, v KOhlerjevi i ^ hiši, I. nadstr. ^ O * ' Dežnike " solnčnike > Zaloga rezilnega orodja fjg 0 fSSSk š t; O EBES In klrur^lfinih lnštrumoutov I g Ljubljana A f n i 7 i t Vatlinn LJubljana & g Stari trg 6. MIUJZI| VdlllllU Stari trg 6. g priporoča prečastiti duhovščini in slav- |b g nemu občinstvu nože, ikarje, britve š ,^itd. iz najboljšega jekla jio nizki ceni. Brušenje in poprave izvršuje točno. ---------------------------- lIpHasBSHErasHsa^sHsasHsasHSH^ fi Franc Pavšner ^^Ifl CI Ijani, Valvazorjev trg 4 nasproti c. kr. gimnaziji največji izberi priporoča Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta 16 priporoča se čast.duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke. V zalogi ima narejene obleke za gospode in dečke, dalje površnike, ne-premočljive haveloke. haveloke iz veljblo-dove dlake (Kameelhaar), mantile in plašče za gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči. S Tapetniška kupčija g. S3 Ta A % « % v Ljubljani, Šelenburgovo ulice 1 ^ dobroznana preč. duhovščini, priporočaj % svoje izvrstne ^ motlroce na peresih € S (Pedermatratzen) po 10 gl., nadalje ilm- % % niče, dlvane in vsa v tapetniško £ ^ obrt spadajoča dela ^ 00000e0oo00oe&8>*&9000000000 •o> ti S. >© i s -S. ^ X. O ^ HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj cerkvene posode v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 17. ■ priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo ; ' oerkvene posode, svečnikov, lestencev, ■ svetilnio, kadilnic itd. v raznem zlogu izvršenih. • ; Vsprejema tudi naročila na novo predmete ter pre- ; navija sturc, obrabljene. Dolo poštono iz zanesljive ' kovino po nizki coni. Največja in najcenejša tvorniea stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče t» o J3 I ^ SH § o «i •¿.efl => o ^ * C3 <4* <040 <«* se priporoča preč. duhovščini in si. občin- ♦ [Jj stv« v naročila na duhovniško in ci- " m vilno obleko po poljubnem kroju, zago-j Ln tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno jjj postrežbo in kar možno nizko ceno. ci'B5asE5a5E5a5*HSči5a5a5a5BLs6 : ^•^¿m^KM^««^¿«tiK« \ft FR. TOMEC ! ^ pozlatar v Ljubljani. Streliške ulice št. 14 P I Š se priporoča preč. duhovščini in si. ob- S; 5S činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del S£ j in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, fc : j križevih potov, podob svetnikov itd. za- f ji gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čevljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cenó. «<«4» «40> <04«» «M» ♦ «4«1 <«4in04»i «40 « | LUKA YILHAR ^^Un, f f Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne § ^ priporoča svojo zalogo ^ O f zlatih in srebrnih % žepnih ur, nihalnih, stenskih f in ur budilnic po najnižjih cenah, g WW f Poprave izvršuje natančno in točno. ? » (O^i «4fl> <0< «> <049i ♦ S44> <04* «49> <040> "04«>» | ^»ae Boixoaa? I I pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 9 f j se priporoča preč. duhovščini in si. ob- 4 { činstvu v mestu in na deželi v vsa v pie- ^ tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri § novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo » § in ceno. Prenavlja tudiobrabljenepredmete. J K, <«4«) <0401 <«40> t, <04* <04* <04* <040> <04* <04> <«4«i« # <04* <04* <0^ <04* <04* <04* «<«»* * » mizarski obrt ln zaloga pohištva v Ljubljani Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, dimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri gCfir Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. Priporoča se za naročila ob primicijah, svatovščinah, imen dneh in raznih slovesnostih._____ Njega Svetost papež LEO XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Lapponi-ju g. lekarnarju G. PICCOLI-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za do- poslane Jim stekleničice (Cena Jednl steklenlčlcl 10 kr.) želodec. