n r«..Y>Ii/int tnlitra S «3 Tita ar- P Ljubljani, 13. /ull/a 1938 £eio 51 • Štev. 28 Ob 20 letnici svobodne Jugoslavije Nad 12.000 ljudi se je zbralo v nedeljo 10. julija pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, da v tem obmejnem kraju manifestirajo za narod, državo in kralja. Poleg ministrov dr. Korošca in dr. Kreka ter bana dr. Natlačena so prišli na tabor mnogi najuglednejši možje iz naših katoliških vrst. Kakor vsi pravi slovenski tabori se je tudi ta pri Sv. Trojici pričel s službo božjo. Sledilo je veliko zborovanje na prostem, na katerem so govorili minister dr. A. Korošec, dr. Hoh-njec, dr. Schaubach, Jože Spindler in drugi. Minister dr. KoroSec je v svojem govoru povedal tudi to-le: Bratje in sestre! Večino nas, ki smo danes tukaj, je rodila zemlja med Dravo in Muro in zemlja preko Mure. 2e zaradi tega, ker je naša rodna zemlja, jo ljubimo z vsem svojim srcem. Ljubimo jo pa tudi, ker moraš, ljubiti njene zelene doline, ker moraš ljubiti nežno valovitost njenih gričev, posejanih f> skrbno nasejenimi vinogradi, pridno obdelanimi njivami, zelenimi livadami in šumicami. Moraš ljubiti to zemljo med Dravo in Muro in preko Mure, ker je dala življenje temu krasnemu in dobremu ljudstvu, ki tu živi, dela in umira od pamtiveka, od nikogar naseljeno, od nikogar potujčeno, ampak samoraslo, kakor njegovi bori in hrasti, vedno čvrsto vdano svoji veri in svoji narodnosti. Držatvovorno je od kneza Kocelja, vedno politično zrelo in gospodarsko napredno. Ta zemlja je dajala kardinale in škofe sv. Cerkvi, Miklošiče in Murke znanosti, Meške in Vraze lepi književnosti. Vse to je duh njenega duha, kri njene krvi, s katero napaja svoje sinovel Ta slovenska zemlja med Dravo in Muro in zemlja preko Mure vstala je sedaj prva v Jugoslaviji, da se na slovesen način spominja 20. obletnice svoje pripadnosti k svoji narodni državi. Tu stoje danes možje in žene, fantje in dekleta ne samo iz krajev ob Dravi in Pesnici, am-pak tudi pregkušem ter mladi rodoljubi iz St- Iija, Marije Snežne, Sv. Ane, pa vse do ®olnje Lendave, Rodoijubje do naše domovine, domoljubje do naše države zbralo je nas vse danes tukaj pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Ta slovenska zemlja med Dravo in Muro ter preko Mure je bila pred 20 leti v veliki nevarnosti, da bo odtrgana od materino zetn-Jje. Kockalo se je za nas, kakor se jo kockalo za OdreSenikovo obleko. Vendar je nazadnje zmagala pravica in pamet. In Sel©, odkar je pred 20 leti prišla ta zemlja v se-stav naše države, odkar beli oral Kairadjor- djevičev bdi nad to zemljo in jo čuva, ni več nevarnosti za nas. Kar je naše, ostane naše. Kockalo se ne bo več za nas! Mi s to zemljo ostanemo pri svojih bratih Slovanih. Ako se ozremo nazaj na teh 20 let, lahko s ponosom in z zadovoljnostjo pribijem, da naša zvestoba do naše skupne velike domovine niti za trenutek ni popustila in prenehala, da je naše razmerje do kraljevskega doma in do domovine bilo vedno najiskreneje in naj-prisrčnejše. In danes izjavljamo, od nikogar prisiljeni, popolnoma ia svobodne volje, da bomo taki neomajni ostali tudi za vse bodoče čase. Današnje prilike pa nočemo opustiti, da bi se ne spominjali tudi naših bratov, ki so ostali izven mej naše države. Toda v tem oziru ne sme govoriti samo srce, ampak tudi razumi Naše narodne manjšine v drugih državah morajo biti in ostati dobri in lojalni državljani svojih lastnih držav. Vem in prepričan sem, da se jim v tem oziru ne more ničesar očitati. A našim manjšinam ne more nihče znbraniti — to je splošno sprejeto in priznano načelo — da bi se ne čutili kot člani svojega naroda in ne udeleževali njegovih kulturnih dobrin. Z ozirom na našo notranjo politiko se lahko pohvalimo, da smo zanesli v notranje razmere pomirljivost, strpljivost, mir in redi Mi smo od svoje strani ustvarili vse pred« pogoje za mirno rešitev vseh notranjih vprak šanj, ki si jih upamo rešiti, ako ne že ca» čelno pred volitvami, gotovo pa po volitvah. Zunanja politika- sedanje Jugoslavije je jasna za vsakogar. Mi hočemo ostati zvesti svojim starim in novim prijateljem po načelu: Ev®« stoba za zvestobo! Glavni cilj in edini cilj naše zunanje politike je: Ohraniti svoji dr« žavi sveti mir. Bloke in fronte pa prepušča« mo drugim in jim samo to želimo, da si psi tem ne opečejo svojih prstov. Vlada dr. Stow jadinoviča pod modrim vodstvom Nj. kr. Vis. kneza in namestnikov si je v zunanji politiki obdržala svoje stare prijatelje in si pridobila novih ter kljub zaslepljenemu nerganju nekaterih večnih nezadovoljnežev dosegla v®« like neprecenljive uspehe v korist države ia človečanstva. O gospodarski politiki ne bom govori^ tu govorijo dejanja sama. Osrednja oblast ia banske uprave se trudijo, da v merah, ka« kor nikdar do sedaj, zadovoljijo želje naroda^ Ob 20 letnici naše države lahko mirno re« čemo: Jugoslavija dela in napreduje na vseh' straneh in na vseh poljih. Tisoči naroda so krasen govor našega voditelja, kakor tudi njegove končno vzklika vdanosti Jugoslaviji in kraljevskemu domu venomer prekinjali z navdušenim odobrava« njem. Socialno zavarovanje našega kmečkega ljudstva (Ob tridesetletnici dr. Krekove pobude) Letos poteka 30 let, kar se je pri nas začelo i vso resnostjo razpravljati o starostnem zavarovanju kmečkega ljudstva. V nekdanjem avstrijskem državnem zboru, oziroma v enem izmed njegovih odborov se je obravnavalo to vprašanje več let. Dr. Krek je bil med tistimi poslanci bivše SLS, ki niso vprašanja le temeljito poznali, temveč si tudi neutrudno prizadevali, da bi se ta velika zamisel uresničila. V navedenem odboru državnega zbora si je neutrudno prizadeval, da je pritiral stvar tako daleč, da je bil končno 1. 