JS&
NO. 90
*jERiSM Domovina
*Jii 1 a
AMERICAN IN SPIRIT FORGIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN HORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0, WEDNESDAY MORNING, MAY 7, 1947
LETO XLIX-VOL. XLIX
Matere, *0 nedeljo bo	dan...
Kesselring je bil obsojen na smrt v Benetkah
Kriv je, da je poslal v smrt 1408 italijanskih civilistov
BOB FELLER SE NI HOTEL SLIKATI Z “ROJAKOM”
Ko je bil zadnji teden v Cleve- PdlfitiinC landu Henry Wallace (bivši podpredsednik Zed. držav in biv-1 ši trgovinski tajnki, sedaj naj-J večji propagator za Sovjetsko1 zvezo), je šel gledat tudi žogo-j
Benetke__Angleško vojaško I metno 'STO v mestni stadion.
sodišče je obsodilo na smrt nem- Za clevelandski žogometni kro- na združenih narodov dovolila škega feldmaršala Alberta Kes- žek je tisti dan metal žogo naj- židovskim zastopnikom, da se selringa, ker je bil spoznan kri- boljši igralec, kar jih imajo da-1 jih zasliši pred političnim odse-
Arabcf bodo tudi zasližani zaradi
Dosegli so isto, kar so dosegli pred njimi že zastopniki Židov
New York. — Ko je skupšči-
y, z?d- državah bomo praznovali v nedeljo 11. maja Materinski dan. Prav je, da se ob tem času spomnimo ne samo svojih mater, ampak vseh mater, ki so vir vsega po-zemskega življenja, steber sveta, moč in sila, bkrog katere se suče ta svet.
S svojo delavnostjo, s popolnim pozabljenjem nase se matere trudijo za duhovni in telesni dobrobit družine. Svojo moč in dobroto pa črpajo iz ljubezni do moža in otrok
Ljubezen je tista moč, ki pomaga ženi in materi da krepko in veselo izpolnjuje svoje delo, da ne omaga zaradi neprestanih skrbi V žrtvovanju se odkriva njena nežnost
ničnaSsre,ča0St ^ tem ^ ^ena ve idina in tudi njena res-
Skrb za družino ji nalaga veliko odgovornost. Zahteva od nje, da razvije vse duševne moči. Biti mora spretna in iznajdljiva, da lahko zadosti vsem potrebam družine.
Zena vodi vso družinsko dejavnost; to je naloga ki zahteva razumnosti, talent in visokih duševnih zmožnosti. Postavlja ženo v .središče družinskega kroga " ’kM ip nH”“------------------* njeni nal
polni srca z bogastvom verskih in kulturnih vrednot. Spremlja otrokove prve korake v svet, oblikuje njegovega duha, ona prva vzgaja njegovo voljo. Mati ga vodi prva v cerkev, mu sklepa ročice k molitvi, prva ga uči o dobrem in zlem.
Dokler je svet poznal domačnost družinskih ognjišč,, dokler so se človeški otroci z zaupanjem ozirali v mirne, dobre, vdane obraze svojih mater, zlo ni imelo toliko vpliva in moči. Moderni svet se je oddaljil od tega, moderna žena se je odpovedala svojini običajnim nalogam, kar prinaša hude posledice za vsa človeštvo. Vse moderne metode v pobolj-ševalnicah, velik trud vzgojiteljev prav malo doseže pri tistih, ki so izšli iz razvrvanih in razbitih domov.
Mati ne sme biti zato le roditeljica otrok, ampak je njena sveta dolžnost in pravica, da oblikuje može in žene v bodočnosti,
Žena drži v svojih rokah usodo narodov, ona ima vire čistega in zdravega življenja.
Bolj kot kdajkoli je današnji svet potreben blagoslova matere.
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
KMETOVA BORBA PROTI REŽIMU. — Večina slovenskega naroda je še vedno kmečka.
Njegove kmetije so sicer primeroma majhne, pa je vendar slovenski kmet nanje z vso dušo navezan. Zato je kmet že v naprej sovražnik komunizma, ki mu hoče razbiti njegovo zemljo in jo dati v roke ljudem, ki nikoli niso imeli smisla za kmečko delo in življenje. Že med vojsko je kmet dobro čutil, da so za partizanstvom njegovi sovražniki komunisti. Zato je bil proti partizanstvu, še bolj čuti to danes. Kmet se ne more režimu upreti z orožjem, toda tihi odpor, pasivna rezistenca, je včash še hujša. Iz vseh poročil vidimo, da “ljudska” oblast kar ne more raztegniti svoje oblasti na kmetih. Razni ljudski odbori sicer vstrahujejo kmeta in ga kaznujejo, toda kmet prestane kazen, ostane pa, kar je bil. Iz pisanja komunističnih listov tudi vidimo, da višji komunisti radi tega kmeta iz cele duše sovražijo.
KAKO POBIRAJO PO KMETIH. — še nikdar v svoji zgodovini ni slovensk kmet doživel, da bi mu tako vse pobrali, kot so to storili zadnjo zimo komunisti.
vim, da je poslal kot nemški vrhovni poveljnik v Italiji, najmanj 1408 italijanskih civilistov v smrt. Kesselring je star 62 let in bo ustreljen.
Njegov zagovornik, dr/. Hans Laternser je rekel, da ne bo prosil za pomiloščenje, ker da mu je tako naročil feldmaršal.
Kesselring je bil spoznan krivim, da je dal pomoriti 336 italijanskih civilistov v duplini pri Ardeatini blizu Rima in to iz maščevanja, ker so Italijani pobili 32 nemških vojakov. Za vsakega vojaka je ukazal ustreliti 10 civilistov. To se je zgodilo v marcu 1944.
Dalje je bil Kesselring spoznan krivim smrti 1073 italijanskih civilistov med junijem in avgustom 1944, ko je hotel zatreti partizansko gibanje. V tem boju je padlo komaj 30 nemških vojakov, je dokazal angleški tožilec. Maščevanje je bilo tako kruto, je rekel tožilec, da je celo sam Mussolini protestiral,
pred sodnim stolom in pl kazjil nobene razburjenosti;
Obsodbo mora potrditi še ato gleški generalni štab.
Prej sta bila že obsojena na smrt general von Mackensen in general Maeltzer, ki sta služila pod Kesselringom.
nes ameriški krožki. Bob Feller, kom glede njih zahtev o Palesti-Nek fotografist je opazil Wal- ni, so zastopniki arabskih držav lace-a in ker je vedel, da sta zagrozili, da odtegnejo svoje za-oba, Wallace in Feller doma iz. hteve po zaslišanju, ako se jim iste države, Iowa, je mislil, da'he da iste privilegije. Nato je bi bilo lepo, če bi se skupaj sli- politični odsek sklenil, da se za-kala.	sliši tudi Arabce.
Vprašal je Waljace-a če bi ho- Ruska delegacija je pa nazna-tel stopiti doli v prostore kluba niia, da se bo uprla zahtevi an-in se slikati s Fellerjem.	gleške in ameriške delegacije, da
“Prgv rad," je privolil Wal- naj v komisiji, ki bo na licu me-lace, “toda dobro je, če vprašate sta presikala razmere v Palesti-
tudi Fellerja o tem.” Fotografist je stopil k Feller ju in ga vprašal, če bi se hotel slikati skupaj z Wallace-jem.
“Absolutno ne,” je rekel Feller, “ne s tem človekom.”
Ako Amerika kmalu ne odobri pogodbe z Italijo, bo Jugoslavija vzela Trst
Washington. — Državni tajnik Marshall in bitši državni tajnik Byrnes sta urgirala senatni odsek za tujezemske zadeve, naj senat kar hitro mogoče odobri mirovne pogodbe z Italijo, Ogrsko in Romunijo. Tajnik Marshall je tudi pokazal pismo predsednika Trumana, v katerem predsednik urgira, naj bodo te mirovne pogodbe brez odlašanja odobrene, ako hočejo obdržati Zed. države svoje dobro ime.
Predsednik Truman je rekel, da so te mirovne pogodbe naj-
rence v Moskvi. Ta program, je nj'*1 ozemlje tekom preiskave, rekel Marshall je v našo lastno Komisija je poslala kabel v varnost in v interesu miru. New York na varnostni koncil Zbornica je potem z 168 proti in vprašala za nadaljna navo-22 glasovom sprejela priporočilo dila potem, ko sta gori imeno-odseka, da naj se dovoli 9 urjvani deželi odrekli sodelova-
Nobene rekvizije, ne laške “ne nemške, niso tako ogrožale kmetove prehrane kot komunistične.
Pobirali so seno, krompir in vseh vrst žito. Pismo iz Rovt opisuje' boljfe, ki jih “je'bilo mogoče do-ako pobiranje: Od nas so odpe- geii 2 drugimi državami v teh Ijau šest vagonov žita, čeprav žasih
»mo hribovski prebivalci, kjer pšenica ni prvovrstna. čez štiristo moških manjka v naši občini, pobitih od partizanov in beguncev. Težko je ostalo ljudstvo delalo, dh bi se preživelo, pa pridejo in nasilno pobero vse razen, kar nam gre na karte. Kmet naj lačen dela. Pustili so nam računano po tistih kartah le do junija. Pri nas pa je žetev šele julija. Plačali za enkrat niso še nič. Če so pri kom policaji OZNE našli še kako žito, ki ga ni napovedal, so mu še tisto pobrali.'
SE ZA VOJAŠTVO! - Isto pismo nadaljuje, da morajo
Bivši državni tajnik Byrnes je pa izjavil pred odsekom, da če Zed. države ne odobrijo te miro- kak amendment k predlogu, vne pogodbe z Italijo, bo Jugo-
zopet Jugoslovanska mladina gradi železnico za Albanijo
Na senat' pritiskajo vplivni ameriški Italijani, naj se te mirovne pogodbe za Italijo že ne podpiše. Menda upajo, da bi dobila Italija boljšo.
trek, kosilo in večerjo. Ne plača za to nihče ničesar. Ko so pobirali žito, tega tudi niso hoteli upoštevati. Nobena prošnja ali pritožba nič ne izda. Tako mora kmetje hraniti tudi vojsko. “Ker jz svojega rediti Titovo
je v obmejnem pasu precej vojakov in so ti v oskrbi glede hrane na pristojni občini, jih občina oskrbuje na sledeči način. Po pet vojakov hodi skupaj na hrano vsaki dan k drugi hiši. Gospodar hiše je prejšnji večer obveščen, da naj pripravi naslednji dan
hrano za pet oseb in Bicer zaju-
žita. tako so kmeta zagotovili, (Dalje na S. struj)
Poslanska zbornica bo la teden odobrila pomol Grilji
Poslanec Bender je sku-
.. ashington. u: Voditeljem v poslanski zbornici se je včeraj posrečilo rešiti predlog predsednika Trumana, da se dovoli Grčiji in Turčiji 1400,000,000 v obrambo proti komunizmu.
Poslanec Eaton, načelnik odseka za tujezemske zadeve je či-tal pred zbornico pismo državnega tajnika Marshalla, ki je urgi-ral sprejem predloga zdaj še bolj, odkar se je vrnil s konfe-
ni, ne bo zastopanih 5 velesil. Rusija bo zahtevala, da je v komisiji zastopanih vseh 5 velesil in pa okrog 6 malih držav, izbranih iz bližine Palestine.
Ameriška in angleška delegacija sta to priporočali, ker ima Anglija zdaj mandat nad Palestino, torej sama sebe ne more preiskovati in priporočati bodočnost za Palestino. To da naj bi odločile male države, ki nimajo drugače nobenega opravka s Palestino. O tem skupščina še ni glasovala.
Dr. Eckener še vedno misli, da bi bili bolj varni Zeppelini
Akron. — Sem je dospel dr. Hugo Eckener, ki je gost vodstva Goodyear Co. Dr, Eckener je znan iz leta 1933, ko je pripeljal sem zračnega orjaka Graf Zeppelin, s katerim je plul iz Nemčije najprej v Južno Ameriko, potem pa v Severno Ameriko, kjer je obiskal Chicago in Akron in od tam plul na Špansko.
Dr. Eckener trdi, da je sicer današnje potniško letalo dobro prevozno sredstvo, da pa misli, da so Zeppelini boljši in varnejši.
V Ameriki bo ostal dr. Eckener 4 do 6 mesecev in bo za svetovalca pri Goodyear Co. Delal bo načrte zla bodočnost takih zračnih orjakov, kot sta bila Graf Zeppelin in Hindenburg.
Telefonska družba je ponudila zdaj uslužbencem $3.40 več na teden
Washington. — Medtem, ko so vladni posredovalci med telefonsko družbo in unijo telefonskih uslužbencev, ki so na stavki predlagali, $6.14, kar naj bi telefonska družba primaknila uslužbencem, je družba ponudila včeraj
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Smrtna kosa—
V nedeljo je nenadoma umrla Esther Eaton iz 5713 Quim-by Ave. Bila je stara 53 let. Zapušča soproga Harry, hčer Mrs. Shirley Soptich ter brata Karla in sestro Blanche. Pogreb bo jutri popoldne ob 1:30 iz Golubovega pogrebnega zavoda.
V	rad ob sredah zaprt— Kollander v SND na St. Clair
Ave. naznanja, da bo njegov urad zaprt vsako sredo popoldne in sicer v maju, juniju in avgustu.
Iz bolniinice—
Z Grdinovo ambulanco je bila pripeljana domov iz Huron Rd. bolnišnice Mrs. Anne Kumše, prej Herbst, 18525 Neff Rd. V bolnišnici je prestala operacijo. Želimo ji, da .bi kmalu popolnoma okrevala. Misijon v Collinwoodu—
Pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Aye. imajo ta teden slovenski misijon. Vodita ga izborna govornika gg. Alojzij Medic in Cyril Šircelj iz Le-monta, 111.
V	zadnje slovo_
Članice dr. Marije Vnebov-
preiskavi
delovati pri
Geneva, Švica.
Združenih narodov, ki je bila poslana na Balkan, da preišče homatije na grški meji, je poročala varnostnemu koncilu Združenih narodov, da Jugoslavija in Albanija nočeta dovoliti komisiji, da bi stopila na
kar bi tudi
centov na teden.
V tem so se pa v petih sred-, njezapadnih državah pobota-Komisija j; davkarji in lokalne telefonske družbe. V St. Paulu so sprejeli stavkarji $4 na teden več. Od 340,000 telefonskih uslužbencev, ki so šli na stavko 7. aprila, jih je šlo nazaj na delo že ena tretjina, ki so se pobotali z lokalnimi telefonskimi sistemi.
debate k predlogu v zbornici.
Ohijski poslanec George Bender je vodil sovražnike tega predloga z namenom, da se mu celo prepreči priti pred zbornico v debato. Bender je vpil, da nas bo vodila Trumanova politika v propast. Z njim je potegnilo dosti republikanskih poslancev.
Toda zbornica jih je preglasovala in sprejela predlog na debato pred vso zbornico. Poučeni
nje, rekoč, da ne bosta dali delegatov k preiskovalni komisiji, niti dali komisiji na razpolago prič pri poizvedovanju.
Bolgarija ni še nič izjavila v tem oziru, najbrže bo pa sledila Jugoslaviji in Albaniji.
Francoski socialisti proti premierju
Pariz. — Generalni tajnik socialistične stranke, h kateri spada tudi ministrski predsednik Paul Ramadier, je zahteval, naj premier odstopi. Kot znano je Damadier odslovil vseh 5 komunističnih ministrov.
FARMARSKO DEKLETCE JE IZGINILO NA POTU IZ SOLE DOMOV
*
Fort Atkinson, Wisconsin. — odpeljati, krogi trdijo, da bo jprefflog še g jet star0 Georgio Jean Weckler pogrešajo od zadnjega četrtka.
Soseda jo je pripeljala iz šole in jo iztožila iz avta pri poštni skrinjici družine Weckler. Toda na nepojasnjen način dekletce hi prišlo domov.
Začeli so jo iskati vsepovsod.
Dozdaj je že obljubjena nagrada $6,500, kdor bi našel dekletce, ali pa povedal, kdo jo je odpeljal, če jo je. Mnogi namreč qu-
pred koncem tedna v poslanski zbornici sprejet, kot ga je že odobril senat. Lahko je mogoče, da bo poslanska zbornica dodala
London. — Sovjetska časnikarska agencija Tass poroča iz Tirane, glavnega mesta AL banije, da je začela Albanija graditi prvo železniško progo. Ob tej, priliki so se vršile velike slovesnosti, katerih se je udeležil tudi ministrski predsednik Hodža.
Hodža je posebno lepo pozdravil na-- stotine jugoslovanske mladine, ki je bila poslana v Albanijo, da pomaga graditi železniško pirogo. Proga bo
vojsko. Kot da je sovražnik zasedel deželo in nalaga “konVri-bucjon."
•NOVA UREDBA O POBIRANJU ŽITA— V tem boju med kmetom in partizani je izšla nova posebna uredba o pobiranju Ma °d Drača kakih 40 milj v
notranjost dežele in skozi prestolnico Tirano.
z*e št. 108 ABZ sp 1
se posli
Alvine Perušek.
Najdeni ključi—
Pred Norwood Appliance & Furniture; 6202 St. Clair Ave., jc bil najden šop ključev. Kdor jih je izgubil, jih dobi v isti trgovini.