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji za- , pisujejo bolehavim ; Piccolijevo želodčno tinkturo. ! katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje. Na oiila točno izvršuje proti povzetju G. Piccoli, lekarnar „pri Angela" y Ljubi¡nni, na Dunajski cesti. Ugodna priložnost za nakup! V likvidacijsko maso tvrdke Fr. Petrič spadajoče manufakturno blago prodajalo se bode počenši s 7. novembrom 1896 vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne po prav nizkih cenah, in sicer v prodajalnici na Mestnem trgu št. II (poprej lekarna „pri Mariji pomagaj"), kjer se tudi sprejemajo kupne ponudbe za celo ostalo zalogo blaga. Cene in plačilni pogoji za ta slučaj posebno ugodni. Kupcu vse zaloge mogla bi se tudi prepustiti prodajalnica v porabo. 738 3-1 Katol. Bukvama v Ljubljani priporoča: Enchiridion Liturgicum in usum Cleri-corum et Sacerdoturu iu srncris fuuctioniDus. Collegit Jos. Erker. Cena 1 gld. 50 kr. Koledar katol. tiskovnega društva za 1897, lepo vezan, s svinčnikom, priporočen zlasti gg. katebetom zaradi „Imeuika učeueev in učenk". Cena neudom 1 gld. 20 kr. Vse stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene! LUD0YIK BOROVNIK = puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. — Tudi predeluje stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. 655 52—7j| Slovenski in nemški ilustrovani ceniki zastonj. ^SlWBM primes k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. Dobi ie poTiod, pol kile ■a 85 kr. Svat O o / Zaradi ničvrednih ponarejenih iidelkov je treba paiiti na izvirne ma-voje i imenom Kathpeinep J. Bendik-ova v Št. Valentinu na Nižjeavstrijskem za 768 20—19 IG. HELLER na Dunaju 29 8 H/2 Praterstrasse 49 208 20-17 Zastopniki se iščejo! Pred ponarejanjem se je trebil posebno varovati; CK V lokami se tudi dobiva : Pristno francosko žganje v originalnih steklenicah po 60 in 40 kr. . med konjak, med. malaga, najboljša, vse po najnižjih cenah. Želez-nato kineško vino, sagrada vino (odvajajoče) itd. Lekarna A. Mardetschlaeger „pri zlatem orlu" v Ljubljani, poleg železnega mosta priporoča navlašč preparirano vllijc prijetnega vkusa in jako izvrstnega učinka. — Cena steklenici 1 krono, 6 steklenic 2 gld. 50 kr. — Poštna nakaznica zadošča za naročitev. To ribje olje dobiva se le v originalnih steklenicah s papirnato zaporko z rdečim tiskom, ter se naj ne zamenja z navadnim ribjim oljem. 723 10-2 KKH232 njSiniirnje je najboljše sredstvo za ohranjenje usnja in se dobiva v Ljubljani le pri tvrdki M. ^iupaii na DumijMkl cesti. Pred ponarejanji svari se si. občinstvo. 112 25—22 Jubilejske ustanove. Podpirana zbornica razpisuje za I. 18,)6 osem cesar Frančišek - Jožefovih ustanov po 25 gld. za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske. Prošnje naj se vpošljejo zbornici do 23. novembra 1.1. in priloži naj se jim od župnijskega iu občinskega urada potrjeno dokaiilo, da je prositelj kak obrt samostojno (na svojo roko izvrševal pa st-daj zaradi onemoglosti ne more več delati, in da je ubog. 729 3—2 V Ljubljani, dne 3. novembra 1896. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. Dominik Demetz podobar in izdelovatelj oltarjev St. Ulrich, Groden (Tirolsko) se priporoča častiti duhovščini za napravo: kipov, svetnikov, križev, božjih grobov, reliefov, krlževlh potov , oltarjev, prlžnlc, spovednlo, kritnih kamnov itd. v vsakoršnem slogu in lesu s finim barvanjem in pozUčenjem pod skromnimi in reelnimi pogoji. Za res umetniško izvršitev dajem popolno poroštvo. Ilustrovani ceniki in proračuni na zahtevo brezplačno in franko. Spričalo ! Jemljem si čast, v imenu tukajšnjega samostana Vam izreči popolno zadovoljstvo z lepim kipom sv. Frančiška, ki ste ga nam napravili, ter našo cerkev zelo zaljša. 