1908 sestavljen že zakonski načrt in predložen državnemu zboru, ki naj bi to prevažno zadevo končno rešil, in sicer naravnost vzorno rešil v neizmerno korist kmečkega ljudstva. Razen tega je dr. Krek v neštetih člankih in govorih po shodih zadevo pojasnjeval kmečkemu ljudstvu. Skratka lahko refemo, da je bil rajni dr. J. E. Krek ne le na Slovenskem, temveč v vsej bivši Avstriji eden izmed vodiluih bojevnikov za misel kmečkega socialnega zavarovanja. Po njegovi zaslugi v prvi vrsti je stvar dozorela že prav blizu do končne uspešne rešitve. Zal je pa prišlo drugače. Liberalci vseh avstrijskih narodov so se znašli v bratskem objemu ter začeii divjo gonjo proti tej veliki zamisli Kakor v vseh bojih proti ljudskim koristim, tako so bili tudi v tem slovenski liberalci med najglasnejšimi in med najbolj umazanimi. Seveda so bili proti temu zavarovanju tudi vsi fabrikauti, veliki trgovci in kapitalisti Bploh, ker bi ravno ti morali precej prispevati. Zal se je pa tej gonji pridružilo tudi precej pametnih in neoporečnih mož, zlasti ix vrst imovitejših slojev, gruntarjev, a ne malo tudi majhnih kmetov, ki niso imeli dovolj socialnega čustvovanja in uvidevanja, zlasti pa še zato, ke» zadeve sploh niso dobro poznali in so potei?! nasedali raznim lažern. Tudi na Slovenskem In V vrstah SLS jih je bilo precej. Za dne 31. januarjai L 1909 je sklicala potem SLS v Ljubljano veliK kmečki shod, ki naj nekako odloča o tem vprašanju. Nanj je prišlo tudi precej liberalcev ln tako so ti, krepko podprti od nasiprotnikov socialnega zavarovanja iz vrst SLS, povzročili velik hrup* Skratka — dr. Krek jo s Bvojo veliko zamislijo temeljito pogorel. Toda eden največjih dobrotnikov našega kmečkega ljudstva navzlic temu trpkemu razočaranja ni odnehal. Kmalu po tem zborovanju je izdal brošuro r naslovom »Starostno zavarovanje kmečkega ljudstva«. V njej je po domače, a vendar le temeljito in prepričevalno, kakor je samo on znal, pajprej razložit, kaj je zavarovanje sploh in posebej kaj je starostno zavarovanje, nato pa vladal tsakonski načrt o zavarovanju. Po njem naj bi bili podvrženi zavarovanju vsi kmetie, trgovci in obrtniki, ki ne plačujejo nad 2400 K letnega dohodninskega davka, dalje vsi nad 16 let stari kmečki delavci in posli ter vsa kmetova domača družina. Samostojni kmet in obrtnik ter njih domači, ki aimajo nad 480 K letnih čistih dohodkov, bi pla-Bev&li mesečnega prispevka po 80 vinarjev, ostali po 1 K, a posli in delavci z več kot 720 K letnih dohodkov pa po 1.50 K. Polovico bi zanje plačeval posel, polovico pa gospodar. Kdor izmed samostojnih bi plačeval B let, oziroma 200 tednov, bi imel le pravico do starostne preskrbnine, nesamostojni Ha po 80 letih, žena in otroci bi po smrti moža početa) dobivali preskrbnino že po 40 tednih plačevanja, a za onemoglost bi bilo treba plačevati maj 40 tednov. Pravico do zavarovalnine izgubi, kdor 3 leta ne bi ničesar plačal, kdor pa 1—3 leta »1 ničesar plačal, sicer iigubi pravice, a te vnovič «iive, če začne plačevati. Kdor prostovoljno nekaj v©5 plačuje kakor je dolžan, lahko zahteva preskrbnino že s 55 leti starosti, ostali pa po 65. letu. 1'reekrbnina, ki bi jo zavarovanec dobival, zavisi «d višine prispevkov in dolžine zavarovanja. Najnižja preskrbnina bi znašala 120 K letno. Letni driSavm prispevek k zavarovanju bi znašal po G0 K na zavarovanca. Zavarovalnica more prezgodaj onemoglim poskrbeti tudi zdravljenje, a če gavarpvanec. umrje, dobe žena. in otroci odpravnine. Zavarovanke, ki bi se omožile, bi dobile Vpla&rae prispevke povrnjene. Za vso državo in poklice bi se uvedla ena sama zavarovalnica, da bi s« v njej izravnale razlike med deželami id itanovi, a pomagali bi pri zavarovanju okrajni in iieželni zavarovalni odbori. VSa organizacija zavarovanja bi imela veliko avtonomijo. Preračunali •o, da bi bilo vseh zavarovancev kakšnih 10 milijonov, ki bi plačevali kakšnih 129 milij. K prispe"« S,ov (od tega samostojni kruetje 18.5 milij. K), iiržava bi prispevala dobrih 98 mil: K, ostalo bi pa Iflajali imoviti delodajalci. Zavarovane! bi dobivali letno okrog 305 milij. K, uprava zavarovalnice bi pa stala 12 milij. Povprek bi prišlo pri nas na vsakega zavarovanca 1 krajcar prispevkov dnevno, In kdor trdi, da bi kmet tega ne zmogel, kratko hi malo laže, a ko bi začel .vleči preskrbnino, bi SJobil v dveh letih več kot je poprej ves čas vpla-8al. Samo zavarovanje more ohraniti dobrega posla na kmetih in rešeno bi bilo s tem tudi težko vpra-fctnje občinskih revežev ter užitkarjev, zlasti bi bilo pa pomagano malim kmetom, med katerimi je — čudno — največ nasprotstva do zavarovanja. INa Kranjskem bi prišlo na kmete letnih prispevkov nekaj manj kot 800.000 K, dobivali bi pa pre-Skrbnin skoraj poltretji milijon K. Tako torej dr. Krek in avstrijski vladni zakonski načrt iz L 1908. Žal je, kakor smo povedali, la velika stvar potom propadla. Nasprotnikom zavarovanja se je bilo posrečilo zadevo zavleSi, vlada Sama se zanjo ni ravno pehala, prišle so hude županje politične krize ter končno svetovna vojna in Slovenski kmet je ostal do danes brez zavarovanja. Prva leta po prevratu je začela tudi naša dr-lava uvajati takoj razmeroma prav lepo socialno politiko. L. 1922 je izšel zakon o zavarovanju delavcev, ki je določal, da se mora že do junija 1923 Izvesti tudi zavarovanje kmečkih delavcev, kpr se pa ni zgodilo še do danes. V smislu tega zakona je bil po dolgih letih šele lani končno uveden tudi lačetek zavarovanja za onemoglost, starost In smrt, a zopet le za industrijske in obrtne delavce ter za posle v nekmečkih obratih. Skratka: za kakršno koli zavarovanje kmečkih delavcev in poslov ni preskrbljeno pri nas skoraj nič, za zavarovanje Kmetov samih pa sploh prav nič. Dokler ni nastopila kriza ter je večji kmet jrvoje pridelke dobro in lahko prodajal, manjši kmet pa tudi lahko dobil še postra»k> zaslužek, to vprašanje še nI bilo tako pereče, odkar so pa naatopili resni časi ter tudi ni prav nobenega Upanja, da bi se v sedanjih okoliščinah mogla kdaj povrniti nekdanja ugodna konjunktura, ee pa ravno iz kmečkih vrst vedno pogosteje m glasneje pojavljajo zahteve po socialnem zavarovanju vsega kmečkega prebivalstva, dočim vlada v uradnih krogih o tem popoln molk. To je tudi popolnoma razumljivo, kajti danes pri nas to