Seja Boritnarjev—
Društvo Kat. Borštnarjev 1040 bo imelo sejo zaradi misijona po pobožnosti v cerkveni dvorani.
Sorodnike išče—
Rus Anton D. P. Centre No. Senigallia (Ancona) Italy, išče Marijo Konda, ki je menda v Butte-, Montana. Ima sorodnike tudi v Minnesoti, s katerimi bi želel stopiti v sjjgsV Naj mli imenovani pišejo na gornji naslov.
20-letnica zakona—
Danes obhajata 20-letnico zakonskega življenja Mr. in Mrs. Jacob Železnik iz 1075 E. 63. St. Želimo jima še mnogo let zdravja in sreče.
Poroka—
V soboto 10. maja se bosta poročila ob 9 dop. v cerkvi sv;
v fort Atkinson ridel nek avto,l^ld* Mlss Frances Zobec- hcel> v katerem je neko dekletce vpi-j^ Mr-ln Mrs- Frank Zobec E lo: “Spustite me ven! Hočem1 Glass Ave- m Mr- Michael domov!” Nekdo je potem deklet-Manko- Sorodniki in prijatelji
ce potisnil nazaj v avto in ga naglo odpeljal.
Oče pogrešanega dekletca je iz Jefferona, Wisconsin, po radiu apeliral, ves strt, naj se mu dekletce vrne nepoškodovano. Oblasti so trdno prepričane, da je
mijo, da jo je moral kdo nasilno nekdo dekleta nasilno odpeljal.
Razne najoovejše svetovne vesti
MILWAUKEE, Wisconsin. — Sinoči je čutil južr.ovzhodni del države Wisconsin dokaj močan potres. Stresljaje so čutili v okrožju do 3,000 milj. V Milwaukee so hiteli ljudje iz hiš misleč, da je bila kakšna razstrelba. Potres je napravil le malo škode.
Središče potresa je bilo južno od Milwaukee ob jezeru Michigan, čutili so ga od Sheboygana do meje Illinoisa: V širini pa od jezera do Waukesha. Sunki so stresli poslopja, da so žvenketale šipe na oknih.
% * * *
GARFIELD HEIGHT^, O. — V tem mestu je bil včeraj nominiran za županskega kandidata na demokratski listi Stanley J.
Zablotny, toda več njegovih kandidatov na listi je bilo poraženih. ’ movino. N. p. v m.
so prijazno vabljeni k poročni maši. Želimo jima vso srečo v novem stanu.
Zamenjana suknja—
Pr svatbi Pirnat-Godec je nekdo po pomoti zamenjal moško suknjo. Svojo dobi nazaj, če pokliče HE 1517.
------o—-----
Iz ranih naselbin
Chicago, 111. — Mrs. Agnes Benčan je dobila iz štare domovine žalostno vest, da R jc v 1 j ub-ljanski bolnišnici unm ljubljeni brat Jože Matičič, posestnik v Planini, rojen v Ivanjen selu. Umrl je za poškodbami, ki jih je dobil pri padcu z skednja. Pokojni je bil brat sodobnega znanega pisatelja Ivana Matičiča. Pred leti je živel v Chicagu in se je leta 1921 vrnil v staro do-
t
' CTinnaifA domovini. may 7^1847
?|VMMERI$IM DOMOMNA
si
iVj 1 j »j Cdfcir*!
(JAMES DEBEVEC. Editor)
«11 «. Cklr An.	HEndcnon 0628	Cleveland 3, Ohio
Publlahed dally exoept Saturdays. Sundays and Holidays______
«*t	'947
i i 1 ,	,	6	7	8	9	io
n	n	ij	14	ij	16	17
1	il	i)	u	u	u	i)	14
Iij»6i7	18	19	jo	yi
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto »1.00; za Cleveland ln Kanado po požtl za eno leto $8.00.
Za Ameriko pol leta »4.00; za Cleveland ln Kanado po poiti pol leta $4.50.
Za Ameriko Četrt leta »2.50; za Cleveland ln w«n^4n go poiti Četrt leta $2.75.
Za Olveeland In okolico po raznaialclh; celo leto riM. pol leta »400. Četrt leta «250. Posamezna ItevOka stana 5 centov.________
SUBSCRIPTION RATES:
! United States $1.00 per year; Cleveland and Canada by mall »8.00 per year.
U. S. »4.00 lor 8 months. Cleveland and Canada by mall »4.50 lor 6 Months.
U 8. $25(LlPr-8 months/ Cleveland and Ca-' nada by mall »avujor'S months.
; Cleveland and suburbs by Carrier «.00 per j year. »4.00 lor 6 months, »250 lor 3 months, smile copies 5 cents each. ______________
Entered as second-class matter January 6th 1908. at the Post Olllce at Cleveland. Ohio, under the Act 0! March 3rd 1878._____________________________
.83
No. 90 Wed., May 7,1947
sswss.1: trsssfss ssx&za
--** -**— ■*--1—‘ Trijujsjo lobanje.
Dva para se ženita
Presneto
VpraiwjeWieais
.'ftovidski oaer vprizori, o*i-	----
Cleveland,
nazaj
Svetovidskl oJer vprizori,
roma ponovi veseloigri “Dva
para se ženita” na Materinsko nedeljo 11. maja točno ob pol osmih zvečer v šolski dvorani sv. Vida. Dekleta pevskega zbora Baraga so nam prepustile Materinsko nedeljo, to pa zato, da pridejo še drugi pogledat, ki jih zadnjič ni bilo. Prav lepa hvala, dekleta. Kakor so se izrazili ljudje, ki so bili na igri, da kaj takega in toliko smeha že dolgo ni bilo v šoli. Dosti jih je pa tudi obljubilo, da pridejo še enkrat pogledat.
Pa tudi Rev. M. Jagra vabimo, da nas pride pogledat. U-pamo, da Vas še vedno zanima Svetovidski oder in njegovo delovanje.
Vemo, kako veliko truda in ljubezni ste položili v to delo. Le pridite! Vabimo pa vse, kar leze ino gre; da nas posetite v kar največjem številu. Pa tudi iz drugih fara ste prav vljudno vabljeni na veseloigro ‘“Dva para se ženita,” 11. maja toč-
Nova spoznanja
Blizu en milijon je v Evropi vseh beguncev izpod komunističnega jarma. Ko jih ameriške in angleške oblasti pregovarjajo, naj se vrnejo, je stalen odgovor teh nesrečnih žrtev prevelike zaupnosti zapadlih velesil do Sovjetije ta.
"Samo tisti verjame, kaj je komunizem, kdor ga je preizkusil. Ti tisoči Latvijcev, Litvincev, Poljakov, Ukrajincev, Srbov, Hrvatov in naših Slovencev so preizkusili strahoto komunistične zmote in vedo, da je ta zmota danes glavni sovražnik človeštva.
Pa tudi oni doma prihajajo do istega spoznanja. Milijoni, ki ječe v odvisnosti od Sovjetije, bodo za zmeraj utrjeni proti vsem infekcijam komunistične bolezni. V strahu pred OZNA pišejo Slovenci iz starega kraja svbjim rojakom preko morja pisma polna previdnosti. Pa je previden kmečki gospodar porabil kmečko primero, ko je hotel povedati, da je njegov kraj sedaj enoten in utrjen proti komunizmu.
Zapisal je: “Prešič, ki preboli rdečico, ostane vedno zdrav.
Boj proti komunizmu na Slovenskem ni nov. Od prve svetovne vojne dalje se je bil boj med krščanstvom in komunizmom; včasih bolj javno, včasih bolj po tihem. Katoliški listi so resno opozarjali na zmote komunizma in na njegove nevarnosti za versko, kulturno in socialno življenje naroda.
Tiste, ki so mislili, da se da zbližati gospodarski nauk komunizma s krščanstvom, so svarili, da ni mogoča osebna svoboda, kjer je vse v rokah države. Na neštetih tečajih in shodih, v raznih knjižicah in na poljudno pisanih letakih sq mogli oni, ki so bili dobre volje, dobiti jasen pogled na nauk in na dejannja prevratnega komunizma. Mnoge je ta obramba pred komunizmom'zajela. Verjeli so papežu in škofu.
Ko je nastopilo komunistično partizanstvo, oblečeno v varljivo obleko osvobodilnega boja, so bili tisti, ki so poznali komunistične metode, kmalu na jasnem, kdo je za Osvobodilno fronto ih kaj je njen zadnji namen.
Bilo pa jih je žal precej, ki so se dali varati. Bili so to najprej razni, recimo “liberalni” kristjani, ki so zmeraj mislili, da je moderno hoditi druga pota kot večina vernega naroda. Ti so s svojim denarjem in blagom podpirali OF in' bili sokrivi njenih krvavih umorov. Pa so bili tudi svojeglavni katoličani, ki so hoteli biti boljši in bolj socialni kristjani, kot tisti, ki so , poslušali z drugimi papežkimi socialnimi okrožnicami tudi ono, ki tako svari pred vsako zvezo s komunizmom. Še vež je bilo takih, ki jih je tako zabolela krivična in nasilna nemška in italijanska okupacija, da so pri tem prezrli, da ne more priti rešitev samo od partizanstva, ki je tu in tam poškodovalo kak meter železniške proge, pa zato izzvalo dvije maščevanje okupatorja nad nedolžnim prebivalstvom, ampak da more priti svoboda le od zapadnih velesil. Prezrli so zlasti, da je OF zelo zgodaj začela širiti komunistične nauke in pripravljati teren za komunistično revolucijo in za Sovjeti jo. Tako je OF sama preprečila sodelovanje katoličanov, ki vzamejo nauk Cerkve o komunizmu čisto resno. Da je rdečica zelo nalezljiva za one, ki jim je ugajalo umazano življenje po gozdovih, je še nekam razumljivo. Težje pa je razumeti, da je komunistična propaganda znala omrežiti in omamiti celo nekatere duhovnike {ne mislimo tukaj na izdajalce kot sta Mikuž ali Lampret),' da niso dovolj čutili nevarnosti, ki jo prinaša partizanstvo.
Nekatere vsaj malo opravičuje, da so zavezniki v svoji brezobzirni politiki podpirali komuniste in jim je to kalilo pogled. Druge je premotilo navdušenje za slovansko Rusijo, ki so jo med vojno gledali z drugačnimi očmi kot poprej in kot jo sedaj.
To zapeljevanje komunizma je danes temeljito končano. T;sti “liberalni” krogi, k; so pomagali OF so danes od istih partizanov razlaščeni. Tako so ozdravljeni vsakega veselja nad “novim” redom. Oni svojeglavci, ki niso verjeli škofu, da je komun zem sovraštvo do krščanstva, danes gledajo z lastnimi očmi novo “Svobodo” vere in krščanstva.
Cerkev razlaščena, duhovnikom bera zaplenjena, sestanki Marijinih družb vsaj v mnogih krajih onemogočeni, cela vrsta cerkvenih redov pognana z njih samsotansk'h prostorov, vzgoja gojencev v katoliških zavodih prepovedana, krščanski zakop ponižan, krščanski starši morajo pošiljati otroke h komunističnemu učitelju . . . Kdo bi dalje našteval? Oni partizani/ki so jim pomagal; katoličani do vpliva, jih sedaj bijejo v obraz. Tisti, ki so sanjali o svobodi, so se znašli v novem suženjstvu. Tisk zatrt, shodi prepovedani, vsaka beseda kontrolirana po špijonih. Ali naj dodamo še tisto divje .	.	.
sovraštvo, ki se ne neha in ne neha? Sodišča iščejo naprej vanj že svoje kosti. Na t sti in naprej političnih zločincev in slovenski partizan kolje svoje nasprotnike naprej kot je začel z Ehrlichom in Natlačenom.
Razočaranje je pripeljalo danes vse do spoznanja, kaj je komunizem, ta nova vera sovraštva in nemorale. Vsi ti spreobrnjenci so utrjeni proti rdečici za zmeraj.
žnjila naš narod v starem kraju nečlovelkemu komunizmu, je mnoge pretresla in jih prisilila k novim spoznanjem. Kje pa bi se tudi pašel človek, ki bi imel še malo človeškega v sebi, pa se ne bi zgrozil, ko je videl, kako so slovenski partizani poklali blizu 10,000 mladih fantov, svojih slovenskih rojakov domobrancev, brez obtožbe, brez obravnave, brez obsodbe. Potoki prelite krvi in izpraznjene vasi vpijejo o strašnem nasprotju med vero sovraštva — komunizmom in vero ljubezni-krščanstvom. Sveto pismo pravi: Kaj ve tisti, življenje? ki ni bil izkušan? Nad narod v starem kraju je prišla bridka preizkušnja in ga obrnila k Bogu. Nešteti mučenci, ki jih je pobilo sovraštvo komunizma, so novo seme nove poglobljene vere. Zato se polnijo cerkve, zato je zrastla v ljudski misli vrednost večnega.
Huda ovira na tej poti krščanske poglobitve je usoda mladine. Vsa skrbnost staršev ne more preprečiti vpliva protikrščanske šole in škode veseljačenja pod vodstvom komunistov. Pismo iz Notranjske piše, kako so jokale matere, ko so morali koncem marca fantje žn ko so zlasti morala mlada dekleta v Bosno, da se tam na železniški progi pokvarijo. Pismo pravi, da ni bit ta jok nič manj grenak, kot jok mater, ko so zvedele, da so jim bili partizani poklali sinove domobrance. Saj je bolje videti hčer mrtvo kot — partizansko vlačugo.
Toda vera celega tako preizkušenega in trpečega naroda bo potegnila za seboj večino mladine in jo ba rešila.
Iz vrst francoske revolucije same je nekddj zrastla “zlata mladina,” ki je končno ustrahovala prevratneže, ki so prej terorizirali druge. Tudi slovenski narod ob vseh težavah in preizkušnjah ne sme obupati nad mladino. Tudi ta preizkušnja mine.
Ob vseh žalostnih vesteh iz stare domovine ne smemo torej biti samo črnogledi. Naš narod trpi, pa ga bo to trpljenje utrdilo in ta preizkušnja izučila. Ko mine doba komunistične, okupacije bo narod ves zrel gradil novo domovino.
Brali smo pismo nekdaj liberalne Slovenke, ki so ji do godki odprli oči, kako prav je imel škof Rožman, ko je svaril pred komunizmom. Zapisala je: “Ko se Rožman vrne, bomo vsi poklekovali ob poti, kodejr bo hodil.” Četudi se ne vzame takih besed dobesedno, vendar ta beseda dotočno pove, kako so nova spoznanja spremenila ljudsko mišljenje.
;l+W4W4M t444+*4**»4*WH»limt»»»«H»»»»»»«** ;
Življenje je ničevo, a samo brez Bo«a. Življenje je najvišje, a samo v Bogu.
Kaj je življenje, ko na praga ždi smrt? Kaj je smrt, ko le odgrne zaveso v resnično
no ob pol osmih zvečer v šolski dvorani Sv. Vida.
Člani Svetovidskega odra.
4»
Blaženi vi, ki živite, če v Bogu živite! Blaženi vi, ki umirate, če v Bogu umirate!----
(Iz dr. Alež Uieničnikove knjige “Knjiga o življenju.”) Resnicoljub. --------------o------
Naznanje javnosti
/z urada slovenske tanke, The North American Bank Co., »e naznanja, da je direktorij iVe-nil predložiti delničarjem volitev za ustanovitev nove podružnice
KJE IN ZAKAJ Ker je znano, da vse bančne ustanove gredo za tem, da si ustanavljajo svoje podružnice z namenom, da ložje dajo ljudem več postrežbe, in da na ta način tudi ložje izhajajo večjim uspehom in prometom z manjšimi stroški, si zato širijo po naselju v prikladnih križiščih svoje številne podružnice.
In ker je naša slovenska banka v zadnjih letih dosegla tako lep finančni uspeh v okrajih, kjer ima glavni urad in podružnico že v Collinwoodu je direktorij že dalj časa gledal na severno stran, v tako zvani new(burški okraj, kjer je že naša banka imela zvezo z naselbino fare sv. Lovrenca približno 20 let s pobiranjem vlog. Radi tega in ker se tam nahaja še mnogo drugih Slovanov, industrij in trgovin, si je direktorij umislil za ustanovitev po-
So vprašanja, ki se zde mrtva, kakor se zdi mrtvo oglje, zagrnjeno s pepelom. A zapiše veter in raznese pepel in izpod pepela zažari žerjavica. Tako pokriva časih najbolj resnobna, najbolj življenjska vprašanja v dušah lahkomiselna ničemurnost. A potegne — kakor veter usode in vprašanja se razžare.