685 12-2 V Lincu, dni 6. viaja 1896. T. Klet Hlrnschrott 0. C., gva rdijan. Domača tvrdka AnaHofbauer v Ljubljani. Velika zaloga cerkvene obleke, orodja in posode. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koreteJje, prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovl.jenje stare obleke ln vsa popravil». — Izdeluje ročno in poStcno po najnižji ceni bandera in vso dru?o obleko. PrečastHe gospode pro"'ro, d'i se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zajotavli.ije hitro in najpošteneišo postrežbo in najnižjo ceno, zatijuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejsim spoitovanjam se priporoča Ana Hofbauer, i«> 45 37 imejiteljica zaloge cerkvene obleke v Ljubljani, Gledališke ulice 4. Knjigoveznica Fr. Breskvar preje L. Šverljuga pred Škofijo št. 6, poleg Katoliške Bukvarne se priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu v vezanje vsakovrstnih knjig osobito prevezavanje mlssalov in raznih llturglčnlh knjig. Molitvonlke družbe sv. Mohorja po več vkup poslane veže po primemo znižani ceni. V zalogi ima tudi za vse družbine knjige lepo Izdelane platnioe za knjigoveze po deželi. Opozarja tudi še na svoje krasno Izvršene platnioe za „Dom ln Svet", Wolfov Slovar itd. — Naročila ca kakoršnesibodl platnioe izvišuje po želji ali načrtu natančno in ceno. 739 4—1 g^^^^y^^r^^r^w^^ir^pvr,,; _ _ ^ _ _ _ Ji Velika izbera lepih,porabnih daril za božič in noyo leto! Ji ure jo najnii Popravila zanesljivo pod jamstvom. Največja zaloga verižic, uhanov in prstanov. « M M v Si ft Zaloga Styria-koles in raznih drugih zistemov. U Mehanična delavnica na Poljanah št. 31 v lastni hiši. Ceniki so franko na razpolago. * a ^jj Novost: BC Stenake (l*endel-) ure z godbo i||l ^ po jako nizki ceni. "TUJ 711 4 L^ ^ Fr. Čuden, urar v Ljubljani, Mestni trg. nasproti rotovžu. ii -rmir—.^v^v^—rir^^jr^vr^^vr^rcar^^sf J ■MamBaaBBaBmm Velika 50 krajcarska loterija v Inoraostu. I žrebanje ■ danes zvečer ob fl. uri. 6SI 17-17 102 2 79.00® 1 z 2300/o odbitkom. I Srečke a ifr« kr. priporoča J. C. Mayer, menjalnica v Ljubljani. Najbolje priporočena ta preskrbljenje vseh v kurznem listn zaznamovanih Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schaitera nr; Wieii, Bezlrk, nsplats Nr. 11, Parterr« Ustanovljeno letu 1870. Izdelava perila za gospode, gospe in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. o> o s m O 51 ■rajo* za gospode, Vali ahlffon, gladke na praih, brai «Tratnika, brei maniat, »7 irit Jadna cd gld. 110 do i T» i"» . „ « iS „ 15 — 8 raj o« ca dojka, »*T«liko.lih, «icfrkukor gornja i «dna od gld. !•— do 1 40 «•« „ 5'75 „ 775 ■vitla* za gospoda, 9 Trat Jadna 80 kr. do gld. 1'40 leat gld. 4-ftO do gld. 7 80 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do S SO. Dvanajst maniet od gld. 3 80 do 4-60. 13 predlog (Vorhec.den) od gld. 3*25 do 5*— brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka Za kroj «T. O. Hamami v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. in kr. častnikov in o. in kr. mornarloo. JJjf Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 8 45 pristne harške žlahtne žvrgolivce 732 4-1 iz lastne reje razpošilja po pošti proti poprejšnji vpo-šiljatvl zneska ali z dovolitvijo povzetja ter Jamči za ceno ln da tiči dojdejo živi. Cenilnik brezplačno. Feliks Tomažu", Ljubljana, Križevniški trg 8. Št. 33.850. 730 3-1 Za tekoče leto podeliti je pri ljubljanskem mestnem magistratu sledeče ustanove: 10. 1. Jan. Bernardinijevo v zuesku . gld. 95 05, 2. Jurij Thalmeinerjevo v znesku . „ 86 26, 3. Jos. Jak. Schillingovo v znesku „ 86 10, 4. Jan. Jost. VVeberjevo v znesku „ 90 92, do katerih imaio pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile in so uboge, pa lepega vedenja. 