veliko vprašanje nikakor ni več Salto labko rešljivo, kot je bilo pa pred 80 leti v Avstriji. Mi o tem do danes sploh nimamo še niti najosnovnejših načrtov in računov. Pač: »Zveza absolventov kmetijskih šok je izdelala preteklo zimo nekakšen »Načrt uredbe o splošnem ljudskem socialnem zavarovanju«, ki predvideva uvedbo banovinskega zavarovanja za bolezen, nezgode, starost in onemoglost za vse prebivalstvo Slovenije, ki ni v tem pogledu zavarovano že kje drugje in katerih redni letni obdavčeni dohodki ne presegajo 30.000 din. Toda kdor pogleda le § 3 tega načrta, ki predvideva kritje vseh stroškov vsega zavarovanja le iz prispevkov občin, banovine in države ter posebnih davščin na luksuzne predmete, bo moral takoj uvideti, da je ta načrt kratko in malo neraben, vsaj v danih okoliščinah. Težko je danes vprašanje socialnega zavarovanja, neprimerno težje kot je bilo pred 30 leti. Ne Bmemo namreč pozabiti, da bo v vsakem primeru združeno tudi z dajatvami, ki bi bile danes precej občutnejše kot pred 30 leti. Toda vse kaže, da se začenja danes naše kmečko ljudstvo dobro zavedati, kaj bi mu socialno zavarovanje pome-njalo. Skratka: po našem mnenju je napočil čas, ko moramo o tem vprašanju vnovič prav resno razmišljati. Razni kmečki shodi ln organizacije vse pogosteje sprejemajo resolucije, ki zahtevajo uvedbo splošnega socialnega zavarovanja za kmečko ljudstvo, loda vprašanje je, če bi bi! naš kmet tudi voljan in če bi sploh zmogel tudi potrebne prispevke zanj. Kakor smo že povedati, zahteva to zavarovanje ZASK, zahtevajo ga razni shodi in organizacije, tudi pri Kmečki zbornici se je že ponovno pojavilo to vprašanje, zato je naš »Domoljub« kot nad .polstoletno glasilo najširših plasti našega kmečkega ljudstva prepričan, da izvršuje v važnem trenutku zgodovine našega kmečkega ljudstva le svojo dolžnost, če stopa pred svoje naročnike, bralce in pred našega kmeta sploh z določnim vprašanjem, kaj in kako odkrito misli glede te dalekosežne ln nikakor ne tako lahke in enostavne zadeve. Te dni je stala Slovenija in posebno še .prestolnica Slovencev, bela Ljubljana^ v znamenju izrednega zanimanja za naše brate v tujini, ki so kri naše krvi. Kot uvod v slovesnosti je bilo odkritje spominske plošče pokojnemu slovenskemu škofu v Ameriki Jakobu Trobcu v njegovi rojstni vasi v Polhovem gradcu pri Ljubljani, Veličastne proslave se je udeležilo izredno lepo število domačinov in tujcev, tudi ameriških Slovenk, ki so prišle, kot smo že poročali, pred kratkim pod vodstvom svoje predsednice Prislandove na daljši obisk v stairo domovino. Slavnostni govornik tako dopoldne pri odkritju spominske plošče, kakor tudi popoldne pri blagoslovitvi temeljnega kamna za nov »Trobčev prosvetni dom« je bil zastopnik »Prosvetne zveze« dr. Česnik iz Ljubljane. Lepe nagovore so imeli tudi drugi, med njimi škof dr. Gregor i j Rozman. Pri vseh slovesnostih so ubrano peli im vzorno deklamovali šolski otroci, postavil pa se je tudi domači pevski cerkveni zbor. 3.1. julij 1938 ostane vsekakor slovenskemu narodu važen zgodovinski dan. Tega dne je bilo v frančiškanski dvorani v Ljubljani pod vodstvom predsednika Rafaelove družbe škofa dr. Rožmana ustanovno zasedanje Izseljenske zbornice v prisotnosti rojakov tako rekoč iz vseh delov sveta. Na zbor sta prišla Pred 80 leti je žal tudi en de! našega kme{. kega ljudstva sodeloval in močno pripomogel, da I« velika dr. Krekova zamisel propadla. Izgleda, da se danes naše kmečko ljudstvo zaveda svojž te. danje pogieške, a preden bi se v tem poglej začelo kako konkretno delo, bi bilo vendarle prav Se se naš kmet vnovič oglasi ter ja&no ia odkrito pove, kaj misli o tem vprašanju danes. Glede na to razpisuje i\jiš Ust veliko pismeno posvetovanje kmečkega ljudstva o vprašanju socialnega zavarovanja našega samostojnega kmeta ter njegovih poslov in delavccv. Vabimo posamej. nike in organizacije, da se določno izjavijo glede tega vprašanja in nam svoja mnenja in odgovore podpisane pošljejo, »Domoljub« jih bo pa pr|. | občeval na stalnem mestu, dokler se posvetovanje I (enketa) ne zaključi. Vsak udeleženec posvetovanja 9 naj bo čim krajši in čira »»varnejši, da bo rea mogoče objavljati vse odgovore. Po našem mnenju naj bi se odgovorilo nekako na naslednja vpra-šanja: 1. Ali in katero panogo kmečkega socialnega zavarovanja (požarno, starostno, bolezensko, onemoglostim, zoper nezgode, zoper uime, za dote itd.) smatrate za potrebna, da bi se uvedla prisilno? 2. Ali mislite, da bi bil naš kmet voljan iu zmožen nositi razmeroma znatne stroške ia ta zavarovanja? 3. Katere plasti kmečkega ljudstva naj bi se vključilo v ta zavarovanja: poele, kmečke delavce, bajtarje, srednje kmete, žene in otroke navedenih itd.? 4. Kako mislite glede organizacije tega zavarovanja? Kdo naj vzame zadevo.v roke in kako naj jo izvede? Ali bi ga bilo morda nasloniti na delavsko zavarovanje? 5. Kaj imate še sicer pripomniti k temu pre-važnemu vprašanju? Kakor rečeno, vabimo k našemu posvetovanju (anketi) vse naše naročnikte, bralce in sploh prijatelje našega kmečkega ljudstva iz vseh slojev iu poklicev, torej tudi izobražence. Razmislite o stvari in pogumno vzemite pero v roke ter odgovorite. Ce ee naše posvetovanje ponesreči, -to se pravi, če ne bo dovol j' odgovorov, bifbilo to znrik, da naše kmečko ljudstvo sploh ne čuti potrebe po socialnem zavarovanju in da moremo zato to vprašanje vnovič odložiti za kako desetletje. Torej: izprego-vorile! Predali Vašega glasila so Vam odprti t tudi slovenska ministra dri Kofrošec in dr. M, Krek. Tam so bili poleg 'drugih odličnih osebnosti še škof dr. Rožman, ljubljanski župan dr. Adlešič in zastopnik socialnega ministra dr. Aranicki, ki je med drugim sporočil, da je minister dr. Cvetkovič nakazal za letovanje slovenske mladine iz Nemčije 50.000 dinarjev, Sledili so pozdravi odposlancev Slovencev ia raznih tujih držav. Lepe besede priznanja za zaščito izseljencev je izrekel velezaslužnemu p. Kazimirju Zakrajšku zastopnik socialnega ministra Aranicki. Izredno tehten nagovor je imel ljub' Ijanski župan dr. Adlešič, ki je med drugim dejal, da naj skrb za naše rojake odslej ]»" meni skrb za našo mladino v inozemstvu. Mu nister dr. Krek je med drugimi izbranimi besedami poudarjal, da mora za našo kri v inozemstvu državna uprava s svojimi sredstvi storiti vse, da bodo izseljenske organizacije vedno Imele v državnih zastopnikih svoje prijatelje, svoje podpornike. Kratko, a izredno učinkovito je bilo dcm drilo voditelja Slovencev, ministra dr. Antona Korošca, ki je poudarjal sledeče: »Bolj in bolj čutimo, da moramo pa®* na vsako kapljo naše krvi, da moramo čutro .