Potegnil je veter usode, za-plamenela je svetovna Vojna in duše so živo začutile tista prastara vprašanja: kaj je živ-lijenje? čemu živimo? .ali je vredno, da živimo? ali je življenje vredno življenja--------
Cim dalje človek živi, tem bolj se zresni. Res je v življenju tudi smeh in solčni svit, a še več je solza in teme. In ko bi drugega ne bilo, ali ni hudo, da je vse veselje minljivo? V sobici venčajo mlado nevesto za vesel svatovski pir, na pragu žedi smrt. Nedavno so mladci vriskali, polni kipečega življenja, sedaj teže po-
brali tvoje mnenje M ali proti. Dalje: Ako bo uitanovite?
večino dosegla odobritev na »kupni seji 15. maja, »e bo potem zopet poslalo vtem delničarjem in delničarkam druge pole “Transmittal,” na katerih bo vsakemu naznanjeno, koliko delnic lahko še kupi ca ceno ki jo je določil po državni postavi direktorij, kakor se glasi: Sedanji lastniki delnic so opravičeni vsak do ene delnice za dve, ki jih že lastuje. Na ta način jih lahko dobijo vsi vsak svoj delež. V ta namen, naj gotovo vsak potem odgovori s podpisom, kaj je njegov namen. Ako želi kupiti »voj .delež, naj to i*javi, potem lahko plača za viako delnico po $27 50. Ako pa »e temu odreče, naj prav tako izjavi, da prepusti svojo prsvico, da kateri drugi lako kupi njegov del, da ae da banki pravico doseči ustanovitev podružnice. Nikdo ni siljen. Nikdo ni obligiran, da mora kupiti. V,sak pa ima svoje pravice pod državnim zakonom, da izjavi po svojem pre-pričanju.
Kljub narahli vrednosti delnic, ki so po knjižni vrednosti vredne okrog $50.00 ali več vsaka, je direktorij odredil, da naj sedanji delničarji kupijo delnice, do katerih so opravičeni, za ceno samo, kakor je že zgoraj omenjeno po $27.50. Za nedelničarje pa, kateri bodo za-nlogli kupiti delnice šele potem, ko bi jih sedanji delničarji odrekli, jih morajo pa plačati po $82.50.
S tem je potem državni zakon spolnjen, glavnica dosežena za nadaljnih $100,000.00 in podružnica dosežena.
Nuj ob tej priliki še posebej
hi t poslopjem nad $6,684,866,-86 marca meseca.	v
Sedanji odbor in uradniki Ko je preminul prejšnji poslovodja blagopokojni Joseph L. Surtz, je direktorij na posvetovanju Union Commercial banke, s katero naša banka posluje čekovni promet, nasvetoval najboljšega in v bančnem poslovanju izkušenega človeka v osebi Mr. Joseph H. La-ckempa, ki je bil od mladih let uslužben pri banki in kot tak zmožen za vodstvo in nadaljevanje naraščajoče naše The North American banke. To se je do sedaj tudi izkazalo pod njegovim vodstvom. On je tako zvani manager in odgovoren u vse poslovanje imenovan Exec. Vice President; Anthony J. Perko, podpredsednik; M. J. Grdina, pomožni poslovodja podružnice v Collinwoodu; Rose Kovatch, tajnica; Raymond Breskvar, blagajnik; Gerald A, Herbison, pomožni blagajnik. Direktorij pa obstoji iz sledečih mož: Anthony J. Perko, Frank Mramor, Frank L. Grdina, Chariest,. Lausche, John Zaller, Raymond Breskvar, Fr. J. Jakišč in dr. August Urankar. V vseh ozirih se lahko o-brnete še za nadaljne informacije. Sodelujte s temi odbori za blagor bančnega napredka, kar bo vse tudi v korist celokupnega naroda.
Anton Grdina, predsednik.
St.
jeno za bančno poslovanje in bo nekaj izvanrednega za nadaljevanje našemu denarnemu zavodu kakor tudi vsem stanovalcem tega okraja, katerim se bo nudila točna in domača postrežba.
Državni bančni zakoni Ker pa vse banke v državi poslujejo strogo pod nadzorstvom državnega bančnega urada, zato je bilo potreba s tem uradom najprej urediti vse predpriprave in predložiti dokaze, da je podružnica potrebna, da je okraj primeren in da je banka finančno zmožna za še drugo podružnico. V ta namen se je državni urad osebno prepričal in dovolil, da se po državnih zakonih in predpisih lahko uresniči ustanovitev podružnice pod pogoji, katere stavi državni zakon, kakor sledi: Kapital banke naj se zviša iz $200/100.00 na $300.000M. — Dalje država narekuje, da se vsakemu delničarju pošlje tfi-
.	pojasnim: Nikdo ni siljen ku- _ ,	„	____________
nice in to za njih korist. Za nobeno delnico ni nobene odgovornosti v slučaju, da bi banka ne napredovala. Banka je dosedaj plačevala na delnico en dolar letno, to je nekako 6 odstotkov na investacijo" za 20,00 dolarno vrednost. Pri tem so pa delnice naraščale v njih vrednosti z rezervnimi skladi, ki se množe. Tako ima vse upanje tudi direktorij za bodoče.
Tujci se že priporočajo za nakup delnic, prva prilika se nudi domačinom, potem se bo šele dalo priliko drugim, ko bi odrekli sedanji delničatji in delničarke.
Bančno stanje sedaj Statement dne 31. marca t 1. je izkaz z vlogami in rezervami skupno $8,617,656.35. K temu še lahko prištejemo lastno poslopje coliinwood8ke podru žice, ki je stalo banko okrog $40,060.00 in je last banke v računu samo ža $1.00. Toko
“Nadnormalni” človek
V Parizu živi 45 letni človek Sauas, ki ima čudovit spomni. Na pamet zna vsa imena, naslove in številke 412,628 pariških telefonskih naročnikov. V nekem svojem spisu pripoveduje ta izredni človek, da je že kot o-trok v šoli imel tak spomin. —
lekcijo ih si jo zapomnit da je
mogel profesorju odgovoriti na vsako vprašanje. Med zadnjo svetovno vojno je bil v telefonski službi francoskega generalnega štaba. V nekaj dneh je prebral telefonski imenik in si ga s pomočjo preprostega ključa vtisnil v spomin in ga znal na pamet. .Nekega dne je bil radi bombardiranja težko ranjen in, prepeljan v bolnišnico. Dolgo je visel med življenjem in smrtjo.
Ko je okreval, so zdravniki dejali, da so se mu možgani poškodovali. V bolezni je neprestano čebra jal razne številke. Moral se je dati duševno preiskati. Izvedenca zdravnika je prosiL naj mu pove svoje ime — nakar mu je takoj naznačil njegov naslov in telefonsko številko. Zdaj je bilo začudenemu zdravniku jasno, zakaj je v bolezni našteval številke. Izdal mu je spričevalo, da ni le duševno zdrav, temveč celo “nadnorma-len.”
Kopajte Victory honde!
ČE VEH	m	r
		
V Oškošu nismo pustili drugega kot nekaj denarja za prenočišče in krmo, torej ni bilo slovo od prijaznega mesteca nič posebno težko. Niti gudbaj ni bilo treba reči niti lagati se, da še pridemo nazaj, ko vemo, da ne bomo. Svoje kifrčke smo vekli do naše prevozne trdnjave, do našega Buicka, ki jc pohlevno in potrpešljivo dremal ob no in potrpežljivo dremal ob fen-cu za gasolinsko postajo. Prav zdelo se mi pa je, da je nekoliko zastokal, ko smo naložili nanj prtljago in nazadnje posaditi
strani, kjer si jy izbrala počivališče moja skromna oseba, so
veliko razočaanje, ker ' iz mene ne bi dobil nič drugega kot morda en par prav globkih vzdihljajev.
Pregledal sem nebo na vse kraje ter konštatiral, da se bomo močili in da bo vožnja od muh. Za vožnjo v takem vremenu ga pa nimate boljšega kot je Jakšič, ki je od sile previden voznik. Samo da ima pri roki cigaro, pa se mu lahko zaupate, kot bi sedel doma v zapečku. Zato sem, predno smo se še prav organizirali, naglas predlagal:
“France, ti nisi še nič vozil. Dozdaj sva cijazila Buick samo Mr. Grdina in pa jaz. Gospod Fronc je častna izjema in ga bomo enkrat pozneje učili, torej si samo ti še. ki bi lahko pokazal, kaj da znaš. Pa tudi ni bilo nikjer rečeno, da se boš samo vozil in cigare kadil, mi drugi, kakopak, bomo pa napenjali za
fedri kar zaškrtali, ko sem se'svoje živce in mišičevje vsel, Saj veste, bilo je po zajtr-J blagor združenih narodov, kar ku. Ce bi me takrat vzel v roke; nas je zapopadenih tukajle. kak frajtar in komandiral kakš-| Kar lepo h kolesu se spravi,
obrnjena so utrjeni proti raecici zi zmeraj.	a«*"	‘	‘T” .	,	"T",
Pa bi radi omenili še eno spoznanje. Vsa poroč.la go- ne gelegsibunge, b» bil doživeli Francelj jaz bom pa pri tebi
sedel in ti pot kazal.” > ,
“Aha, dozdaj se ni pa nihče spomnil name, ko smo imeli lepo vreme in se je lahko pritisnilo “na gas.” Zdaj pa mene h krmilu, kakopak, ko bo mokra cesta, potem me boste pa objedali, kakšen voznik da sem.”
“Nič n« bomo rekli, kar primi se kolesa, ali kakor mu pravijo tam v Ljubljani, kjer se kunštvajo z našo slovnico — voljan,” prithdi Mr. Grdina.
“Kolesu pravijo “volan,” ne “voljan,” popravim slovnično napako, ki sem od foha, kot bi rekli.
“Oboje je napek, mislim, pa bi bilo bolj na mestu “voljan,” ker je koto tako voljno ubogati voznika, da se ga lahko z mezincem krmari. Se reče, Še je vozilo kakšne takšne baže kot je tale naš Buick,” se pohvali Mr. Grdina.
"Menda ne bo šlo drugače, da bom vozil,” se vda Jakšič in se vsede spredaj k “volanu.”
“France,” ga opomnim, ko se prelagam poleg njega, da bom
iz zemljevida ugibal pravo pot, “pepel od tiste svoje cigare o-tresaj skozi okno na tvoji levi strani, da ne bo v avtu kot v »tali.”
"Vi, Debevc, pa s svojih cigaret skozi okno na (lesni,” se zasliši iz zadnjega sedeža nujna pripomba. Pa tako glejta, če vama ni morda ravno nerodno, da bosta pepel otresala tako, da ga ne bo sapa nosila nazaj v oči,” je še dodal Mr. Grdina, s čemer se je gotovo iz dna srca strinjal tudi gospod Fronc, čeprav ni rekel nič.
“Pa oken ne držita na ste-žaj odprtih, ker sicer nam bo rosilo naravnost v nos,” je še dodal Mr. Grdina.
“Meni se zdi jako demokratično, da si razne pomisleke in nasvete dopovemo iz oči v oči,” sem pohvalil to izmenjava medklicev in dodal, “če imata še kaj na srcu, se izkašljajta sedaj, predno poženemo. Na po-znejže ugovore se ne bo ozira-To.”
"Drugega nič, kot da ustavila pred gazoiinsko postajo, da
napojimo našega konjička,” reče naš glavni blagajnik. To se je tudi zgodilo in kmalu smo bili pripravljeni za odhod. Se en dober skok, smo rekli, pa bomo sedeli pri kosilu na Wil-lardu. Kaj neki bodo skuhali za nas?
France je naravnal ubogljivi Buick na cesto in zavozili smo v deževno jutro. Okolica krog nas se je spreminjala. Ponekod še dosti praznine, poraščene z drevjem, ali pa močvirnate. Pa smo zopet prišli v lepe farme, z lepo živino po pašnikih. Včasih nas je pralo, da je voda visoko brizgala izpod koles, včasih se je pa zopet prevredilo in sonce je iskalo med oblaki kak predor, skozi katerega si nas bi ogledalo. Se reče, saj v avtu nismo čutili vremena in se tudi nismo zmenili zanj, ker Jakšič je vozil, kot bi bil za šoferja pri samem generalu Eisenhowerju, ki vemo, da je imel same najboljše. Še nekaj ur, pa bomo na Wil-lardu, pa magari če padajo na nas ošpičene preklje.
Miklova lipa
ZGODOVINSKA POVEST
“I se ti pridružim jaz. Saj se ni treba bati, da bi ti kratil tvoj zaslužek. Ce kaj dobim, je dobro, če pa nič, se pa tudi ne bom togoti 1. Rečeni ti pa še enkrat, da se bo pot tod' čez na Koroško vse drugače izplačala, kakor če bi šli čez Trbiž.”
Huber je zamolčal vzrok, radi katerega je hotel, da bi Turki čez Kokrsko dolino na Železno Kapljo. Kakor hitro mu je bil Cviter zaupal, da je s Turčini v zvezi, mu je šinila takoj misel v glavo, da bi si lahko ohladil srce nad svojimi znanci v Železni Kaplji, ako bi se mu posrečilo, spraviti turške divjake čez Kokrsko dolino na Koroško. Toda varoval se je izdati, da je on sam pri tem tako udeležen, ker se je bal, da ne bi vzbudil s tem v Cviter ju nezaupljivost.
Cviter pomišlja nekoliko in naposled pa reče:
“Naj pa bo no, če misliš, da bo dobro tako. Toda, ti greš z nami!”
“Kaj pak da!” potrdi Huber in mu seže v roko.
VI.
Že dne 23. kimavca, to je baš tisti usodni dan, ko sta se bila Matilda in Florijan tako hudo sprijela, da je bila ta zapustila moževo hišo in se vrnila na svoj rojstni dom, sta Huber in Cviter vodila turško druhal proti Koroškem. Krvoločniki so bili na vse zgodaj prihruli do Kranja. A dočim se mesta niso lotili, jim je pol dneva zadostovalo; da so opustošili vso okolico okoli Kranja. Dim, ki se je dvigal vse povsod iz požganih vasi in neusmiljeno razmesarjena trupla, ki so ležala po tleh okrog, so pričala o grozodejstvu najhujšega sovražni-“Tai'ltar jr je' imelo kdaj krs-
čanstvo. ■
Ko pa se je nagnilo solnce čez poldne, se je obrnila nečloveška druhal .pod Sodstvom Huberja in Cviterja proti Kokri in je v divjem navalu dre-vila proti Jezeru, goneč pred seboj cele trope krščanskih mladeničev in deklic.
Kjerkoli so dospeli divjaki do človeških bivališč, so jih podžigali ter potolkli vse, kar se
jim ni zdelo vredno, da bi vzeli s seboj. Skoro brez počit-,ka so drli naprej čez Jezerskih vrh in potem čez Belo. Ko pa je bila nastala dobro tema, so se že bližali Železni Kaplji.
Huber je celo pot koval naklepe in delal načrte, kako se bo maščeval in kaj bo storil. Da si s pomočjo Turčinov osvoji Matildo, o tem ni dvomil. Njo si je hotel od' Turčinov izgovoriti, tudi če bi mu potem nobenega drugega plačila ne dali za to, da jih je vodil. Srce se mu je smejalo pri m|isli, da bosta kmalu Florijan in Gašper na onem svetu, Matilda pa v njegovih rokah. Cim bližje je bili svojemu smotru, tem bolj je hitel, akoravno ni bil malo truden od dolgega potovanja. Bal se je, da bi njegovi nasprotniki ne dobili časa pobegniti, zato je neprenehoma priganjal in silil naprej.
Predno so se prebivalci Železne Kaplje prav zavedli nevarnosti, ki jim je pretila, so že bili obkoljeni od vseh strani. Kakor se vsujejo kobilice na rodovitna polja, v tako gostih trumah so vdrli Turčini v miirni trg, potem pa se razkropili na vse strani, povsod pleneč in moreč . .
“Turki, Turki!” se je razlegalo obupno po cestah in iz hiš, toda prepozno. Ljudje so bili tako zmedeni, da so tekli naravnost Turkom nasproti, ne da bi bili poiskali primernih zavetišč. Mongi pa niti časa niso imeli, da bi mislili na rešitev, kajti Turki so z neznansko hitrostjo planili po posameznih hišah ter njih prebivalce ali povezali ali pobili, kakor sč jim je baš ljubilo in
^akor jim je bolje kazalo.
S. P. D. SV. MOHORJA
Ustanovljena 31. decembra 1831
Inkorporlrana 13. oktobra 1833
Re-inkorportrana S. aprila 1840
CHICAGO, 1U.
Odbor ia leto 19471
Predsednik: John Makak. 1825 W. 22nd Place Podpredsednik: nauk Piklaveo, 2336 So. 61st Ct., Cicero, IU.
Tajnik: Joe. J. Kobal, 3113 W. 33rd Street Blagajnik: Joe. Oblak. Jr.. 1840 W. 22nd Place Zapisnikarica: Anna ZokaJ, 2060 W. Coulter Street Duhovni vodja: Rev. Leonard Bogoto, O. F. M, 1803 W. 33nd Place Nadzorniki: John Denaa. 2180 Arthlngton Ave. — Karolina Fiehman, 2330 So. Wolcott Ave. - Frank Dolenc. 206« W. 23rd St.
Porotni odbor: 'Hath Hajdinjak; 3011 W. 21lt Plačo - Leo Mladic, 1910 W. 22nd Place - Pauline Ožbolt. 3030 W. Cermak Rd. -Anna Zorko. 1064 W. 31st Place
Dndbena zdravnika: Dr. Joe. E. Urslch. 1901 W. Cermak Road ln Dr. F. T Glin. I860 W. Cermak Road Vratar: Rank Roblek. 1833 W. 22nd Place Uradno Glasilo: “Amerlika Domovina”
Seje se vršijo vsaka drugo soboto v mesecu ob 8. url zveder v cerkveni dvorani Sv. Stefana na 22nd Place In Wolcott Ave.