5. Jan. Nik. Hraškovičevo v znesku „ 79 80, do katere ima letos pravico ubogi kmet iz šentpeterske fare. 6. Jak. Ant. Fancojevo v znesku „ 6720, do katere ima pravico uboga, poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu. 7. Jos. Feliks Sin-ovo v znesku . „ 48 30, kate.ro ie podeliti dvema najbolj revnima deklicama iz Liubljane. 8. II. Ant. Raab-ovo v znesku . . „ 231—. Pravico do ene polovice te ustanove imajo uboljaiii 726 (12-1) pri Gvidonu Zeschko-tu, Tržaška cesta, št. 3. II. nadstropje. S l aleiitin Accctto, zidarski mojster i6i 45-37 v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14, priporoča se slav. občinstvu in prečast. duhovščini, podjetnikom in društvom v vsa v zidarsko obrt spadajoča dela bodisi že v Izvršitev novih stavb, oerkvenlh ln zasebnih poslopij ali v popravljanja, prenavljanja, dozidavanja ali povečavanja starih poslopij, vzldavanja in postavljanja lončenih štedllnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega, osobito oerkvenega tlaka, vse po najnižji etni, zagotavljajoč zanesljivo, strokovnjaško izvršitev z uporabo dobrega materijala. Priporoča se nadalje tudi v odjemanje vsakovrstne stavbinske in strešne opeke iz lastne opekarnice, "THS za katere izvrstnost jamči ter oddaje po najnižji ceni. Na želio daje tudi nasvete in tudi posreduje pri nakupovanju stavbenega prostora ali vže obstoječih stavb. SC Vseskozi praktični načrti in proračuni na željo točno. m Dnč 6. novembra. Skupni driavni dolg v notah.....101 gld. Sknpni driavni dolg v srebru ... . 101 , Avstrijska zlata renta 4%......122 „ Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4%.......121 „ Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . . 99 . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 937 , Kreditne delnice, 160 gld............365 , London vista...........119 , Nemfiki drl. bankovci sa 100 m. nem. dri. velj. 58 „ 20 mark............11 , 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci ........ 44 « C. kr. cekini........... 5 n 25 kr. 15 . 35 , 10 . 75 . 20 , 75 * 75 ., 75 . 75 . 52'/,. 45 „ 68 „ in ii a, j M a t> o r z Dne 6. novembra. 4* driavne srečke 1. 1854. 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5% ... Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , Posojilo gorskega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo .... 99 Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke t * 99 Prijoritetne obveznic? državne železnice . , 220 „ „ jutne ieleznice 3 % . 171 „ , južne železnice 5% . 127 „ , dolenjskih ieleznic 4% 99 144 gld. 154 „ 193 , 99 . 137 „ 129 . 1C8 , 112 „ 50 kr. 60 . 10 I I» 75 „ 35 50 85 75 50 a* Kreditne srečke, 100 gld........197 4% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld. 140 Avstrijskega rndečega križa ,'srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......22 Salmove srečke, 40 gld........70 St. Genčis srečke, 40 gld.......VI Waldsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 154 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3375 Akcije triafikega Lloyda, 500 gld. ... 423 Akcije južne Ieleznice. 200 gld. sr. . . , 1U0 Dunajskih lokal, ieleenic delniška druiba 64 Montanska druiba avstr. plan.....83 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 155 Papirnih rubljev 100........127 gld. 50 kr. M 70 „ it 25 ' m 25 " 25 . 50 , 50 . Nakup in prodaja > vsakovrstnih drtavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. - X*varovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanjn najmanjšega dobitki Kilantna isvršitev naročil na borzi. ttefijamična Odlmška družbs „M m B C U H« ftolizeils it. 1(1 Dunaj, «ariahiltarstrasss 74 6 2UP Pojasnila TEB v vseli gospodarskih in finančnih stvareh, potom o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostni papirjev in vestai sviti za doseijo kolikor je mogoče visooeg» . iDrscMvanja pn popslui varnosti iSBF' naloženih if 1» v n 1 o. H3