(Nadaljevanje na prihodnji strani spodaj), Skrb za našo kri v tujini kaj je novega OSEBNE VESTI o Naša kralji: a Marija je s svojim spremstvu dopotovaia na Bled. V Kranju sta kraljico pozdravila knez namestnik Pavle s soprogo, na Bledu pa kralj Peter II. v spremstvu ministra dvora. o 80 letnik je postal profesor Gabrijel Majcen v Mariboru, očo pomočnika bana dravske banovine dr. Stanka Majcna. Naj Bog nakloni vrlemu slavljencu še mnogo blagoslovljenih leti o Osemdcsctletnik je posta! višji vojni kurat Jakob Marzidovšek v Št. Jurju ob j. ž. Na mnoga leta! o Na dopust je odšel ban dr. M. Natlačen. Do konca tega meseca ne bo sprejemal strank na banovini. DOMAČE NOVICE d Zakaj je pivo drago? Pivovarna Union v Ljubljani je dosegla lani 1,115.722 din čistega dobička, dočim ga je dosegla leta 1936. 720.000, 1, 1935. pa celo samo 51.549 din. Družba ima poleg glavnice v višini 24 milijonov din še 20,7 milijona din rezerv. d Svoj občinski hotel je sezidala občina Sraederevo in ga te dni izročila v javno uporabo. d Skupščinskih volitev ne bo pred enim letom, je izjavil v južni Srbiji ministrski predsednik dr. Stojadinovič. d Slovenski šahovski mojster Vasja Pire je na velikem nemškem šahovskem tekmovanju v Harzburgu dosegel prvo mesto pred Bogoljubovim in Eliskasesom, zmagovalcem na mednarodnem tekmovanju v Noordvvijku. d V Vojvodini je cena pšenici in moki padla, kar pa se v Sloveniji še nič ne pozna. d Novi papežev nuncij v Belgradu msgr. Eltore Police se je pripeljal dne 10. julija v Kranj, kjer so mu odposlanci Cerkve, občine in drugo občinstvo priredili lep sprejem. Istočasno se je pripeljal v Kranj tudi bel-grajski nadškof dr. Ujčič. G os [»d je so v Kranju maševali in je pri službi božji prepeval pesmi kranjski moški pevski zbor. — Po kosilu v župnišču sta se g. nuncij in de- kan g. Škerbec s spremstvom odpeljala na Brezje. Nadškof Ujčič pa ostane v Kranju na počitnicah. d Sporazum mod zadružnimi zvezami. -Zastopniki vseh zadružnih zvez so po doseženem sporazumu prosili predsednika Glavne zadružne zveze notranjega ministra dr. A. Korošca, da skliče občni zbor zaradi ustanovitve Glavne zadružne zveze kot vrhovne centrale vsega jugojlovanskega zadružništva po predpisih novega zadružnega zakona. — Minister dr. Korošec bo te dni poslal vsem zadružnim zvezam vabilo na občni zbor, ki bo v Belgradu dne 1. septembra t, L d Samo tri in pol odstotka Nemcev (t. j. 482.248) je sedaj v Jugoslaviji. Od leta 1912 do 1931 so nazadovali za 40 odstotkov. d Narava si sama pomaga. Kakor že večkrat omenjeno, je letos tako imenovano »ušivo leto« — vse rastlinje, zlasti pa sadno drevje in tudi vinske trte so v mariborski okolici napadene od listnih uši. Nadloga je tako huda, da niti škropljenje ne pomaga. Pač pa je narava sama začela z borbo proti tem škodljivcem. Opazovalci nam sporočajo, da je letos opažati nenavadno število pikapolonic, ki so najhujše sovražnice uši. Na drevju in rastlinah kar mrgoli teh lepih hroščev, zlasti pa njihovih ličink, ki so še hujši zatiralci uši kakor pikapolonice same. Le da so začeli ljudje v nevednosti te ličinke uničevati, ker mislijo, da so to posebne vrste škodljivci. Dobro bi bilo, da bi kak strokovnjak v časopisju koristnost ličink pikapolonice objasnil ter jo opisal, da jo bodo ljudje poznali. dolenjska, štajerska in ▼ II™«. sploh vseh vrst, kupite pri CERITHAI.NI VINARNI ¥ Lfilbljani. d Skoraj pol milijarde dinarjev dohodkov so dala lani vsa naša rudarska podjetja. d Ali bodo motorni vlaki samo za bogataše? Motorni vlaki na progi Belgrad—Sarajevo—-Dubrovnik bodo menda začeli voziti že prihodnji teden. Tovarna vagonov v Slavonskem Brodu je izgotovila pet sestav motornih viakov, dve pa sta še v delu. Generalno ravnateljstvo državnih železnic je že svoj dolžnost do vsakega teh izseljencev. Ugotoviti moramo, da napredujemo. Ustanovitev izseljenske zbornice je tak napredek in lahko rečemo, zgodovinski dogodek. V imenu kraljevske vlade ji želim lep napredek in prav tako v imenu kr. vlade izirekam dobrodošlico Ameriškim bratom od onkraj morja, ki jih bratsko stiskamo na svoje grudi. Pozdravljam Pa tudi vas, ki se danes trudite za izseljensko Vprašanje.« Nad vse pomenljiva je bila beseda škofa dr' Rozmana. Naš slovenski višjd pastir je "gotovi 1: »Zdi se mi, da doživljamo važen zgodovinski dogodek. Prvič so se zbrali zastopniki lahko rečem in moram reči — vsega na-•>®ga naroda, da govorimo o bratih in sestrah se odpravljajo z domače grude v tujino in »m v velikem številu zginjajo kot kapljice v riu- W let že odhajajo tisočij slotisoči na- šega malega naroda v tujino. Kaplja za kapljo naše krvi izteka iz žil narodnega telesa, a nas ni bolelo, še zmenili se nismo, še dobro se nam je zdelo, češ, saj gredo mnogi, ki doma niso nič prida. In vendar: vsak brat, vsaka sestra, ki odhaja od skupne družine naroda in se zgubi, vseka rano našemu narodu, ki je tem težja in nevarnejša, čim slabotnejši je naš mali narod. Veliki narodi skrbe, da se noben njihov član ne izgubi, da otroci izseljencev poznaj) domovino, se nanjo s tisočerimi vezmi navežejo. In mi Slovenci? 