Družba sprejema v svojo sredo moške ln šenske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je prost. Za natančno pojasnilo glede Družbe Jn njenega poslovanja se obrnite na Družbenega tajnika ali predsednika.
To Je lzvanredna ugodnost za vsakega katoliškega Solvenca v Chl-cagi. Rojaki, pristopajte v to domačo Družbo!
A
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Doile praho Trsta)
(Nadaljevanje s 1. strani)
da ga bo režim še gnjavil. Po tej uredbi bo vsakemu kmetu že pomladi določeno, koliko žita bo moral oddati državi v jeseni. Odloča o tem država. Kmet mora potem toliko posejati, da od-rajta državo (včasih je bil namesto države grajščak), pbleg tega mora dobiti za svojo prehrano in za senie. Če mu kaj ostane sme svobodno prodati, toda po cenah, ki jih dolbči država, ta novi grajščak. Med žito,
Pšenica, rž, sOršick, proso, kOrii-
Hubčr ši jTr-biT že niied pot- za, ječmeh iir 9včk.'"Oddanb žito
jo zagotovil dva Tu&iiia, ka- gre v poseben državni Žithi fond. terima je obetal velik dobiček,
kot je bilo pod grajščaki. Zato je splošen odpor kmečkega prebivalstva proti mestnim komunističnim škricem tako splošen.
NOVA DAVČNA POLITIKA. — Boj med kmetom in “novo” oblastjo odsčva 'tudi iz članka Slovenskega finajjčnega ministra Zorana Polica, ki ga je napisal v “Slov. por.” 23. feb. Tam se jezi minister nad kmeti, da bi lahko več pridelali pa nočejo iz nasprotovanja “ljudski” .ohlasti. Take kmete; da bodo od-
prav hudo zastarel, približno tako kot med vami trgovanje z goldinarji.
Najnovejša znanstvena1 preiskovanja, ki so mogoča samo v krajih resnične neomejene svobode, kažejo, aa se je človek razvil iz petelina in kokoši.”
“Vi se norčujete!” ga je prekinil.
“Ne norčujem se ne iz tebe, še manj pa iz znanosti,” — mu je zagotovil znanstvenik. “Iznašam samo dejstva: znanost mora sloneti le na dejstvih. Navedel ti bom le nekaj teh laže pristopnih dokazov, da je človek iz piščanca, ne pa iz o-pice.
1.	) Poglej najprej naše priimke! Ali si že kedaj slišal, da bi se kdo pisal “Opica, Orangutanovi, Gorila itd.!” Razširjeni pa so priimki: “Piščanec, Petelin, Kokošar, Kokano-vič itd.” Že tu zapaziš sledove naših praroditlejev.
2.	) Se močnejši dokaz. Kadar si dva zaljubljenca izražata medsebojno ljubezen, ali si že kedaj slišal ,da bi se pitala z izrazi: "Gorila moj! Opičica moja?” Pač pa se kar najbolj naravno nazivata: “Pitka, golobiča moja! . . .” in podobno. Zlasti v srbohrvaščini so najbolj pogostni izrazi ljubezni: “Kokane mej! Kokice moja! Pilence sladko!" in podobno.
3.	) In tretjič, da boš imel še posebno krepak dokaz, pomisli: ali ni res, da vsak človek, ki kaj doseže, ponosno dviga glavo iij naduto stopa kot njegov praoče petelin? In ali ne skuša vsako svoje delo takoj razkokodakati, kakor njegova pramati kokoš, ki znese jajce?
Torej že iz teh treh skrom-
ki ga država kontrolira spada: !slei boli obdavčili. Doslej so ob-
EASY-TO-SEW
nih dokazov menda tudi ti že uvidevaš, da je med piščancem in človekom več zveze in podobnosti, kakor med opico in človekom.
Navdušeno je hotel Janez priobčiti najnovejše znanstvene izsledke svoji družbi, ki se je sprva čudila še bolj kot on, toda je kmalu spoznala, da so dokazi temeljiti in eneovrgljivi. Še trmoglavi Ivo se je vdal in priznal, da se prava znanost! res lahko svobodno razvija samo tam, kjer vlada resnična demokracija in kjer ni znanost vklenjena v verske dogme in druge reakcionarne okove.
Navdušeno je družba kikirikala in kokodakala do poznega jutra, vsa srečna, da so naposled najdeni pravi preroditelji slavnega človeškega rodu.
Znanstvenike, ki se niso šolali v Trnovskem gozdu in še vise, so pa proglasili za belogardiste in reakcionarje, ki jih bo treba likvidirati.
(Sl. Primorec)
IEL0 DOBIJO
VEC POMOČNIC ZA MFEIERUO
SE SPREJME
Delo je v čisti, sdraiJ
m.m-
Napačno razumel
Zastopnik elektrarne je prišel k priletni ocveli devici, ki je po časopisnem inseratu iskala moža in se ponudil: “Gospodična, vi ste inserirali, da iščete moža, ki prinese slvetlobo v vaše temno stanje?”
Gospodična: “Da, inserirala sem.”
Zastopnik elektrarne: “Dobro, jaz sem zastopnik elektrarne Lux . . .”
*•***»*< i,„	„
Ali preveč pijete?
Najboljše sredstvo proti preobilni pijači je
če se ga bosta držala. Dospev-ši v Kapljo gre z njima naravnost h Gašperju. Znositi se je hotel najprej nad njim, potem pa se podati na Florijanov dom. A, ko buti s Turčinoma v sobo, se ne začudi malo. Namesto Gašperja in njegove žene vidi Matildo pred seboj. Hitela je na vse pretefee, da bi spravila še nekaj stvari skupaj ter jih rešila; a pri tiem jo prehiteli razbojniki.
1NNEBRIN
Poiskusite enkrat. Dobi se le pri
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
SEDMAK
Moving & Storage
ALSO
LIGHT EXPRESSING
1024 E. 174 SL KE 6580
MAKI
0NE>DAY
MULTIPLE VITAMIN WWW*
your iuy word
* PM 4a
M* M	hjM
■tn»u»l. W VOoalo
IZ^rnmd^mleh M» **
Hakmbeee Tiltt eoo capedo	*9««f M
rirctssass
Par 0» aatr «• «** «*
15aT> OCONOMY.
4*r*» »aa < eaia la a* . pla VUoaeia Capada.
MILES lABORATOOO, WC
Eden Turčinov pristopi takoj njej potegne vrv iz nedrij a ter ji zveže trdo roke na hrbtu Njegovo režanje je pričalo, da mu je mlada žena všeč in da je zadovoljen s svojim plenom!.
Huberja je vse to nekoliko zmedlo, saj ni pričakoval, da bo dobil Matildo doma, ker je dobro vedel, da se je bila poročila s Florijanom; zatorej si je mislil vso stvar drugače ka kor pa je prišla. Turčin si jo je bil prehitro prilastil, tako da on zdaj ni vedel, kako in kaj. Premišlja nekaj časa, kaj mu je storiti, potem pa se odloči, poskusiti zlepa. Tja stopi torej k Turčinu ter ga prosi, naj prepusti to žensko njemu kot plačilo zato, dd je Turke pripeljal semkaj. Toda Turčin ni poznal hvaležno, sti. Grdo zarentači nad njim ter ga sune tako močno v prsi, da bi se bil škoro zvrnil po tie.
Huber osupne. Izprevidel je, da se je vračunal. Brez pravega namena vpraša zdaj Matildo:
“Kje je pa oče?”
“Ne vem!” odgovori ona, na vsem životu trepetajoča, ne da bi se bila vprašala kako pride Huber baš zdaj semkaj. Da je pripeljal Turčine baš on Kapljo in da se je hotel maščevati, to ji v tistem hipu prišlo na misel.
(Dalje prihodnjič.)
Pmmgajte Ameriki, kupujte Victors temle to mamke.
Izročiti pa mora kmet, ki ima 3 ha orne zemlje 215 kg na vsak ha. Kdor ima 3-8 ha. izroči 315 kg na vsak ha, od 5-8 ha izroči na vsak ha 510 kg, od 8-10 pa 690 kg na vsak ha. Torej čim večja kmetija tem več mora pridelati na ha in seveda oddati (kar je poglavitno). Pri posestvih do 5 ha £e odbije za člane družine po 200 kg, tako da gre toliko manj za državo, če jih je v družini več kot štirje. Pri onih nad 5 ha orne zemlje to ne pride v poštev.
Koliko katerega žita, ali pšenice ali rži itd, mora kmet oddati določa krajevni odbor, če je letina za eno žito slaba, določa krajevni odbor, katero žito se odda namesto tistega. V slabi letini se sme dolččna kvota tudi znižati.
Kaj se smatra za orno zemljo tudi odloča krajevni odbor, ne pa kmet. Boje se, da bi kmet ne začel spreminjati njiv v travnike. če kdo ne poseje obdelovalne površine'ali če uniči žito ali ga skrije, je kriv sabotaže. Kaznuje se s strogimi kaznimi.
To je sedaj kmetova svoboda “svobodni” Jugoslaviji. Hujše
v fbkaK komunistične partije, bo v rešnici odločala komunistična stradka, koliko more kdo plačati. To je nova davčna politika. Tako bodo imeli, mislijo, kmeta čisto v svojih rokah. Kdor se ne bo udal in piskal, kot hočejo gospodje na vladi, bo pa več plačeval.
^le iz opice - temveč iz piščanca
Ko se je tov. Janez prepričal, da že vsak frkolin v napredni coni B ve za znanstveno dejstvo, da je človek, nastal iz opice, je tudi on hotel slediti sodobni znanosti ter se napotil k dr. X-u, ki je diplomiral na evolucionistični fakulteti v Trnovskem gozdu in slovel daleč naokoli za strokovnjaka v teh vprašanjih. Dr. X. ga je prav prijazno in tovariško sprejel. Ko pa je slišal za njegove želje, se je hudomušno zasmejal. — “Morda te bom nekoliko presenetil — je dejal toda povedati ti morem, da je nauk o razvoju človeka iz opice med nami progresivnimi znanstveniki že nekaj mesecev sem
Cerkev na Kitajskem
Vojska je kljub gmotni in duhovni škodi katoliški cerkvi prinesla novega podviga. Kitajska hoče katoliške sile negovati in uporabiti za veliko obnovitveno delo. V narodni zbornici je 16 katoličanov, ki zagovarjajo in širijo težnje katoliške cerkve.
Morajo razumeti in govoriti aaglcjkg
£ tumor«
Samo inaine, čiate in lične mlade ženske od 20 do 89 let staroeti naj m prJglaclJo.
Dobra plači
Hrana in uniforme zastonj
Zglasite se v
The Ohio Bell Telephone Company ’
•oba 901
700 Prospect Ave.
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E,- 9th St. in Broadway * Plača 93(4c na uro čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co.
E. 9th & Broadway
(91)
Dve hiši naprodaj
Lastnik prodaja 2 hiši na enem lotu; vsaka hiša po 6 sob in vsaka ima kopalnico in fur-nez, toilete in pralna korita. Hiše so na 1256 in 1258 E. 59. St. Cena je $9,300. Zglasite se pri lastniku na 1275 E. 59. St. .	—(92)
fTHIS spring date dress is in the J. latest style with its shirred cap sleeves, flattering low waistline, and lull skirt It’s cut from an easy to follow pattern and can be made in a jiffy. Choose a fabric like this serviceable navy rayon crepe which is so espy to drape and sew. And look for informative labels showing that the material has been tested for service qualities. For more tips on choosing fabrics, you can obtain the free leaflet, “Selecting Rayon Fabrics for Simple Sewing," by sending a stamped, self-addressed envelope to the women’s department of this'


•ALI OGLASI
Težaki
Dobra plača od ure in nadurno delo. Stalno delo; prijetne delovne razmere.
Mr
Stavbena parcela
Naprodaj je kresna stavbena parcela na 236. cesti blizu Babbitt Rd. Lot je 50x150, blizu šole in trgovskega središča. Pokličite IV 2314.
(92))


20o'Sbi5,Rd,rr*!,h
(94)
DIE MAKERS DIE REPAIR MEN SHEET METAL WORKERS DIE SETTERS PLACA od ure STALNO DELO BISHOP & BABCOCK MFG. CO.
1285 E. 49; SL
(92)
DELO DOBUO ženske za čiščenje uradov
Važno naznanilo vsem delničarjem!
Tem potom se uradno poziv-lje na delniško sejo slovenske banke,e The Nbrth American Bank Co., ki se bo vršila v četrtek 16. maja ob 8 zvečer v spod njo dvorani SND na 6417 St. Clair Ave.
V ta namen so bila odposlana pisma z razlogom in PROXY vsem delničarjem in delničarkam ; kdor se ne bi mogel udeležiti seje, naj se ‘posluži Prozy (pooblastila).
Vse to je urejeno v smislu bančne uprave, da ima vsak delničar ali delničarka priliko, da se izrezi za ali proti.
(May 15-x)
'Stalna zaposlitev, dobra plača od ure z bonusom. Zglasite se pri Forelady zvečer 12. nadstropje Hippodrome Bldg.
(92)
Cementna dela!
Dovozi in pločniki. Vse delo
So napravili nov zgodovinski polet. — T. Carroll Sallee (levi) iz Dallas, Texas, či-kaiki milijonar Milton Reynolds in Capi. William Odom iz Roslyn, .V. V., ki mm jih hl-že gornja slika na krilu Retjnoldš-ovega letala na LaGuardia leiališču v New Yorku, v ka-terem so napravili omenjeni trije nov rekord r poletu okrog sveta ,kar so zavrtih r 78 vra in 55 in pol minute.
je garantirano. Pokličite za dobro delo
Warner Construction Co.
Tel. YE 1479
-(106)
Pekarija naprodaj NAhfia m v slovenski okolici in dela do $500 prometa na teden. Cena je $6,500. Za informacije pokličite Mr. Ca-plan, MA 3747.	(90)
Dvojna hiša naprodaj
Ima po 6 sob spodaj, 4 zgo-rej, na vsaki strani. Lot S0x ' 135,4 garaže. Nahaja se na 5611 j Prosser Ave.
I lastniku istotiam.
Strežkinja dobi delo
Za poln ali delni čas. Vzame se tudi pomoč za v kuhinjo. Zglasite se osebno v
Som’s Restaurant
6036 St. Clair Ave.
(90)
MALI OGLASI
Furnezi
Novi furnezi so premo«, olle.
gorko vodo lil pon. Resetting 815 - Ottonjo K premeni amo stare na oUo
.'D
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. - KN 9417 Govorimo slovauko (si
Dve hiši naprodaj
Naprodaj sta 2 hiši, vsaka za 1 družino po 5 sob in dvojna garaža; hiši sta na 3 lotih. V hišah je kopalnica in furnez na plin. Ena hiša stoji proti 159. cesti, druga pa proti Saranac Rd. Na ekstra lotu je krasen vrt. Cena je zmerna. Zglasite se na 645 E. 159 St.
(93)
Soba se odda
Ena soba se odda za žensko; Zglasite se pri si lahko tudi kuha. Pokličite —(58)!HE 7939.	(91)
&HI Ameriška Domovina
ITj 1 J Pl f
•erotan*
(JAMES DEBEVEC. Editor)
•117 9L Chdr A?t.	HEndcnon 0628	Cleveland 3, Ohio
Publlihed daily exoept Saturdays, Sundays and Holidays___
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; »> Cleveland In Kanado Po pošti za eno leto $8.00.
Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland ln Kanado po poiti pol leta $4.50.
Za Ameriko Četrt leta $2.50; za Cleveland to Tarmin po po&tl četrt leta $2.75.
Za Olveeland ln okolico po raenatalclh; celo leto $7.00. pol leta $4D0. četrt leta $250. Posamezna številka stana 5 centov.
,	SUBSCRIPTION RATES:
' United States $7.00 per year; Cleveland and
SThM months*1 Cleveland and Canada by mail $4.50 far 6 months.
U S $2.50 for 3 months Cleveland and Ca-
; nada by mall $2.75 for 3 months. __
Cleveland and suburbs by Carrier $700 per year. $4.00 for 0 months. $250 for 3 months. Stogie copies 5 cents each,______________
Entered as second-class matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879
83
No. 90 Wed., May 7, 1947
Nova spoznanja
vore o polnih cerkvah. Mnogi, ki so se odtujevali službi gašeni n» tleh po mrtvih po. božji, so se spet približali cerkvi. Strašna usoda, ki je zasu- »«"•»• -	«vr«i in
žnjila naš narod v starem kraju nečloveškemu komunizmu, je mnoge pretresla in jih prisilila k novim spoznanjem. Kje pa bi se tudi pašel človek, ki bi imel še malo človeškega V sebi, pa se ne bi zgrozil, ko je videl, kako so slovenski partizani poklali blizu 10,000 mladih fantov, svojih slovenskih rojakov domobrancev, brez obtožbe, brez obravnave, brez obsodbe. Potoki prelite krvi in izpraznjene vasi vpijejo o strašnem nasprotju med vero sovraštva — komunizmom in vero ljubezni-krščanstvom. Sveto pismo pravi: Kaj ve tisti, ki ni bil izkušan? Nad narod v starem kraju je prišla bridka preizkušnja in ga obrnila k Bogu. Nešteti mučenci, ki jih je pobilo sovraštvo komunizma, so novo seme nove poglobljene vere. Zato se polnijo cerkve, zato je zrastla v ljudski misli vrednost večnega.
Huda ovira na tej poti krščanske poglobitve je usoda mladine. Vsa skrbnost staršev ne more preprečiti vpliva predkrščanske šole in škode veseljačenja pod vodstvom komunistov. Pismo iz Notranjske piše, kako so jokale matere, ko so morali koncem marca fantje to ko so zlasti morala mlada dekleta v Bosno, da se tam na železniški proei pokvarijo. Pismo pravi, da ni bil ta jok nič manj grenak, kot jok mater, ko so zvedele, da so jim bili partizani poklali sinove domobrance. Saj je bolje videti hčer mrtvo kot — partizansko vlačugo.
Toda vera celega tako preizkušenega in trpečega naroda bo potegnila za seboj večino mladine in jo bo rešila.
Iz vrst francoske revolucije same je nekdaj zrastla “zlata mladina,” ki je končno ustrahovala prevratneže, ki so prej terorizirali druge. Tudi slovenski narod ob vseh težavah in preizkušnjah ne sme obupati nad mladino. Tudi ta preizkušnja mine.
Ob vseh žalostnih vesteh iz stare domovine ne smemo torej biti samo črnogledi. Naš narod trpi, pa ga bo to trpljenje utrdilo in ta preizkušnja izučila. Ko mine doba komunisti-
Blizu en milijon je v Evropi vseh beguncev izpod komunističnega jarma. Ko jih ameriške in angleške oblasti pregovarjajo, naj se vrnejo, je stalen odgovor teh nesrečni. žrtev prevelike zaupnosti zapadlih velesil do Sovjetije ta.
“Samo tisti verjame, kaj je komunizem, kdor ga je preizkusil. Ti tisoči Latvijcev, Litvincev, Poljakov, Ukrajincev, br-	m ^ pltltIVU!,llja ......................... ...........
bov, Hrvatov in naših Slovencev so preizkusili Strancu kk ^ ok cye bo narocj ves zre| gra(jn nov0 domovino, munistične zmote in vedo, da je ta zmota danes glav i -j graj| smo pjsmo nekdaj liberalne Slovenke, ki so ji do-vražnik človeštva.	' Pndki odorli oči. kako Drav ie imel škof Rožman, ko je sva-
Pa tudi oni doma prihajajo do istega spoznanja. Milijoni, ki ječe v odvisnosti od Sovjetije, bodo za zmeraj utrjeni proti vsem infekcijam komunistične bolezni, v strahu pred OZNA pišejo Slovenci iz starega kraja svbjim rojakom preko morja pisma polna previdnosti. Pa je previden kmečki gospodar porabil kmečko primero, ko je hotel povedati, da je njegov kraj sedaj enoten in utrjen proti komunizmu. Zapisal je: “Prešič, ki preboli rdečico, ostane vedno zdrav.
Boj proti komunizmu na Slovenskem ni nov. Od prve svetovne vojne dalje se je bil boj med krščanstvom in komunizmom; včasih bolj javno, včasih bolj po tihem. Katoliški listi so resno opozarjali na zmote komunizma in na njegove nevarnosti za versko, kulturno in socialno življenje naroda. Tiste, ki so mislili, da se da zbližati gospodarski nauk komunizma s krščanstvom, so svarili, da ni mogoča osebna svoboda kjer je vse v rokah države. Na neštetih tečajih in shodih, v raznih knjižicah in na poljudno pisanih letakih sq mogli oni, ki so bili dobre volje, dobiti jasen pogled na nauk in na dejannja prevratnega komunizma. MnOge je ta obramba pred komunizmom'zajela. Verjeli so papežu in škofu.
Ko je nastopilo komunistično partizanstvo, oblečeno v varljivo obleko osvobodilnega boja, so bili tisti, ki so poznali komunistične metode, kmalu na jasnem, kdo je za Osvobodilno fronto to kaj je njen zadnji namen.
Bilo pa jih je žal precej, ki so se dali varati. Bili so to najprej razni, recimo “liberalni ’ kristjani, ki so zmeraj mislili, da je moderno hoditi druga pota kot večina vernega naroda. Ti so s svojim denarjem in blagom podpirali OF in' bili sokrivi njenih krvavih umorov. Pa so bili tudi svojeglavni katoličani, ki so hoteli biti boljši in bolj socialni kristjani, kot tisti, ki so poslušali z drugimi papežkimi socialnimi okrožnicami tudi ono, ki tako svari pred vsako zvezo s komunizmom. Še vež je bilo takih, ki jih je tako zabolela krivična in nasilna nemška in italijanska okupacija, da so pri tem prezrli, da ne more priti rešitev samo od partizanstva, ki je tu in tam poškodovalo kak meter železniške proge, pa zato izzvalo dvije maščevanje okupatorja nad nedolžnim prebivalstvom, ampak da more priti svoboda le od zapadnih velesil. Prezrli so zlasti, da je OF zelo zgodaj začela širiti komunistične nauke in pripravljati teren za komunistično revolucijo in za Sovjetijo. Tako je OF sama preprečila sodelovanje katoličanov, ki vzamejo nauk Cerkve o komunizmu čisto resno. Da je rdečica zelo nalezljiva za one, ki jim je ugajalo umazano življenje po gozdovih, je še nekam razumljivo. Težje pa je razumeti, da je komunistična propaganda znala omrežiti in omamiti celo nekatere duhovnike (ne mislimo tukaj na izdajalce kot sta Mikuž ali Lampret), da niso dovolj čutili nevarnosti, ki jo prinaša partizanstvo. Nekatere vsaj malo opravičuje, da so zavezniki v svoji brezobzirni politiki podpirali komuniste in jim je to kalilo pogled. Druge je premotilo navdušenje za slovansko Rusijo, ki so jo med vojno gledali z drugačnimi očmi kot poprej in kot jo sedaj.
To zapeljevanje komunizma je danes temeljito končano. T sti “liberalni” krogi, k: so pomagali OF so danes od istih partizanov razjaščeni. Tako so ozdravljeni vsakega veselja nad “novim” redom. Oni svojeglavci, ki niso verjeli škofu, da je komunizem sovraštvo do krščanstva, danes gledajo z lastnimi očmi novo “Svobodo” vere in krščanstva. Cerkev razlaščena, duhovnikom bera zaplenjena, sestanki Marijinih družb vsaj v mnogih krajih onemogočeni, cela vrsta cerkvenih redov pognana :z njih samsotanskih prostorov, vzgoja gojencev v katoliških zavodih prepovedana, krščanski zakop ponižan, krščanski starši morajo pošiljati otroke h komunističnemu učitelju . . . Kdo bi dalje našteval? Oni partizani, ki so jim pomagal; katoličani do vpliva, jih sedaj bijejo v obraz. Tisti, ki so sanjali o svobodi, so se znašli v novem suženjstvu. Tisk zatrt, shodi prepovedani, vsaka beseda kontrolirana po špijon h. Ali naj dodamo še tisto divje sovraštvo, ki se ne neha in ne neha? Sodišča iščejo naprej in naprej političnih zločincev in slovenski partizan kolje svoje nasprotnike naprej kot je začel z Ehrlichom to Natlačenom.
Razočaranje je pripeljalo danes vse do spoznanja,>aj je komunizem, ta nova vera sovraštva in nemorale. Vsi ti spreobrnjenci so utrjeni'proti rdečici za zmeraj.
oran smo pismo iiCKuaj iiuciaiuc oavvgiir.^, »ti au ji uv godki odprli oči, kako prav je imel škof Rožman, ko je svaril pred komunizmom. Zapisala je: “Ko se Rožman vrne, bomo vsi poklekovali ob poti, kodejr bo hodil.” Četudi se ne vzame takih besed dobesedno, vendar ta beseda dotočno pove, kako so nova spoznanja spremenila ljudsko mišljenje.
44tt444tt44t ttittt >tttttttt111H $*»*>>****♦♦« $ I $ »**♦
gazeni na wen, 1***$.**«
Ijanah p« krakajo »avranl in kljujojo lobanje.
Življenj® je ničevo, a samo brez Boga. Življenje je naj-viije, a samo v Bogu.
Kaj je življenje, ko na pragu ždi smrt! Kaj je smrt, ko le odgrne zaveso v resnično življenje?
Blaženi vi, ki živite, če v Bogu živite 1 Blaženi vi, ki umirate, če v Bogu umirate! —
(Iz dr. Alež Uieničnikove knjige “Knjiga o življenju.”) Resnicoljub. ---------------o——
Naznanje javnosti
Iz urada slovenske banke, The North American Bank Co., se naznanja, da je direktorlj side-nil predložiti delnitarjem v volitev za uetanovitev nove podružnice
KJE IN ZAKAJ Ker je znano, da vse bančne ustanove gredo za tem, da si ustanavljajo svoje podružnice z namenom, da ložje dajo ljudem več postrežbe, in da na ta način tudi ložje izhajajo z večjim uspehom in prometom z manjiimi stroški, si zato širijo po naselju v prikladnih križiščih svoje številne podružnice.
In ker je naša slovenska banka v zadnjih letih dosegla tako lep finančni uspeh v okrajih, kjer ima glavni urad in podružnico že v Collinwoodu,
ko zvane PROXY vottvne pra- je danes banka dosegla višino
>	. $ a it-  im	___ctlrl a/1 t in r*7torVATTli
BESEDA IZ NARODA
i ,4444444411 H 111444444111441144141 $41 $ 11 >441 i $ t*440t
Dva para se ženita
O. — Presneto
. in kako bi
Cleveland,
Vfii
[ zapisal, -
Svetovidski oder vprizori, oziroma ponovi veseloigri “Dva para se ženita” na Materinsko nedeljo 11. maja točno ob pol osmih zvečer v šolski dvorani sv. Vida., Dekleta pevskega zbora Baraga so nam prepustile Materinsko nedeljo, to pa zato, da pridejo še drugi pogledat, ki jih zadnjič ni bilo. Prav lepa hvala, dekleta. Kakor so se izrazili ljudje, ki so bili na igri, da kaj takega in toliko smeha že dolgo ni bilo v šoli. Dosti jih je pa tudi obljubilo, da pridejo še enkrat pogledat.
Pa tudi Rev. M. Jagra vabimo, da nas pride pogledat, tipamo, da Vas še vedno zanima Svetovidski oder in njegovo delovanje.
Vemo, kako veliko truda in ljubezni ste položili v to delo. Le pridite! Vabimo pa vse, kar leze ino gre, da nas posetite v kar največjem številu. Pa tudi iz drugih fara ste prav vljudno vabljeni na veseloigro ‘“Dva para se ženita,” 11. maja toč-
no ob pol osmih zvečer v šolski dvorani Sv. Vida.
Člani Svetovidskega odra.
vice, na katerih vsak delničar izrazi zvoje mnenje tt ali proti. Dalje: Ako bo uitanovlUv z večino dosegla odobritev na akupni eeji 18. maja, le bo potem zopet poilalo vsem delničarjem in delničarkam drug|e pole “Transmittal,” na katerih bo vsakemu naznanjeno, koliko delnic lahko še kupi za ceno ki jo je določil po državni postavi direktorij, kakor se glasi: Sedanji lastniki delnic so opravičeni vsak do ene delnice za dve, ki jih že lastuje. Na ta način jih lahko dobijo vsi vsak svoj delež. V ta namen, naj gotovo vsak potem odgovori s podpisom, kaj je njegov namen, Ako želi kupiti svoj .delež, naj to izjavi, potem lahko plača za vsako delnico po $27.-60. Ako pa se temp odreče, naj prav tako izjavi, da prepusti svojo pravico, da kateri drugi lako kupi njegov del, da ae da banki pravico doseči ustanovitev podružnice. Nikdo ni siljen. Nikdo ni obligiran, da mora kupiti. Vsak pa ima svoje pravice pod državnim zakonom, da izjavi po svojem prepričanju.
Kljub narakli vrednosti delnic, ki so po knjižni vrednosti vredne okrog $80.00 ali več vsaka, je direktorij odredil, da naj sedanji delničarji kupijo delnice, do katerih so opravičeni, za ceno samo, kakor je že zgoraj omenjeno po $27.60. Za nedelničarje pa, kateri bodo za rrlogli kupiti delnice šele potem, ko bi jih sedanji delničar-
r........... že -
je direktorij že dalj časa gledal na severno stran, v tako	------------------
zvani netviburški okraj, kjer je ji odrekli, jih morajo pa pla-
z njenimi skladi in rezervami in z poslopjem nad $8,684,866,-86 marca meseca.	v
Sedanji odbor in uradniki Ko je preminul prejšnji poslovodja blagopokojni Joseph L. Surts, je direktorij na po-svetovanju Union Commercial banke, s katero naša banka posluje čekovni promet, nasvetoval najboljšega in v bančnem poslovanju izkušenega človeka v osebi Mr. Joseph H. La-ckempa, ki je bil od mladih let uslužben pri banki in koti tak zmožen za vodstvo in nadaljevanje naraščajoče naše The North American banke. To se je do sedaj tudi izkazalo pod njegovim vodstvom. On je tako zvani manager in odgovoren za vse poslovanje imenovan Exec. Vice President; Anthony J. Perko, podpredsednik; M. J. Grdina, pomožni poslovodja podružnice v Collinwoodu; Rose Kovatch, tajnica; Raymond Breskvar, blagajnik; Gerald A. Herbison, pomožni blagajnik. Direktorij pa obstoji iz sledečih mož:	Anthony J. Perko,
Frank Mramor, Frank L. Grdina, Charles L. Lausche, John Zaller, Raymond Breskvar, Fr. J. Jakišč in dr. August Urankar. V vseh ozirih se lahko o-brnete še za nadaljne informacije. Sodelujte s temi odbori za blagor bančnega napredka, kar bo vse tudi v korist celokupnega naroda.
Anton Grdina, predsednik.
. ..	, _ * 1st.
že naša banka imela zvezo z na selbino fare sv. Lovrenca približno 20 let s pobiranjem vlog. Radi tega in ker se tam nahaja še mnogo drugih Slovanov, industrij in trgovin, si je direk-I torij umislil za ustanovitev po-ldružnice stavbo na najboljšem ‘IkrižBčul Union Ave. in E. 98.
čati po $32.50
S tem je potem državni zakon spolnjen, glavnica dosežena za nadaljnih $100,000.00 in podružnica dosežena.
Naj ob tej priliki še posebej pojasnim: Nikdo ni siljen ku-1 piti, želimo pa v»i odborniki, da bi po-1
So vprašanja, ki se zde mrtva, kakor se zdi mrtvo oglje, zagrnjeno s pepelom. A zapiše veter in raznese pepel in izpod pepela zažari žerjavica. Tako pokriva časih najbolj resnobna, najbolj življenjska vprašanja v dušah lahkomiselna ničemurnost. A potegne — kakor veter usode in vprašanja se razžare.
Potegnil je veter usode, za-plamenela je svetovna Vojna in duše so živo začutile tista prastara vprašanja: kaj je živ-lijenje? čemu živimo? .ali je vredno, da živimo? ali je življenje vredno življenja--------
Cim dalje človek živi, tem bolj se zresni. Res je v življenju tudi smeh in solčni svit, a še več je solza in teme. In ko bi drugega ne bilo, ali ni hudo, da je vse veselje minljivo? V sobici venčajo mlado nevesto za vesel svatovski pir, na pragu žedi smrt. Nedavno so mladci vriskali, polni kipečega življenja, sedaj leže po-
šču! Union Avei in E. 98. direktorji banke, da bi W Kpt $ijak je prebral le ed^ T. poslopje j, bi,o rt. „,p,„ J JZ, Z
jeno za bančno poslovanje in bo nekaj izvanrednega za nadaljevanje našemu denarnemu zavodu kakor tudi vsem stanovalcem tega okraja, katerim se bo nudila točna in domača postrežba.
Državni banini zakoni Ker pa vse banke v državi poslujejo strogo pod nadzorstvom državnega bančnega urada, zato je bilo potreba s tem uradom najprej urediti vse predpriprave in predložiti dokaze, da je podružnica potrebna, da je okraj primeren in da je banka finančno zmožna za še drugo podružnico. V ta namen se je državni urad osebno prepričal in dovolil, da se po državnih zakonih in predpisih lahko uresniči ustanovitev podružnice pod pogoji, katere stavi državni zakon, kakor sledi; Kapital banke naj se zviša iz $200J)00.00 na $300,000.00. — Dalje država narekuje, da se vsakemu delničarju pošlje ta-
kupili naši delničarji nice in to za njih korist. Za nobeno delnico ni nobene odgovornosti v slučaju, da bi banka ne napredovala. Banka je dosedaj plačevala na delnico en dolar letno, to je nekako 5 odstotkov na investacijo' za 20.00 dolarno vrednost. Pri tem so pa delnice naraščale v njih vrednosti z rezervnimi skladi/ki se množe. Tako ima vse upanje tudi direktorij za bodoče.
Tujci se že priporočajo za nakup delnic, prva prilika se nudi domačinom, potem se bo šele dalo priliko drugim, ko bi odrekli sedanji delničarji in delničarke.