60 let smo to zanemarjali, kot da je naš narod ne-izčrpljiv zaklad, ki hrani in poji druge velike narode in pospešuje njihovo rast. Odslej naprej no sme biti več tako! Odslej se hočemo z ljubeznijo in skrbnostjo brigati za vsakega brata, ki se izseli; ne pozabimo ga, ne zapustimo ga, v zvezi z njim ostanimo!, Jako bodi! Bog pomagaj k predpisalo potniško tarifo za motorne vlake. Veljajo cene za 1. in 2. razred brzega vlaka z dodatkom 80 dinarjev za motorni vlak brez ozira na dolžino potovanja. Popusti, ki so običajni na železnici, za motorne vlake ne veljajo izvzemsi popuste za otroke. Prav tako potniki ne bodo mogli vzeti s seboj vse prtljage. d Sprejem mladeniče? v Inžinjersko ia artilerijsko podčastniško šolo v starosti od 18 do 21 let. Vsa tozadevna pojasnila dobite ustmeno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor je priložiti kolek za 6 din. d Kakšna bo pšenična letina. Pišejo, da bodo poljedelci v vsej Jugoslaviji pridelali Strašne posledice toče Uničeni vinogradi na Bizeljskem. . . y -.I : ' ; - v: ' • ' - ■ i-. ■ ...v . . .. , 1**» 1 A*-' Lf^ti vrv/: ... - • ** -.-testom */, . '-iS A.J. Pomandrano žito v Pavlovi vasi. Toč« je žito zbil* v zemljo tako, da ga ni mogoče niti kositi> letos okrog 48.000 vagonov pšeniac. Ker po vsem svetu obeta precej dobra letina, ts« začele cene pSeniei na svetovnem trgu padati. Pri nas so se pojavili za sedaj kot kupci Italija, Nemčija in Češkoslovaška. Pričakujejo pa, da se bosta pojavili na trgu Se Anglija in Francija. d Premestitev postajališča med posta-Jasna Mestlnje—Šmarje pri Jelšah. Počenši od nedelje dne 8. julija dalje se ustavljajo potniški vlaki na postajališču Stranje v km 52.290, kjer je zgrajeno novo poetajaliSko poslopje. S tem odpade dosedanji postanek vlakov na starem postajališču v km 52.707. d Tele s 6 nogami je povrgla krava po-Bestniei Frančiški Per v Drtiji, občina Moravče, okraj Kamnik. d Not« sv. ma&» je »Ur« val 10. julija na Rakovniku salezijanec g. Stanko Kos. Obilo blagoslova v Gospodovem vinogradu! d Srednješolski profesorji iz Jugoslavije so zborovali te dni v Subotici. Neredki med njimi m pokazali, da jim je za politiko bivšega »nacionalnega režima« več kol za prave koristi lastnega stanu. Kar sejes, to boš Sel... d Zborovanje prsti draginji so priredili splitski stanovanjski najemniki Zahtevajo znižanje najemnin in povišanje plač, zakaj cene živilom in drugim potrebščinam so v zadnjem letu poskočile od 15 do 25 odstotkov — plače pa so ostale stare. d Toia na Hrvatskem. Nevihte s točo so ono nedeljo uničile vse poljske pridelke v 14 vaseh okrog sv. Križa na Hrvatskem. — Uničena je pšenica, koruza, krompir, sploh vse, kar je obetalo obilen sad. Komaj deset minut je trajalo neurje, med katerim je padala fcot mlada jabolka debela toča. Do 15 centimetrov debela je bila plast pogu bon osne toče, ki je 5000 ljudi spravila v revščino. Škoda je ogromna. Poslej so prizadeti kmetje navezani Ie na pomoč v živilih in denarju. Ponovilo se je enako gorje, kakor so ga lani preživljale Številne vasi na Dolenjskem in Štajerskem in letos kraji okrog slovenskih Pišec. d Nekaj številk iz slovenskega zenslje-pisja. Po velikosti obsega Slovenija v Jugoslaviji 6A% vsega državnega ozemlja, po Ameriški Slovenec o sedanji Jugoslaviji Te dni se mudi v domovini Leo Zakraj-Sek, ki je to pot že tretjič zaporedno pripeljal iz Amerike naše rojake v staro domovino. G. Zakrajšek je izjavil med drugim sledeče: >Kako razveseljivo je za nas, ko vsakokrat, ko pridemo, ugotovimo napredek Jugoslavije. Kako ta država raste, kako se notranje utrjuje, kako nasmejan obraz dobiva in kako diha iz nje čedalje večji ponos.« Pred tremi leti, ko je bil tukaj, je dobil vtis da se bo sploh vse podrlo, in ko je odhajal je bil prepričan, da odhaja za dolgo, dolgo dobo let »Pa se je vse naenkrat spremenilo. Ugled države Je začel rasti in odmevi eo se čitali po ameriškem tisku. Gospodarsko se je dvignila, se zavedla svojih naravnih bo- gastev in dolžnosti, da jib odpre v svojo ko-rist Zunanjepolitično je postala pomembna Kako so nam v daljni Ameriki igrala srca od veselja, ko smo brali in slišali, da s« oči vseh evropskih držav obračajo proti Jugo-slaviji, ki je postala otok miru in pridnega ustvarja jočega dela. To ve samo tisti, ki je kdaj daleč od doma ljubil svojo domovino. Hvala vladi, hvala vrhovnemu državnemu vodstvu, ki so med izseljenci zunaj s tem da so dvignili ugled in blagostanje Jugoslaviji, zopet vžgali vero in zaupanje vanjo. V takšno Jugoslavijo radi prihajamo. Takšne Jugoslavije smo veseli in smo nanjo ponosni Takšno domovino nam razne ameriške rodnosti hudi zavidajo.« na- prebivalstvu pa ima celo delež 8%. 1935 je imela 1. milj. 177.821 prebivalcev, 74.93 na kvadratni kilometer, in sicer v podeželskih okrajih 1,070.433, a v samoupravnih mestih Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj pa skupno 108.388 (pred priključitvijo okolice). V vaseh je živelo 82.5, v mestih pa 17.5% prebivalstva. Temu primerno so se delili po poklicih na tele glavne razrede: kmetje 600.561 ali eo.3^%, industrija in obrti 223.017 ali 19.49%, upokojenci in rentninarji 52.061 ali 4.55%, javni uslužbenci in svobodni poklici 46.14«, promet 45.264, trgovina 31.383, topil-niStvo in rudarstvo 27.791, vojska 6274, razni dninarji 3702, nastavljenci denarnih zavodov 3601, ostali 14.485 oseb. Zanimivo je, da prevladujejo mali kraji. Imamo 40 mest in trgov s po manj ko 1000 prebivalci, a le 10 mest in trgov z nad 2000. d Stoletnica katoliškega dobrodelnega »»voda. Stoletnico obstoja bo kmalu praznovala bolnišnica usmiljenih sester v Zagrebu. Bolnišnica je last reda sester sv. Vincencija Pavelskega ter je najboljše in najmodernejše urejena zagrebška bolnišnica. Kljub težkim razmeram in denarnim stiskam, v katerih se je bolnišnica nahajala zadnja leta, se je vodstvu z dobrim gospodarstvom posrečilo za- Strašna povodenj tudi na Japonskem Velike poplave, ki so jih povzročili neprestani nalivi, so pripravile velikemu Japonskemu pristaniškemu mestu Krite dneve največje groze in strahu. Že tri dni neprestano dežuje, da se vode iz hribov v obliki velikih rek prelivajo skozi osrčje mesta Jn okolico proti morju. Povsod se nudi slika groznega razdejanja. Hiše so