Banino stanje sedaj
Statement dne 31. marca t. 1. je izkaz z vlogami in rezervami skupno $8,617,656.35. K temu še lahko prištejemo lastno poslopje collinwoodske podru žice, ki je stalo banko okrog $40,000.00 in je last banke v računu samo ža $1.00. Tako
“Nadnormalni” človek
V Parizu živi 45 letni človek Sauas, ki ima čudovit spomni. Na pamet zna vsa imena, naslove in številke 412,628 pariških telefonskih naročnikov. V nekem svojem spisu pripoveduje ta izredni človek, da je že kot o-trok v šoli imel tak spomin. — Kot_dljakJe prebrtl le enkrat
IaLoIi’a iti	4 e\ nnnAtMfli I A G ia
mogel profesorju odgovoriti na vsako vprašanje. Med zadnjo svetovno vojno je bil v telefonski službi francoskega generalnega štaba. V nekaj dneh je prebral telefonski imenik in si ga s pomočjo preprostega ključa vtisnil v spomin in ga znal na pamet. .Nekega dne je bil radi bombardiranja težko ranjen in, prepeljan v bolnišnico. Dolgo je visel med življenjem in smrtjo.
Ko je okreval, so zdravniki dejali, da so se mu možgani poškodovali. V bolezni je neprestano čebrnjal razne številke. Moral se je dati duševno preiskati. Izvedenca zdravnika je prosil naj mu pove svoje ime — nakar mu je takoj naznačil njegov naslov in telefonsko številko. Zdaj je bilo začudenemu zdravniku jasno, zakaj je v bolezni našteval številke. Izdal mu je spričevalo, da ni le duševno zdrav, temveč celo “nadnorma-len.”
Kupujte Victory bonde!
veliko razočaanje, ker ’ iz mene ne bi dobil nič drugega kot morda en par prav globkih vzdihljajev.
Pregledal sem nebo na vse kraje ter konštatiral, da se bomo močili in da bo vožnja od muh. Za vožnjo v takem-vremenu ga pa nimate boljšega kot je Jakšič, ki je od sile previden voznik. Samo da ima pri roki cigaro, pa se mu lahko zaupate, kot bi sedel doma v zapečku. Zato sem, predno smo se še prav organizirali, naglas predlagal:
“France, ti nisi še nič vozil. Dozdaj sva cijazila Buick samo Mr. Grdina in pa jaz. Gospod Fronc je častna izjema in ga bomo enkrat pozneje učili, torej si samo ti še, ki bi lahko pokazal, kaj da znaš. Pa tudi ni bilo nikjer rečeno, da se boš samo vozil in cigare kadil, mi drugi, lišče moja skromna oseba, so'kakopak, bomo pa napenjali fedri kar zaškrtali, ko sem se svoje živce in mišičevje za vsel, Saj veste, bilo je po zajtr-j blagor združenih narodov, kar >••• če bi me takrat vzel v roke i nas je zapopadeirih tukajle.
mrnrn
V Oškošu nismo pustili drugega kot nekaj denarja za prenočišče in krmo, torej ni bilo slovo od prijaznega mesteca nič posebno težko. Niti gudbaj ni bilo treba reči niti lagati se, da še pridemo nazaj, ko vemo, da ne bomo. Svoje kvfrčke smo vekli do naše prevozne trdnjave, do našega Buicka, ki je pohlevno in potrpešljivo dremal ob no in potrpežljivo dremal ob fen-cu za gasolinsko postajo. Prav zdelo se mi pa je, da je nekoliko zastokal, ko smo naložili nanj prtljago in nazadnje posadiii vanj še svoje kosti. Na t sti strani, kjer si jp izbrala počiva-
1	. Minio ul/rnmna nkphil SO
;uui 1IJCIIL1 uujvtil	«*•» -----r
Pa bi radi omenili še e,no spoznanje. Vsa poroč.la go- ne
KU. te Ul Hie LC4IY10L	y	(--- -
kak frajtar in komandiral kaki-j Kar lepo h kolesu se spravi, ne gelegsibunge, bi bil doživeli Francelj, jaz bom pa pri tebi
sedel in ti pot kazal.” •
“Aha, dozdaj se ni pa nihče spomnil name, ko smo imeli lepo vreme in se je lahko pritisnilo “na gas.” Zdaj pa mene h krmilu, kakopak, ko bo mokra cesta, potem me boste pa objedali, kakšen voznik da sem.”
“Nič ne bomo rekli, kar primi se kolesa, ali kakor mu pravijo tam v Ljubljani, kjer se kunštvajo z našo slovnico — voljan,” pritrdi Mr. Grdina.
“Kolesu pravijo “volan,” ne “voljen,” popravim slovnično napako, ki sem od foha, kot bi rekli.
“Oboje je napek, mislim, pa bi bilo bolj na iriestu “voljan,” ker je kolo tako voljno ubogati voznika, da se ga lahko z mezincem krmari. Se reče, Če je vozilo kakšne takšne baše kot je tale naš Buick,” se pohvali Mr. Grdina.
“Menda ne bo šlo drugače, da bom vozil,” se vda Jakšič in se vsede spredaj k "volanu.”
“France,” ga opomnim, ko se prelagam poleg njega, da bom
iz zemljevida ugibal pravo pot, pepel od tiste svoje cigare o* tresaj skozi okno na tvoji levi strani, da ne bo v avtu kot v štali.”
“Vi, Debevc, pa s svojih cigaret skozi okno na (lesni,” se zasliši Iz zadnjega sedeža nujna pripomba. Pa tako glejta, če vama ni mlorda ravno nerodno, da bosta pepel otresala tako, da ga ne bo sapa nosila nazaj v oči,” je še dodal Mr. Grdina, s čemer se je gotovo iz dna srca strinjal tudi gospod Fronc, čeprav ni rekel nič.
“Pa oken ne držita na stečaj odprtih, ker sicer nam bo rosilo naravnost v nos,” je še dodal Mr. Grdina.
“Meni se zdi jako demokratično, da si razne pomisleke in nasvete dopovemo iz oči v oči,” sem pohvalil to izmenjavo medklicev in dodal, “če imata še kaj na srcu, se iskašljajta sedaj, predno poženemo. Na poznejše ugovore se se bo oziralo.”
“Drugega nič, kot da ustavita pred gazolinsko postajo, da
napojimo našega konjička,” reče naš glavni blagajnik. To se je tudi zgodilo in kmalu smo bili pripravljeni za odhod. Še en dober skok, smo rekli, pa bomo sedeli pri kosilu na Wil-lardu. Kaj neki bodo skuhali za nas?
France je naravnal ubogljivi Buick na cesto in zavozili smo v deževno jutro. Okolica krog nas se je spreminjala. Ponekod še dosti praznine, poraščene z drevjem, ali pa močvirnate. Pa smo zopet prišli v lepe farme, z lepo živino po pašnikih. Včasih nas je pralo, da je voda visoko brizgala izpod koles, včasih se je pa zopet prevredilo in sonce je iskalo med oblaki kak predor, skozi katerega si nas bi ogledalo. Se reče, saj v avtu nismo čutili vremena in se tudi nismo zmenili zanj, ker Jakšič je vozil, kot bi bil za šoferja pri samem generalu Eisenhowerju, ki vemo, da je imel same najboljše. Še nekaj ur, pa bomo na Wil-lardu, pa magari če padajo na nas ošpičene preklje.
Miklova lipa
ZGODOVINSKA POVEST
“I se4i pridružim jaz. Saj se ni treba bati, da bi ti kratil tvoj zaslužek. 1 Če kaj dobim, je dobjs^Te'pa nič, se pa tudi ne bom togotil. Rečenj ti pa še enkrat, da se bo pot tod čez na Koroško vse drugače izplačala, kakor če bi šli čez Trbiž.”
Huber je zamolčal vzrok, radi katerega je hotel, da bi Turki čez Kokrsko dolino na Železno Kapljo. Kakor hitro mu je Ml Cviter zaupal, da je s Turčini v zvezi, mu je šinila takoj misel v glavo, da bi si lahko ohladil srce nad svojimi znanci v Železni Kaplji, ako bi se mu posrečilo, spraviti turške divjake čez Kokrsko dolino na Koroško. Toda varoval se je izdati, da je on sam pri tem tako udeležen, ker se je bal, da ne bi vzbudil s tem v Cviter ju nezaupljivost.
Cviter pomišlja nekoliko in naposled pa reče:
“Naj pa bo no, če misliš, da bo dobro tako. Toda, ti greš z namii!”
“Kaj pak da!” potrdi Huber in mu seže v roko.
VI.
Že dne 23. kimavca, to je baš tisti usodni dan, ko sta se bila Matilda in Florijan tako hudo sprijela, da je bila ta zapustila moževo hišo in se vrnila na svoj rojstni dom, sta Huber in Cviter vodila turško druhal proti Koroškem. Krvoločniki so bili na vse zgodaj prihruli do Kranja. A dočim se mesta niso lotili, jim je pol dneva zadostovalo, da so opustošili vso okolico okoli Kranja. Dim, ki se je dvigal vse povsod iz požganih vasi in neusmiljeno razmesarjena trupla, ki so ležala po tleh okrog, so pričala o gro-'fjtvu najhujšega aovražni-jfTe’mielo kdaj krs-
zodejstvu l
čanstvo.
Ko pa se je nagnilo solnce čez poldne, se je obrnila nečloveška druhal .pod Sodstvom Huber j a in C viter j a proti Kokri in je v divjem navalu dre-vila proti Jezeru, goneč pred seboj cele trope krščanskih mladeničev in deklic.
Kjerkoli so dospeli divjaki do človeških bivališč, so jih podžigali ter potolkli vse, kar se
jim ni zdelo vredno, da bi vzeli s seboj. Skoro brez počitka so drli naprej čez Jezerskih vrh in potem čez Belo. Ko pa je bila nastala dobro tema, so se že bližali Železni Kaplji.
Huber je celo pot koval naklepe in delal načrte, kako se bo maščeval in kaj bo storil. Da si s pomočjo Turčinov osvoji Matildo, o tem ni dvomil. Njo si je hotel od' Turčinov izgovoriti, tudi če bi mu potem nobenega drugega plačila ne dali za to, da jih je vodil. Srce se mu je smejalo pri m|isli, da bosta kmalu Florijan in Gašper na onem svetu, Matilda pa v njegovih rokah. Čim bližje je bili svojemu smotru, tem bolj je hitel, akoravno ni bil malo truden od dolgega potovanja. Bal se je, da bi njegovi nasprotniki ne dobili časa pobegniti, zato je neprenehoma priganjal in silil naprej.
Predno so se prebivalci Železne Kaplje prav zavedli nevarnosti, ki jim je pretila, so že bili obkoljeni od vseh strani. Kakor se vsujejo kobilice na rodovitna polja, v tako gostih trumah so vdrli Turčini v mlirni trg, potem pa se razkropili na vse strani, povsod pleneč in moreč . .
‘“Turki, Turki!” se je razlegalo obupno po cestah in iz hiš, toda prepozno. Ljudje so bili tako zmedeni, da so tekli naravnost Turkom nasproti, ne da bi bili poiskali primernih zavetišč. Mongi pa niti časa niso imeli, da bi mislili na rešitev, kajti Turki so z neznansko hitrostjo planili po posameznih hišah ter njih prebivalce ali povezali ali pobili, kakor se jim je baš ljubilo in kakor jim je bolje kazalo. Hiihčr si jfe bil že^igrpbf-zagotovil dva Turcina, Ka-
J-
1
S. P. D. SV. MOHORJA
Ustanovljena 31. decembra 1931
Inkorporlrana 12. oktobra 1923
Re-lniorporirana 8. aprila 1940
CHICAGO, Hi.
Odbor za leto 1M7>
Predsednik: John Makar. 1925 W. 22nd Place Podpredsednik: Frank Puklavec, 238S So. 61st Ct.. Clcero. Dl.
Tajnik: Joe. J. Kobal. 2113 W. 23rd Street Blagajnik: Joe Oblak, Jr., 1840 W. 22nd Place Zapisnikarica: Anna Zobal 2060 W. Coulter Street Duhovni vodja: Bev. Leonard Bogolin, O. F. B, 1962 W. 22nd Place Nadzorniki: John Doma. 2380 Arthlngtcn Ave. — Karolina Pkhman, 2326 So. Wolcott Ave. — Frank Dolenc. 2066 W. 23rd St.
Porotni odbor: Math Hajdinjak, 2817 W. 21st Place - Leo Mladic. 1919 W. 22nd Place - Pauline Oibolt, 2029 W. Cermak Rd. -Anna Zorke 1884 W. 21st Place
Družbena sdravntka: Dr. Joe B. Urslch, 1901 W. Cermak Road ln Dr. P. T GriB, 1888 W. Cermak Road Vratar: Frank Roblek. 1833 W. 22nd Place Uradno Olaello: "Ameriška Domovina*	. __
Seje se vršijo vsako drugo soboto v mesecu ob 8. url zveCer v cerkveni dvorani Sv. Štefana na 22nd Place in Wolcott Ave.
Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 49. leta starosti. Pristop v Družbo te prost. Za natančno pojasnilo glede Družbe Jn njenega poslovanja se obrnite na Družbenega tajnika ali predsednika.
To je 'izvanredna ugodnost za vsakega katoliškega Solvenca v Chl-cagl. Rojaki, pristopajte v to domačo Družbo]
'i.
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Dofle praho Trttal
AH preveč pijete?
Najboljše sredstvo proti preobilni pijači je
1NNEBRIN
Poiskusite enkrat. Dobi se le pri
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
SEDMAK
Moving & Storage
ALSO
LIGHT EXPRESSING
1024 E. 174 St.
KE 6580
MAKI
OWE 1*1 DAY
mnpUviTMIIHC^S
your iuy word ZZsZŽZZ-'1"* EUST S'EX *51
SErwxsw
h-a* «**
tor t> cob coo -mote **•
Ik*1. ECONOMY.
OUAKANTEh Yaw —*> ** IfZ takta« o stajta' Oo*A*W
ssšssSs
«U vitatalo Cililllll
mules laboratojub, mc
jo zagotovil dva Turina, Katerima je obetal velik dobiček, če se ga bosta držala. Dospev-ši v Kapljo gre z njima naravnost h Gašperju. Znositi se je hotel najprej nad njim, potem pa se podati na Florijanov dom. A, ko buti s Turčinoma v sobo, se ne začudi malo. Namesto Gašperja in njegove žene vidi Matildo pred seboj. Hitela je na vse preteke, da bi spravila še nekaj stvari skupaj ter jih rešila; a pri tem so jo prehiteli razbojniki. Eden Turčinov pristopi takoj njej potegne vrv iz nedrij a ter ji zveže trdo roke na hrbtu Njegovo režanje je pričalo, da mu je mlada žena všeč in da je zadovoljen s svojim plenom.
Huber j a je vse to nekoliko zmedlo, saj ni pričakoval, da bo dobil Matildo doma, ker je dobro vedel, da se je bila po. ročila s Florijanom; zatorej si je mislil vso stvar drugače kakor pa'je prišla. Turčin si jo je bil prehitro prilastil, tako da on zdaj ni vedel, kako in ki^. Premišlja nekaj časa, kaj mu je storiti, potem pa se odloči, poskusiti zlepa. Tja stopi torej k Turčinu ter ga prosi, naj prepusti to žensko njemu kot plačilo zato, dd je Turke pripeljal semkaj. Toda Turčin ni poznal hvaležnosti. Grdo zarentači nad njim ter ga sune tako močno v prsi, da bi se bil škoro zvrnil po tie.
Huber osupne. Izprevidel je, da se je vračunal. Brez pravega namena vpraša zdaj Matildo:
“Kje je pa oče?”
“Ne vem!” 'odgovori ona, na vsem životu trepetajoča, ne da bi se bila vprašala kako pride Huber baš zdaj semkaj. Da je pripeljal Turčine baš on v Kapljo in da se je hotel maščevati, to ji v tistem hipu ni prišlo na misel.
(Dalje prihodnjič.)
Pmugajte Ameriki, kupujte Victerg bond* bi mamke.
kot je bilo pod grajščaki. Zato je splošen odpor kmečkega prebivalstva proti mestnim komunističnim škricem tako splošen.
NOVA DAVČNA POLITIKA. — Boj med kmetom in “novo” oblastjo odsčva'tudi iz članka Slovenskega finapčnega ministra Zorana Polšja, ki ga je napisal v “Slov. por.” 23. feb. Tam se jezi minister nad kmeti, da bi lahko več pridelali pa nočejo iz nasprotovanja "ljudski”
(Nadaljevanje z 1. strani)
da ga bo režim še gnjavil. Po tej uredbi bo vsakemu kmetu že pomladi določeno, koliko žita bo moral oddati državi v jeseni.
Odloča o tem država. Kmet mora potem toliko posejati, da od-rajta državo (včasih je bil namesto države grajščak), koleg tega mora dobiti za svojo prehrano in za seme. Ce mu, kaj’ ostane sme svobodno prodati, toda po cenah, ki jih določi drža-	,	, , ,	,
va, ta novi grajščak. Med žito, :<*> af; Takekmete; da bodo od-ki ga , držhva kontrolira spdds: N bolj obdavcUl. Doslej so ob-
prav hudo zastarel, približno tako kot med vami trgovanje goldinarji.
Najnovejša znanstvena' preiskovanja, ki so mogoča samo v krajih resnične neomejene svobode, kažejo, da se je človek razvil iz petelina in kokoši.”
“Vi se norčujete!” ga je prekinil.