podrte, voda nosi s seboj trupla utopljencev, a iz mesta bežijo dolge kolone ljudi, ki jim je poplava uničila vse. Po dosedaj znanih poročilih je utonilo 480 ljudi, prav toliko pa Jih Se pogrešajo. V naglici odposlani rešilni oddelki so proti navalu vode skoraj brez moča, le zbeganemu prebivalstvu postavljajo zasilne šotore in pripravljajo hrano. Silne množine vode so odtrgale s hribov, ki obkrožajo od vzhodne strani mesto, silne množine kame nja in zemlje in ga naplavile v mesto Ta plaz podira pred seboj vse, na kar naleti. Silna nevarnost pa grozi mestu zaradi raz-poklin, ki so se pojavile na teh hribih. Ljtid a nevzdržno pogrezajo in pripravljajo mestu še večjo nesrečo. Boje se, da bi se celo oeli hribi pogreznili v dolinioo, kjer leži mesto, in uničili še tisto, kar je ostalo še neprizadetega po vodi. Nesreča je ena največjih, kar jih Japonska, razen velikih potreeov, pomni v zadnjih desetletjih. Število ponesrečencev in utopljencev neprestano narašča. Dosedaj so ugotovili smrt že več kot tisoč ljudi. Oblastem in reševalcem delajo silne preglavice skrbi za preskrbo prebivalstva s hrano in stanovanji. Vsa industrijska četrt mesta je že porušena. Dež pa neprestano lije ter je vsa okolica že obkrožena od vode. Če deževje ne bo ponehalo, grozi mestu popolna propast. Vsa japonska javnost se odslej zanima zgolj za to veliko nesrečo ter nima časa, da bi r© zanimala %a dogodke na kitajskem bo-jišču. Stroški za pomoč bodo požrli veliko ai nw do (jvjnvise na teu nriom. L.jtia- i denarja, ki ga v državnih blagajnah že tako jez grozo opazujejo, kako se hribi polagoma, I PrimanikuJ'e vod popolnoma prenoviti in ga opremiti i najnovejšimi zdravstvenimi pripravami. Do nedavnega je bila samo država dolžna bol-nišuici okroglo 20 milij. dinarjev na zaostalih računih, šele sedanja vlada je izpolnila svojo dolžnost in s tem pripomoglo, da se je bolnišnica izpopolnila. d 20. otroka je povila v svojem 38. letu starosti Mara Divjak iz Dubrovca pri Ivancu. Od vseh teh otrok jih je ostalo pri življenju le četvero. Trikrat je žena rodila dvojčke. d Pri zaprtja aH pa pri saoioiafc % prtom vzemite zjutraj oa tešče kozarce naravne ►Franz-Josri« vode d Veliko električno centralo so »pravili te dni v pogon na reki Treski blizu Skoplja ob navzočnosti ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča, ki je prav te dni obiskal v spremstvu ministra dr. Kreka kraje v Južni Srbiji in na Kosovem polju. Iz zajezene reke se je naredilo veliko jezero, ki je ponekod globoko tudi 30 m. Pri padcu žene voda turbine, ki iinejo 1500 konjskih ali. Po načinu gradbe je ta centrala druga svoje vrste v EvropL Južna Srbija je odločno pokazala, da odobrava delo sedanje vlade. d Medvedka Je meteia kiunenje na pse. To je bilo v hribih pri Tetovu. V bližino ovčarske staje sta se pripodila dva mlada medveda, od katerih m enega ovčarski psi takoj raztrgali. Kmalu zatem pa je prišla v bližino stara medvedka in začela metati kamenje na pse, ki so lajali okoli nje. Dokler niso pasitrji začeli nanjo streljati iz pušk, toliko časa se ji psi niso upali približati. Zadeta od strelov, je medvedka pobegnila. d Novo progo se odprli. Dne 12. julija so odprli za promet novo železniško progo Bi-leče—NikSič. Stroški za zgraditev te proge, M je ozkotirna, so znašali 90 milij. din. d Knjigarnarji Jugoslavije proti monopo-lkaciji šolskih knjig. Iz Zagreba poročajo, da Je bila na zboru knjigarnarjev Jugoslavije sprejeta sledeča zahteva: »Skupščina Zveze knjigarskih organizacij kraljevine Jugoslavije kot najvišja predstavnica vseh knjigarnarjev Jugoslavije stoji na stališču sodobne trgovine in gospodarstva in je proti mono-polizaciji učbenikov za šolo in ob tej priliki izjavlja svoje neomajno stališče, da je mono-polizacija gospodarstva za našo nacionalno delavnost Škodljiva.« d Nad živalmi se je maščeval. Kar 300 gosk Je zastrupil neznanec kmetom v vasi Vučkovcu pri Varaždinu. Ko so kmetje zju- ai odprli hleve, da bi gosi pognali na pašo, o našli že več kot polovico živali mrtvih. v9e ostale pa so poginile v teku. dveh ur. Kmetje sumijo, da jim je živali zastrupil kak nevoščljiv sosed. d Jugoslovan je izumil noy dežnik. Ime mu j8 _ Slovencu namreč — Luj Pongrac. Ta kazal nedavno v Ljubljani zložljiv dežnik, ki ie v zavit®™ stanju dolg 14 cm, širok 0cffi in debel 3 cm. Ženski dežnik pa je širok le 8 cm. Dežnik je popolnoma dovršen in tudi, kadar je moker, ae da spraviti v zavoj-Cek ' ki ga more lastnik ali lastnica gladko spraviti v žep ali v torbico. Do sedaj so bili tak! zložljivi dežniki po 48 do 68dkg težki, mnogo večji in manj pripravni, Pongračev lepni dežnik pa je težak le 32 dkl, damski pa 27 dkg. Dežnik se da v trenutku zaviti in v trenutku zopet razviti. Slične iznajdbe sicer že i>oznamo, so pa do sedaj predstavljale le neuspele poskuse. Pongrac namerava avoj izum še izpopoiniti ter je zelo verjetno, da 9e bo kje v Jugoslaviji osnovala industrija takih dežnikov, enako kakor se je osnovala Industrija Pongračevih zelo praktičnih šotorov. _ Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenja, nudi pogosto naravna »Franz-Joselova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce zaželjeno odprtje in s tem trajno polajšanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovc« vodo. Osi. res. 8. te. »174m, d Bolnišnice bomo razširili z lastnim posojilom. Ravnateljstvo osrednjega urada v Zagrebu je imelo sejo, na kateri je razpravljalo o posojilih. Dodeljena so bila sledeča posojila: za gradnjo zdravilišča za tuberkulozne v Kneževem selu pri Nišu 10 milij. din; zdravilišče bo opremljeno s 100 posteljami. Za gradnjo zdravilišča na Avali 10 milij. din; zdravilišče bo imelo 100 postelj. — Banskl upravi v Zagrebu je bilo dodeljenih za elektrifikacijo savske banovine 10 milij. din na 30 ieino odplačilo a 6% obresti. Mestnemu poglavarstvu v Zagrebu je bilo dodeljenih 25 milij. din, banskl upravi v Ljubljani 43 milij. din za dobo 25 let, in sicer za gradnjo bolnišnic v Mariboru, Celju. Murski Soboti, Brežicah, Novem mestu, Slovenjem Gradcu, Ptuju, Radgoni in Vojniku. Dalje je bilo dodeljeno posojilo še nekaterim občinam v savski banovini. Skupaj je bilo odobrenih posojil za 104,400.000 din. d Za državne uslužbence. Minister za socialno politiko in narodno zdravje jo izdal pojasnilo k navodilom za izdajanje zdravniških potrdil državnim uslužbencem po zakonu o uradnikih. Po tem navodilu se mora Zjutraj za lepoto - ___|M„| M—l'""1* 0 Zato ziuiiai & Zvečer | za zdravje 1 t; plasti pa zvečer TT^tOBNEMU KAMNU po 15. dnevu bolezenskega dopusta državnega uslužbenca odrediti zdravniška komisija, ki naj izda odlok o potrebi nadaljnjega zdravljenja. Glede bolnikov, ki leže v bolnišnici več ko 15 dni, pa pravijo ta navodila, da ni treba zanje posebne zdravniške komisijo, temveč zadostuje poročilo načelnika tistega oddelka bolnišnice, kjer državni uslužbenec leži. Po zakonitih predpisih o delu bolnišnic je omogočeno zdravljenje le osebam, ki jim je bolniško zdravljenje zares potrebno. Bolnižnica je odgovorna za pravilno zdravljenje svojega bolnika, ter zaradi tega ni potrebno posebno mišljenje zdravniške komisije. Sele potem, ko je bolnik odpuščen po navodilih splošne uredbe, pa tudi pozneje še ni sposoben za službo, se mora odrediti zdravniška komisija, ki ugotovi, če je uradniku potreben še nadaljnji bolezenski dopust — Pri lenivosfl črev in slabem želodca x nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Jfosefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »rranz-Josefova« grenka voda . av posebno koristno '! orna če sredstvo, k".dar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal c salinskim sredstvom za odprtje. 0«1. rez 8. br. M.474/IS. d Nove kovance dobimo. »Jugoslovanski Kurir« poroča, da je že vse pripravljeno za kovanje novega kovinskega denarja. Najprej bo država pričela kovali kovance po 10 din, ki bodo is čistega nikla. Po določilih zakona o kovanem denarju se bo skovalo 20 milijonov komadov v skupni vrednosti 200 milijonov dinarjev. Potrebna količina nikla se bo uvozila iz inozemstva. Za drobiž pa 2, 1, 0.50, 0.25 in 0.10, ki bodo ia aluminijskega Hlinka se je sestal s Hodžem * Voditelj slovaškega naroda se je sestal 8 Češkoslovaškim ministrskim predsednikom. 8 hvalevredno resnostjo sprejema češkoslo-slovaška vlada zastopnike raznih narodnih manjšin v češkoslovaški republiki. Dne 4. julija je sprejel predsednik češkoslovaške vla-dr. Hodža tudi voditelja slovaškega naroda Hlinko. Temu sestanku pripisujejo velik Pomen, zakaj če bi se slovaški voditelj in Predsednik vlade sporazumela glede slovaških zahtev, bi se kriza v "republiki mnogo hitreje in tudi z večjo koristjo za državo končala, Razgovor Hlinke z dr, Hodžo je tra- jal zelo dolgo in se je nanašal na to, kako bi se izpolnile ljudske stranke v okviru pokrajinskih samouprav, kakor jih namerava uvesti praška vlada. Dalekovidni državni predsednik je sklenil iti glede narodnih manjšin do skrajnosti meja v popuščanju glede samouprave in svobode krajevnih oblasti in glede sorazmerne razdelitve uradniških meet Sporazumna dobra ureditev Češkoslovaške bo ugodno vplivala tudi na notranjo ureditev drugih držav. Zato Slovenci z velikim zanimanjem pričakujemo tozadevnih poročil iz bratske države, brona, ima država dovolj potrebnega mat& riala doma, in sicer baker v Boru, aluminij pa v Lozovcu. Srebrni kovanci po 20 in 50 din bodo skovani iz zmesi, ki bo vsebovala 75% srebra in 25% bakra. n Radi prezidave še vedno globoko znižane cene vsemu manufakturnemu blagu prf F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 in na kar opozarjamo še poseibej »Domoljubove« bralce. d Usoda vžigalnikov in kresilnih k** menčkof. Nad 25.200 vžigalnikov in 885.00(J kresilnih kamenčkov so te dni uničili v Bel« gradu finančni organi. Vse to blago so za* plenili v teku preteklega leta pri raznih za* sebni.kih in pri poklicnih tihotapcih. Vsak ?i4 nančni stražnik, ki zapleni vžigalnik, dob? precejšnjo nagrado od globe, ki jo mora pla* Čati imetnik nežigosanega vžigalnika. Globst znaša 550 din, . 4 IZ DOMAČE POLITIKE p Brzojavka ministra dr. Korošca. Mestni svet ljubljanki je nedavno izbral miniatrd dr. Korošca za častnega meščana. Te dni j<3 imel mestni svet sejo, pri kateri je župaK dr. Adlešifi prebral sledečo zahvalno bran javko: »Iskreno ae zahvaljujem Vam in vse* mu mestnemu svetu sa veliko počastitev, kij ste mi jo izkazali z izvolitvijo za častnega meščana mesta Ljubljane. ,Vedno mi je bi? pri srcu napredek in razvoj glavnega meafc slovenskega, tudi v bodoče se bom trudil, bo bela Ljubljana ponos zadovoljne iti sreta Slovenije. S pošto nakazujem 10.000 din z# dobrodelne namene občino. Dr. Korošec.« f p Pol milijona dinarjev je ban savalSj banovine podelil iz banovinekih sredstev od> boru za postavitev spomenika prvemu hrvafr skemu kralju Tomislavu. < p Za častnega občana mesta Ptuj« je bij izbran minister dr. Anton Korošec. I p Za častnega občana občine Metlifc&t okolica sta izvoljena minister dr. Korošec i« ban dr. Natlačen. p Hrvaškim beguncem je sedanja vlad« omogočil« povratelc. »Hrvatski dnevnik« p«« roča: Dr. Mile Budak seje vrnil v domovin«* Kakor znano, je bil cd lota 1935 v tujini. VI zadnjem času se je vrnilo iz tujine 78 ljudi, med njimi Andrija Luetič, Franjo Cenič. Aw te Bubalo, Francetič, Muhamed Pilav, Mat« Suman, Josip Milkovič, Tihomir Vrlič ia drugi.