“Ne norčujem se ne iz tebe, še manj pa iz znanosti,” — mu je zagotovil znanstvenik. “Iz-našaml samo dejstva: znanost mora sloneti le na dejstvih. Navedel ti bom le nekaj teh laže pristopnih dokazov, da je človek iz piščanca, ne pa iz 0-pice.
1.	) Poglej najprej naše priimke! Ali si že kedaj slišal, da bi se kdo pisal “Opica, Oran-gutanovič, Gorila itd.!” Razširjeni pa so priimki: “Piščanec, Petelin, Kokošar, Kokano-vič itd.” Že tu zapaziš sledove naših praroditlejev.
2.	) Še močnejši dokaz, Kadar si dva zaljubljenca izražata medsebojno ljubezen, ali si že kedaj slišal ,da bi se pitala z izrazi: “Gorila moj! Opičica moja?” Pač pa se kar najbolj naravno nazivata: “Pitka, golobiča moja! . . .” in podobno. Zlasti v srbohrvaščini so najbolj pogostni izrazi ljubezni: “Kokane moj! Kokice moja! Pilence sladko!” in podobno.
3.	) In tretjič, da boš imel še posebno krepak dokaz, pomisli: ali ni res, da vsak človek, ki kaj doseže, ponosno dviga glavo it) naduto stopa kot njegov praoče petelin? In ali ne skuša vsako svoje delo takoj razkokodakati, kakor njegova pramati kokoš, ki znese jajce?
Torej že iz teh treh skrom-
Pšenica, rž, soršiča, pros«, kOril- !d,avc®Yi
zffrjeČmeh in' ^.'“Oddano žito ^f8
gre v poseben državni žitrti fond.
Izročiti pa mora kmet,‘ki ima 3 ha orne zemlje 215 kg na vsak ha. Kdor ima 3-5 ha. izroči 815 kg na vsak ha, od 5-8 ha izroči na vsak ha 510 kg, od 8-10 pa 690 kg na vsak ha. Torej čim večja kmetija tem več mora pridelati na ha in seveda oddati (kar je poglavitno). Pri posestvih do 5 ha ,se odbije za člane družine po 200 kg, tako da gre toliko manj za državo, če jih je v družini več kot štirje. Pri onih nad 5 ha orne zemlje to ne pride v poštev.
Koliko katerega žita, ali pšenice ali rži itd, mora kmet oddati določa krajevni odbor. Če je letina za eno žito slaba, določa krajevni odbor, katero žito se odda namesto tistega. V slabi letini se sme dolčena kvota tudi znižati.
Kaj se smatra za orno zemljo tudi odloča krajevni odbor, ne pa kmet. Boje se, da bi kmet ne začel spreminjati njiv v travnike. Ce kdo ne poseje obdelovalne površine'ali če uniči žito ali ga skrije, je kriv sabotaže. Kaznuje se s strogimi kaznimi.
To je sedaj kmetova svoboda
JlV
ijDOflo odločali krajevnfodUori. Ker so ti v rokah komunistične partije, bo resnici odločala komunistična strarika, koliko mora kdo plačati. To je nova davčna politika. Tako bodo imeli, mislijo, kmeta čisto v svojih rokah. Kdor se ne bo udal in piskal, kot hočejo gospodje na vladi, bo pa več plačeval.
------o----—
^Je iz opice - temveč iz piščanca
Ko se je tov. Janez prepričal, da že vsak frkolin v napredni coni B ve za znanstveno dejstvo, da je človek, nastal iz opice, je tudi on hotel slediti sodobni znanosti ter se napotil k dr. X-u, ki je diplomiral na evolucionistični fakulteti v Trnovskem gozdu in slovel daleč naokoli za strokovnjaka v teh vprašanjih. Dr. X. ga je prav prijazno in tovariško sprejel. Ko pa je slišal za njegove želje, se je hudomušno zasmejal. — “Morda te bom nekoliko presenetil — je dejal toda povedati ti moram, da je nauk o razvoju človeka iz opice
nih dokazov menda tudi tl že uvidevaš, da je med piščancem in človekom več zveze in podobnosti, kakor med opico in človekom.
Navdušeno je hotel Janez priobčiti najnovejše znanstvene izsledke svoji družbi, ki se je sprva čudila še bolj kot on, toda je kmalu spoznala, da so dokazi temeljiti in eneovrgljivi. Še trmoglavi Ivo se je vdal in priznal, da se prava znanost res lahko svobodno razvija samo tam, kjer vlada resnična demokracija in kjer ni znanost vklenjena v verske dogme in druge reakcionarne okove.
Navdušeno je družba kikirikala in kokodakala do poznega jutra, vsa srečna, da so naposled najdeni pravi prarodite-lji slavnega človeškega rodu.
Znanstvenike, ki se niso šolali v Trnovskem, gozdu in še vise, so pa proglasili za belogardiste in reakcionarje, ki jih bo treba likvidirati.
(Sl. Primorec)
------o------—
Napačno razumel Zastopnik elektrarne je prišel k priletni ocveli devici, ki je po časopisnem inseratu iskala moža in se ponudil: “Gospodična, vi ste inserirali, da iščete moža, ki prinese slvetlobo v vaše temno stanje?” Gospodična: “Da, inserirala sem-”
Zastopnik elektrarne: “Dobro, jaz sem zastopnik elektrarne Lux . . .”
Cerkev na Kitajskem
Vojska je kljub gmotni in duhovni škodi katoliški cerkvi prinesla novega podviga. Kitajska hoče katoliške sile negovati in uporabiti za veliko obnovitveno delo. V narodni zbornici je 16 katoličanov, ki žago-
BELO DOBIJO
VKPOMKNKU
(4FETERIJ0
SE SPREJME
Delo je v čisti, g&aij
u aauai
Morajo r&zumeti in goyjjriti
Samo snažne, čiste in Učne mlade ženske od 20 do 89 let starosti naj ao prlglaeljo.
Dobra plnč|
Hrana in uniforme zaatonj
♦
Zglasite se v
The Ohio Bell Telephone Company
soba 901
700 Prospect Ave.
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E.- 9th St. in Broadway Plača 9314c na uro čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co.
E. 9th & Broadway
(91)
Težaki
Dobra plača od ure in nad-
varjajo in širijo težnje kato- urn° flo' Stalno delo; priiet-‘ne delovne razmere. * * ■*•'
liškd cerkve.
I -MALI OGLASI

Stavbena parcela
Naprodaj je krasna stavbena parcela na 236. cesti blizu Babbitt Rd. Ltft je 50x150, blizu šole in trgovskega središča. Pokličite IV 2314.
(92))
Dve hiši naprodaj
Lastnik prodaja 2 hiši na enem lotu; vsaka hiša po 6 sob in vsaka ima kopalnico in fur-nez, toilete in pralna korita. Hiše so na 1256 in 1258 E. 59. St. Cena je $9,300. Zglasite se pri lastniku na 1275 E. 59. St. .	—(92)
med nami progresivnimi znan-v “svobodni” Jugoslaviji. Hujše stveniki že nekaj mesecev sem
fftHIS sgring date dress is in the A latest style with iti shirred cap sleeves, (Uttering low waistline, and lull skirt. It’s cut from an eaay to follow pattern and can be made in 1 jiffy. Choose a fabric like this aerv-iceabie navy rayon crepe which is sO easy to drape and sew. And look for informative labels showing that the material has been tested for service qualities. For more tips on choosing fabrics, you can obtain the free leaflet, “Selecting Rayon Fabrics for Simple Sewing,” by sending a atamped, lelf-addreiscd envelope to the women’« department of thi«’
KJK-.
Važno naznanilo vsem delničarjem!
Tem potom se uradno poziv-lje na delniško sejo slovenske banke,* The Nbrth American Bank Co., ki se bo vršila v četrtek 15. maja ob 8 zvečer v spodnjo dvorani SND na 6417 St. Clair Ave.
V ta namen so bila odposlana pisma z razlogom in PROXY vsem delničarjem in delničarkam ; kdor se ne bi mogel udeležiti seje, naj se ‘posluži Prozy (pooblastila).
Vse to je urejeno v smislu bančne uprave, da ima vsak delničar ali delničarka priliko, da se izrazi za ali proti.
(May 15-x)
Adr
*
(94)
DIE MAKERS DIE REPAIR MEN SHEET METAL WORKERS DIE SETTERS PLAČA OD URE STALNO DELO BISHOP & BABCOCK MFG. CO.
1285 E. 49. St
(92)
DELO DOBUO ženske zb čiščenje uradov
Stalna zaposlitev, dobre plača od ure z bonusom. Zglasite se pri Forelady zvečer 12. nadstropje Hippodrome Bldg.
(92)
Strežkinja dobi delo
Za poln ali delni čas. Vzame se tudi pomoč za v kuhinjo. Zglasite se osebno V
Som’s Restaurant
6036 St. Clair Ave.
(90)
MALI OGLASI
Fumed
Cementna dela!
Dovozi in pločniki. Vse delo je garantirano. Pokličite za dobro delo
Warner Construction Co.
Tel. YE 1479
-(106)
Novi turo«! sa premo«. oUe.
gorko vodo ali paro. Resetting 818 - eUSenJa M premenjamo stare na ollo
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. - BN Ml? Govorimo r-------

Pekarija naprodaj
Nahaja se v slovenski okolici in dela do $500 prometa na teden. Cena je $6,500. Za informacije pokličite Mr. Ca-plan, MA 3747.	(90)
So napravili nov zgodovinski polet. — T. Carroll Sallee (levi) iz Dallas, Texas, cikajte milijonar Milton Reynold* in Capt. William Odom iz Roslgn, N.Y.,ki mm jih ktl-že gornja slika na krilu Regnolds-ovcga letala na LaGuardia letališču v New Yorku, v ka-termsonapraviliomenjenitrije nov rekord r poletu okrog sveta ,kar so završi!', v 18 ura in 55 in pol minute.
Dvojna hiša naprodaj
Ima po 6 sob spodaj, 4 zgo-rej, na vsaki strani. Lot 80x ' 135,4 garaže. Nahaja se na 5611 Prosser Ave. Zglasite se pri | lastniku i stoto m.	—(92)
Dve hiši naprodaj
Naprodaj sta 2 hiši, vsaka za 1 družino po 6-sob in dvojna garaža; hiši sta na 3 lotih. V hišah je kopalnica jn furnez na plin. Ena hiša stoji proti 159. cesti, druga pa proti Saranac Rd. Na ekstra lotu je krasen vrt. Cena je zmerna. Zglasite se na 645 E. 159 St.
(93)
Soba se odda
Ena soba se odda za žensko; si lahko tudi kuha. Pokličite HE 7939.	(91)

O
O
O
o
o
o
o
o
o
BELI MENIHI
Pove*t iz prve polovice XII. stoletja
spisal IVAN ZOREC

“Ljuba Mati božja, glej, u-bog sem in grehov poln,” je naposled našel besed. "Ne znam se prav meniti s teboj, a zaupam vate in prosim varuj mi Živko in ne zapusti mene in staršev mojih in vse naše vasi. In bodi milostna tudi Ditriku in župniku in menihom, ki bi mi radi pomagali, pa ne morejo. Oh, pomagaj, ljuba Mati božja, reši me skrbi in varuj mi Živko. . . ”
Ta izvirna molitev iz preproste duše mu je olajšala srce. Veroval je; saj tudi menihi verujejo, pa so učeni možje, ki vse vedo in znajo, še bese krotiti in točo napraviti; samo škoda, da si z Višenjskimi niso malo bolj v komolec. . .
X.
Ko sta Višenj ska tačas odšla iz Šentvida, so se menihi molče spogledovali. <
“Nikoli nič ne obetaj, če ne včš, ali boš mogel izpolniti!” se je pater Herand oglasli prvi in vzdihnil.
“Ko te siromak prosi pomoči in ti zaupa, — kaj hočeš?” je pater Konrad' menil.
“Saj ni prosil nas, župnika je iskal; župnik, ki se s temi brezbožniki po hostah podi za zverjadjo, bi morda opravil bolje, prav gotovo pa laže utrpel ponižanje.”
“Ponižani bodo povišani!”
“Da. A zdaj se bo zvedelo na vse kraje, kako malo zaleže .meniška beseda'.” je pater Herand godrnjal in še bolj vzdihoval. “In to bi utegnilo močno škoditi našemu bodočemu samostanu.”
“Brez skrbi, naša veljavnost se bo že še izkazala,” ga je tolažil pater Konrad.
‘“Da, brez skrbi,” je pater Vincencij rekel z velikim zaupanjem. “Mati božja, naša mogočna zavetnica, nam bo izprosila moči, da ne bomo omagovali ob vzvišeni nalogi, ki nas je poslala semkaj.”
Drugi dan so vsi trije res šli na Kravjek, da bi se poklonili Urhu Ljubljanskemu, namestniku in bratu dpželnega kneza, koroškega vojvode Henrika IV. Šponhajmskega.
Grbec je šel z njimi, da bi jim kazal pot.
Vrh skalovitega griča nad današnjo Muljavo je tačas bil trden grad in je na daleč gledal po dolini ob Krki in v vso širjavo tja do Stične ter okoli in okoli po gosto obraslem nižjem in višjem hribju. Bil je lastnina deželnega kneza, ki se je rad tu mudil v vročem poletju.
Urh Ljubljanski, še ne trideset let star, zdrav in močan človek z vihrajočimi rumenimi lasmi, jih je sprejel prav prijazno. A ko so mu razodeli Hotimirovo stisko, se je mogočnemu gospodu potegnil obraz in hudo zmračil.
“Višenjski bi morali močno kaznovati tistega upornega tlačana!” je trdo poudaril.
tra sta s strahom'gledala vanj. in stezah plezavhati ne za vami
PUNCH PRESS OPERATORS
EXPERIENCED
3rd Shift Good Incentive Earning«
The Geometric Stamping Co.
1111 E. 200 fit. IV3800i
“Se žival se brani!” je opat odločno opomnil.
"Tlačan se ne sme! Nikoli ne!”
“Tudi on je človek in ne gre, da bi mu gosposka skrunila ne vesto,” je še bolj pogrelo opata.
“Pač gre! Taka je naša stara pravda in še vesel naj bo, če se grofi ponižajo do njegove ženščine!” je mogočnik poudaril še trje.
“Bog noče tega, smrtni greh je in večna kazen mu je prisojena!”
“Greh,je upor zoper gosposko; saj veste, da jo je postavil sam Bog! To učite uporne tlačane, v staro našo pravdo se pa nikar ne mešajte!”
“Ali je cestni rop tudi stara pravda?”
“Kako to mislite?”
“Kar tako. Če je, zakaj na sodbo kličete plemenite gospode, ki jim je cestni rop takisto stara pravda?” je tudi opat dejal nekaj bolj trdo in umolknil.
Urh Ljubljanski je bil v zadregi in od jeze ni vedel kaj reči. Pater Herand se ni mogel več premagovati:
“Molili bi za vas, pa bi bilo najbrž -zaman!” je počasi in slovesno prikladal besedo k besedi. “Bog se vas usmili ob vaši smrtni uri!”
“Amen!” je pater Konrad skoraj zavpil, tako so zaničljive besede Urhov e pogrele tudi tega mirnega in prizanesljivega moža.
Mogočnega gospoda je bilo kar groza. Bal se je, da ga menihi ne bi zamaševali v nesreče in bolezni. Kar prav mu je bilo, da so kmalu odšli.
Menihi so dolgo molčali, ko so za Grbcem jezdili proti domu; od žalosti in nejevolje so molčali. Pater Konrad je močno rdel in vzdihoval, ker je kar kuhalo v njem. Pater Herand je pihal skozi zobe, iz o-či so mu švigale strele, sveta jeza jih je vžigala, ker še nikoli ni slišal tako zaničljivih besedi kakor pravkar na tem gosposkem gradu.
Ozrl se je v grajske zidine, ki so se belo in sivo bleščale izza zelenja širne hoste.
“Nak, tlačani mi niso paga-ni, niso!” je naposled dejal. “Tlačan dosti molitve stori, čeprav jo meša s starimi šegami.’”
“Gospoda pa so res še paga-ni,” je tisto težko, ki se je kuhalo v njem, udarilo iz patra Konrada. “Živijo pagansko in mislijo pagansko!”
“Da!” je oni odločno pokimal in obmolknil.
Opat Vincencij je gledal v prazno in trpel.
Bolečina novega spoznanja in neuspeha za Hotimira ga je grenko skelela. Bolj in bolj je spoznaval, kako je gospoda neusmiljena, nepoštena in ne-krščanska in da bo v boju ž njo pešal, če mu Bog očitno ne bo pomagal. Iz vse duše je klical na pomoč Mater božjo in se nenadoma našel v novi in silni misli.
Tudi on se je ozrl v grajske zidine in v sivino višenjskega gradu, ki se je na levi, strani pokazal v dalji in je slovesno rekel: ‘“O gradovi, stari domovi mogočnih in brezbožnih sa-mosilnikov — prah, razvalina bo iz vas; na nič vam bosta prišli moč in slava, le kletev v pravljici bo vedela za vas in pusta, odljudena gadovina bo ondod, odkoder se napihujete in strahujete tlačana. . .”
Malo je pomolčal, oba pat-
“Vas, mogočniki, ne bo več ne v krvi ne v imenu — ljudstvo pa bo ostalo in vas zaničevalo in vas bo preklinjalo!”
“Amen!” sta oba patra dihnila in pobesila oči pred opatovim povzdignjenim licem, ki je ^ijalo od notranjega ognja.
Prijezdili so do velike ceste. Nasproti jim je oblastno štork-ljala silna, močna ženska.
“Rodana?” se ji je pater Konrad nasmehnil, ko je prišla bliže.
“Hotimir mi je nekaj česnal, naj bi prišla malo do vas. Pridem, vas pa nikjer! Če vi ne bi bili vi, bi midva zdajle zaropotala. Bolnike imam na umu in na rokah, ne utegnem po ridah
ne za nikomer ne.”
Govorjenje ni bilo prav umno, vendar resno za to priložnost.
Ko so se vsi trije nekoliko pomirili, jo je pater Konrad na. govarjal, da bi se vrnila in šla z njimi v Šentvid “Samo spremim vas malo, da ne bomo stali tu,” je dejala in z dolgimi koraki na težko stopala vštric njih.
“O rožah in zdravilnih zeleh bi se rad menil s teboj.”
“Saj nič ne vem, česar vi ne bi že vedeli bolje.”
“Kje rastejo v teh krajih, vidiš, že ne vem.”
(Dalje prihodnjič)
------o——
Kupujte Victory bonde!
bar, duhovni vodja Rev. Celesnlk. Seje se vrtijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 1:30 zvečer v lovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 24. bi 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $260 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $6,000 ln do $2.00 bolnlike podpore na dan.
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjse šele pride
tajnik Frank Trepal, Jr.. 864 E. 232 St., IV 7281: blagajnik Joe Turk; nadzorniki: Joseph Prišel, Frank Mesce, Frank Narobe. Jr.; konduktorja: Frank Nagode ln Anton Arh; stražnika Mike Anilin ln Lovrenc PovSe; zdravnik dr. Carl G. Opaskar. Seje se vrie vsak drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani.
lia Brezovar. 1173 E. 63 8t„ EN 4758 when becoming 111.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. S SDZ
Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štete, tajnik Matt Debevec. 1110 E. 72 Bt.. EN 8254, blagajnik Thomas Kralč, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor Srečko Eržen. Frank Štete bi Charles Koman. DruStvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 url zjutraj v SND. soba St. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA, NEWBURGH Predsednik Joseph Globokar; podpredsednik Anton Skutca; tajnik Louis Hočevar, 9914 Elizabeth Ave., BR 0369; blagajnik Joseph Zupančič, zapisnikar Louis Gliha. Nadzorni odbor: Fred Krečič, Anton Glavan, Frank Hrovat. Zdravnik dr. A. J. Perko. Seja vsako četrto nedeljo v mesecu ob 1 url popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 1« SDZ Predsednik John BuSnlk: podpredsednik Eddv Vidmar; tajntk-blagajnlk Frank Brinovec. 961 E. 79 St., tel. EN 4122; zapisnikar Matthew Penko, 1338 E. 81 St. Nazorni odbor: Rudy Brencelj, Edward Eckert bi Victor Lunder; vratar Bank Penko. Zastopnik za delniško konferenco ln klub SND Frank Brancel); društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki, seje se vršilo vseko drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clalr Ave.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA.
ŠT 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalčič. podpredsednik Frank Marolt; tajnik Frank Merhar. 1021 E. 185 St.: zapisnikar Anton StmlSa. blagajnik Louis Lavrič, nadzorniki Frank Modic. Frances Easier bi Victor Hočevar; zastopnik za klub druStev SND ln za konlereuco Frank Modic: društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči Clevelandu. Seje se vrte vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v gL uradu SDZ.
DRUŠTVO KRALJICA MIRU ŠT. M SDZ Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Terezija Lekan, tajnica Jennie Milavec. 4445 E. 15« St., zapisnikarica Mary Fllipoylch. blagajničarka Bances Zimmerman. Nadzornice: Veronica 8kufca. Mary Škufca ta Mary Paulin. DruStyeni zdravniki so; dr. Perko. dr. Škur ln dr. J. Folln. Seje se vrte vsak tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
Imenik raznih društev
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Častna predsednica Prances Rupert; predsednica Jennie Puncoh; podpredsednica Antonia Svetek; tajnica Mary Unetič, 922 E. 209 St., tel. IV 0920; blagajničarka Antonia Str-lekra; zapisnikarica Mary Štrukelj. Nadzorni odbor; Frances Globokar, Prances Grčman in Agata Zajc. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Predsednica Anna Jakič, podpredsednica Theresa Lekan, tajnica Jennie Zupančič. 4103 E. 141 St., blagajničarka Josephine Udovec. Nadzornice: Mary Janežič, Veronika Škufca in Angela Arko; zastavonoša Mary Janežžič. Seje se vrše vsak 2. torek v mesecu v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar predsednik Frank A.,Turek, podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanich. 7505 Myron Ave.; zapisnikar Daniel Puhtotnik, blagajnik Louis Krajc, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi št. 2 v nove šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 pred sejo in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 8:00. Oj 26. pa do konca meseca na domir tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 18 do 60 leta ln se jim nudi pet vrst zavarovalnine od 8250 do 86,000. Bolniška podpora znaša 87. in 814.00 teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jednote.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton Gordan, 9005 Union Ave.; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip V. Kovach, nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urban in Rose Rožnik. Zastavonoša Joseph W. Kovach In Joseph Kral. Zastopnika za SND na 80. cesti Andrej Slak ln Frank Marinčič, za Maple Heights Louis Simončič; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. Michael Oman in dr. John Folin. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo do rojstva do 60 let star> s ti. Bolniški asesment 66 centov na mesec in plačuje 87.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojak* v Newburgttu. pristopite v društvo sv. Lovrenca._______
hm '■ ■ mmm/m+mft ■ i ■ ■
Zakrajšek ln John ePksar: za SND v Maple Hgts: Chas. Ho6evar in L. Zupančič; m Skupna druživa fare 'tv. Lovrence: Dom. Blatnik Ih Bank Hrovat. Društveni zdravniki: ' Dr. Anthony J. Perko. Dr. John Folln ta Dr. A. Skur. DruStvo sprejema člane .od rojstva pa do 60 leta ta Je na dobri finančni podlagi, seje vsako prvo nedeljo f mesecu ob 1 url popoldne v SND na 80. cesti.
Letos bo naše društvo praznovalo 35 letnico. Imamo tudi močno blagajno. Newburžanl pristopite k našemu društvu ln ne bo vam žal.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 146 KSKJ Duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednik Joseph Kenlk, podpredsednik John E. Mauer. tajnik John J. Kaplan. 9106 nlon Ave.; zapisnikar ln n. tajnik John Zimerman. blagajnik Mathew Zupančič. Nadzorni odbor: John Nose. Math. Zakrajšek ta John Peskar; za SND na 80. cesti: Math
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 156 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, podpredsednica Theresa Godec, tajnica Mary Fucell. 3535 E. 81 St, tel. BR 1336; blagajničarka Antonija Debelalc, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Adler, Miss Helen Zupančič ln Anna Zbikowskl: banderonošinja Antonia Debelak: zastopnici za SND na 80 St.. Theresa Lekan ta Helen Zupančič«: za SND v Maple Heights Theresa Glavič in Ana Fortuna; skupna društva Helen Zupančič ln Ve-ronioa Skutca. Zdravniki dr. Ferko, dr. Skur ln dr. J. Folln. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti.___________
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 16$ KSKJ.
Sprejema članice od 16 do 60. leta. Nudi najngvejše rmrtnlnsk« certifikate od 8250 do 15,000: bolniška podpora Je 85. $7 ali 314 tedensko. V mladlr oddelek se sprelema Članstvo od rojstva Pa do 16. leta. Odbor sa leto 1947 Je sledeč: Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar; preda Helena Mally, pod-preds. Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hochevar. 21241 Miller Ave. Tel. IVan-hoe 0728; blagajničarka Frances Ma-cerdL. Zapisnikarica Julia Brezovar; nadzornice: Bances Novak, Mary Sku-ly ta Dorothy Sterniša. Rediteljlca ln zastavonoštaja Bances Kasunič; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida Johana Krall ln Marjanca Kuhar; za Norwood Community Council, Marjanca Kuhar ta Mary Milavec. Zdravniki: M. F. Oman. Angeline De-Jak-O'Donnel, J. M. Seliškar. J. F. Seliškar, A. J. Perko, A Skur, L. J. Perme ln C. O. Opaskar ta dr. F. J, Makovec. Seje se vršijo vsak prvi pon-deljek v mesecu v novi Soli sv. Vida soba št. 2 ob 8. url zvečer, Asesment se pobira vsak tretji pondeljek ln vsakega 25. v mesecu v ravno Istem prostoru.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 186 KSKJ Predsednik Bank Žnidar; podpredsednik John Pesdlrts; fin. tajnik Joseph Fena, 444 E 152 St., teL KE 7131; botalEro tajnica Bances Leskovec, 19516 Shawnee Ave., tel IV 6429; zapisnikarica Anna Grajzar; blagajničarka Mary Jerklch; nadzorniki: August F. Svetek, Mildred Natalger ta Dorothy Grili. Zdravniki: dr. 8kur, dr. Oerl Opaskar, dr. Carl Rotter, dr. Louis P«ne In dr. Raymond Stasny. Častni duhovni Vodja Msgr. Vltua Hri-
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Bedsednlk Bank Baraga, 7702 Lockyear Avs.: podpredsednik Jernej Krašovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St. 'ra. HEnderson 9183; blagajnik John J. Leskovec. 13718 Darley Ane,;
SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Cecilija Škrbec, prva tajnl-Mary Otoničar, 1110 E, 66th St., TeL HEnderson 6933: druga tajnica Anna Žnidaršič, blagajničarka Louise Pikš. odbornice: Mary Skul; nadzorni odbor: Jennie Brodnik, Mary Stanonik, Bances Baraga: rediteljlca Frances Kasunic; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida: Mary Tekavec ta Mary Pristov; za klub društev SND ta konferenco SND: Mary Stanonik ta Julia Brezovar: za JPO-S6 Anna Erbežnik. za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne, Članice se sprejema od,i 16. do 40. leta. ________________
KLUB “LJUBLJANA”
EUCLID. OHIO
Predsednik George Nagode, podpredsednik Ludwig Prosen, tajnik John Barkovlch, 20270 Tracy Ave., tel. IV 3438, blagajnik Bank Segu-lin, Zapisnikarica Lojzka Derdlch. Nadzorni odbor: John Robich. Bank Derdlch ln Antonija Svetek, Kuharica Mary Segulin. Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v SDD na Recher Ave.
DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORSTNARJEV
Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar, župnik fare sv. Vida: nad-borštnar Bank Perme Sr., podboršt-nar Anton Hlabše. bivši borštnar Joseph Križman, finančni tajnik Edward Baznik. 1580 E. 133. St.; blagajnik Bank J. Godle, Jr., tajnlk-zaplsoikar F. Svegel, nadzorniki: Lawrence Zupančič, Bank Škerl, Ludwig Marolt; spre-vodltelja Louis Erste, Bank Žnidaršič, ta oskrbnik pri pogrebih Bank Perme Sr., 1133 Norwood Rd.
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi šoli 8V. Vida. Asesment se tudi pobira vsako prvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 dopoldne v novi šoli.
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Commander Josephine Stwan; Lieut. Commander Christine Glavan; Past Commander Mary Bolta; Chaplin Marv Tekauclc: Recording and Sick Benefit Secretary Julia Brezovar; Financial Secretary Pauline Debevec; Sgt. Pauline Zigman; Mistress at Arms Mary Mahne; Picket Mary Petschauer. Audttons: Bances Tavčar, Jean E. Paik. Uršula Unetič. Meeting every first Wednesday every month at SNH Room 1 at 7:30 P. M. General collection Is held on meeting night at 7:00 P. M. and, the 25th of every month in the lower hall of the SNH at 5:00 P. M. Members belonging to the Sick
DRUŠTVO SV.’KATARINE ŠT. 29 ZSZ Bedsednlca Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svtgel, tajnica Bances Ponikvar. 450 E. 118 St.; blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Louise Zadnik. Nadzornice: Jose-phine Mlakar. Theresa Anžur ta Mary Pojnlch. Rediteljlca Mary Kraltz. Zastopnice za skupna društva fare sv. Vida Anna Svigel ta Mary Kraltz. Seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clalr Ave.
(SAMOSTOJNO PODPORNO DRUS-TVO KRANJ
Predsednik Math Kern. podpredsednik Joseph Brobnich, tajnik Frank Štefk, 852 E. 73 St.; blagajnik Bank Fende. zapisnikar Bank Swegel. Nadzorniki: Joseph Kne, Joseph Drobnich ta Anton Sajovic. Zdravniki: dr. F. J. Kern. dr. Rotter ta dr. Anthony Skur. Seje se vršijo vsako drugo sredo v me-
secu ob 7:30 zvečer v SND na St. Benefit Fund should notify Mrs. Ju- Clair Ave._______________________________
sredo v mesecu v SRD soba tt. 4 staro poslopje. DruStvo šprejema nove člane od 1«. do 45. let« s prosto pristopnino ta zdravniško preiskavo. Društvo plačuje 8200 smrtnine ta 87.00 na teden bdtatške podpore. Asesment Je $1.00 mpšečno.. Za sprejem ali pregled novih članov so val slovenski zdravniki. Za nadalfne informacije se obrnite na dnlltvene zastopnike.
aednlk John' Hrovat st., finančni ln bol-piškl .tajnik John Hrovat ml.. 21601 Ivah AV0.; blagajnik ta zapisnikar Frank A. Tuibk: nadzorniki: George Kostanjšek, Joseph
_______ Jjboruje vsak tretji pon-
iek v riiesecu ob 7:30 zvečer v sobi tt. f nove šoto: Sv. Vida.
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik Charles Benevnl, 821 Alhambra Rd; podpredsednik John Lukane, tajnik Martin valetlch. 15331 Glencoe Ave.. tel. KE 6433: blagajnik Martin Komochar; zapisnikar Joseph Hochevar. Nadzorniki James Kastelic, Frank vtdmesek ta Jack Janc. Seje se vrte vsako 2. nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačete svoj asesment ajl na 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever, 1101 E. 74 St.; podpredsednik John Straus; tajnik ln blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. EN 5406; zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Bank Kuhar. John Straus In Matt Zaman, podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND. soba št. 4 staro poslopje. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ Predsednik John Gorišek, podpred-sednlk John Kodrič, tajnik Bank Ma čerol, 1172 Norwood Rd, blagajnik Damjan Tomažin, zapisnikar Jože Grdina. nadzorniki: Primož Kogoj, Steve Markolla, John Urenk; zastopnik za skupna društva sv. vida Jože Grdina.
Seje sd vsako četrto nedeljo popoldne ob eni v novi šoli sv. Vida.
SLOVENSKA ZVEZA DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA častni duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman; duhovni vodja Rev. Victor Tomc: častni predsednik Anton Grdina; predsednik Matt Intihar, podpredsednik Jakob Resnik, tajnik Frank Hochevar, 21241 MUler Ave.; blagajnik Lawrence Bandi; zapisnikar Anten Meljač: nadzorniki: Lawrence Povšek, Michael Kolar ta Mike Anžlta; maršal Frank Snyder. Seje se vrtijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja, aprila, julija ta oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene ta za uspeh katoliške vere. Možje ta mladeniči. pristopite v lokalno društvo Najav, imena v vaši župniji, ter boete postali obenem todl člani zveze.
DRUŠTVO “MOTHER OF PERPETUAL HELP,” ŠT. 1640 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Rev. Victor Tome; (L borštnar Frank Martlch, 15416 Macau -ley Ave, teL IVanhoe 4518; podborft-nar Steve Stefenčič; bivši broštnar Boštjan Trampuš; govornik Matt Velikonje: ctplsrUksr Anton GroeelJ, 16615 School Are, teL POtomac 8934; fin.
Našim naročnikom v Chicagu
naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor budi za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST” v Chicagi, na naslovu 1849 W. Cermak Road.
Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne ogla-
4	.	.....	, /
se, zahvale in naznanila, itd, ter iste nam pošljejo za objavo.
• 1 1
JOHN O&ijpS tl...
m m-m
1
moving
g
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
HE 2730. 114« E. 61st St.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kanovega
ANGLE®SLOVENSKEGA BERILA
kateremiTjeL^lžana^ena*A,(S-A AA in stane samo:	9 C«UU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St Clair Ave. Cleveland, O.
SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
6605 ST. CLAIR AVENVE
FRANK CVELBAR, lastnik.
Ne takajfe, kadar Imate
čut, d« ee vas prijemlje starost, če težko kontrolirate vodo, če tu peče v) mehurju, če Imate bolečine v hrbtu. Morda Imate vnete šile. Vse to so novama znamenja. Pojdite k zdravniku, ki Ima 13 let uspešne Izkušnje v bolnišnici v teh boleznih. Govorim slovensko.
DR. PADI W. WELSH
HYDROPATHIC CUNIC
423 CITIZENS BLDG- IM EUCLID AYR.
TELEFON MAlnMU
Uradne we: M de 4 razen ek Bedah In pe dogovora