« Belgrajski listi k temu dostavljajo, dai bo dr. Budak najbrž v Zagrebu odprl odvet* niško pisarno, »Hrv, Straža« p« iz svojegfl 5* vira poroča, da je umaknjena prepoved Bu-dakovoga romana »Ognjišče«, ki ga je izdala Matica Hrvatska in ki je bil doslej zaplenjen. p Nov kmečki »praznike. Organizacija »Seljačko kolo«, ki ji je načelu Adam Pribi-čevič, je po sklepu zadnjega občnega zbora za svoje pristaše vpeljala nov praznik, »praznik žetve«, ki naj se praznuje 27. avgusta. Praznovati se mora na prostem, zgodaj zjutraj, takoj ko vzide solnce, na kakem višjem mestu. »Praznik« bo v tem, da bodo tam prebrali poslanico predsednika »Seljačkega kola«, deklamirali pesmi in igrali narodne »igranke«. Poročila "ne povedo, ali bodo kmetje po siavnosti tisti dan še kaj želi oziroma delali na polju ali pa bodo praznovali ves dan. — Pri nas v Sloveniji je praznik žetve veliki Šmaren, združen s praznikom mlačve, ko morajo biti vsi skednji in vsi kozolci že prazni in se ljudje v potih na najbližja Marijina božja pota že lahko pogovore o sadovih nove letine, zato takih skrbi pravi Slovenci, hvala Bogu, nimamo. p Po sestanku — na odmor. Voditelja belgrajskega dela združene opozicija so te dni zbrali na stanovanju Miše Trifunoviča v Belgradu in se porazgovorili o delu, ki ga bo opozicija spet začela med narodom. Uvod v novo delo bo sestanek vseh predsednikov posameznih opozicijskih skupin, med njimi tudi dr. Mačka in Adama Pribičeviča, ki bosta kmalu obiskala Belgrad. Po sestanku se je Ljuba Davidovič odpeljal v Vrnjačko banjo na kratek odmor, p Svobodna Hrvatska' v mejah Jugoslavije. List »Dubrovnik« piše o nekem shodu bivše HSS in o govoru poslanca dr. Suteja in pravi, da je dr. Šutej tudi dejal: »Mi ne zahtevamo nekaj, do česar ne bi imeli pravice, ampak samo to, kar nam ukazujejo naravni zakoni: Svobodno Hrvatsko v mejah te države.« Predsednik naše vlade je a ministrom dr. Krekom in nekaterimi drugimi ministri obiskal iufoo Srbijo, kjer so ga povsod aavdušeno pozdravljali. slikar Jakob Pelzl od Sv. Jakoba pri Mari-boru. Pokojni Pelzl je bil že dalj časa v službi pri tvrdki Hrovat iz Maribora, ki jo prevzela slikarska dela pri reuoviranju omenjene katoliške cerkve. Peizlu se je izpod-makniia deska na odru, strmoglavil je z, glavo naprej na tlak in ostal pri priči mrtev. n Boj pastirja s steklim volkom. Osman Sulejmanovič iz Venčanov v Južni Srbiji je spal pri ovcah. Kar začuje, da okrog staje tuli volk. Ne da bi pomislil na nevarnost, je skočil pokonci in zgrabil volka. Začela se je borba na življenje in smrt. Volk je divje grizel Osmana, dokler se temu ni posrečilo vtakniti svojo roko volku globoko v žrelo. S tem je volka onesposobil za toliko časa, dokler ni pritekel na pomoč neki deček, ki je vrgel volku okrog vratu vrv in ga zadavil. Higienski zavod je potem ugotovil, da je bil volk stekel. Osman je moral zaradi svojih ran takoj v Pasteurjev zavod, kjer so ga cepili proti steklini. n Tovarna sardin je zgorela na jugoslovanskem otoku Visu. Bila je najmodernejša, kar jih je v naši državi te vrste. Goreti je začelo v skladišču, odkoder se je m radi velikih količin v olju namočenih rib ogenj takoj razžiril še na drugo večje skladišče. Gasilcem se je posrečilo komaj to, da so preprečili razširitev ognja na tovarniško poslopje samo. Tovarna je bila zavarovana za B milijonov dinarjev. n Ker je kvartai, družino pa puščal t nemar. Skoraj do smrti je pobila moža Julka Matič iz Leskovca. Njen mož je bil harmonikar, ki se je po opravljenem delu kaj rad zadrževal v gostilni ter zmerom do zadnjega dinsrja kvartal in pijančeval, a ženo in otro- NESREČE n Tudi z mlekom se lahko sasirapiš. To se je zgodilo v Loznici v Srbiji. Pri kmetu Milanu Batanoviču je delalo na polju sedem delavcev. Po končanem delu so se najprej dobro najedli, nakar jim je gospodinja prinesla velik lonoc mleka, da bi si pogasili žejo. Iz lonca so pili vsi z gospodarjem in gospodinjo vred. Sredi noči pa so vsi začutili Bilne bolečine v trebuhu. Proti jutru, preden bo se zavedli vzroka bolečin, sta umrla dva delavca v strašnih bolečinah. Ostali so ne- Kne«-namestnik Pavle in minister dr, Korošec s® pogovarjata. varnost preboleli. Da bi se ugotovila vrsta strupa, je oblast odredila izkop obeh mrtvih delavcev. n Po toči prizadete vinograde v Srom-ljah in tam okrog si je te dni ogledal naš ljudski ban in obljubil pomoč. n Strmoglavil je na tlak. V katoliški cerkvi sv. Vendelina v zemunskem predmestju Franctal se je smrtno ponesrečil cerkveni P<*l.d a* del ogromne množice, ki se je udeleiila tabora pri Sv. Trojici v Slov. goricah, ■ e :e puSčal popolnoma v nemar. Te dni je jtfatič spet igral na karte in izgubljal Da bi lahko igra' še naprej ,je poslal domov k ženi dečka, naj mu da 200 dinarjev. Ker žena tega ni hotela storiti, se je mož pijan priko-talil domov in začel ženo tepsti. Razjarjena jg Julka pograbila za sekiro in z njo česnila moža po glavi, da so ga nezavestnega pre-■ljali v bolnišnica n Junaški kapitan. Ženo, ki se je z otrokom v naročju potapljala v Savi, je rešil iz deročih valov kapitan Zivojin Stevanovič iz Belgrada. Stevanovič se je s čolnom vozil po Savi, ko je nenadoma čul za seboj klice na pomoč. Pognal je svoj čoln in nato skočil v vodo. Pograbil je ženo z otrokom, naložil oba na svoja prsa in plavajoč na hrbtu s težavo prispel do bližine brega. Tu je tudi on sam omagal in začel klicati na pomoč. Ce ne bi hitro prišli na pomoč neki kopalci, bi vsi trije utonili. n Brzovlak se je zaletel v kmečki v ob pri Osijeku. Na vozu sta se peljala dva starca, neki mlajši kmet in njegova žena. Na prehodu čez železniško progo niso slišali svarilnega znaka braovlaka, ki je prihajal iz Vinkovcev. Ko je strojevodja opazil nevarnost, je vlak naglo zavrl, toda brzina je bila tolika, da je bilo trčenje neizogibno. V zadnjem trenutku je mlajši kmet zaklical starcema, naj skočita z voza, nakar je sam pograbil ženo in skočil. Preden sta se starca zavedla, je že treščil vlak v voz in vse stri pod seboj. Nesrečnika sta obležala mrtva, medtem ko je mladi kmet pri skoku odnesel nekaj težkih poškodb. n Toča je oklestila vinograde in polja tudi okrog Škocijana pri Mokronogu. Zlasti so prizadeti kraji v gornjem delu župnije, to so: Velike Poljane, Klenovik, Zagrad, Hra-stenk, Zagradska gora, Telčioe, Dole, Jelen-dol, Cešenjce, Znojile in Rogatice. Toča je oklestila vse vinograde in polja. Po nekaterih njivah se sploh ne pozna, kakšno žito je rastlo. n Razne nezgode. V Št. Janžu ob Paki je padel i motornega kolesa sin posestnika in lesnega trgovca Rakun Matija iz Varpolja pri Rečici pri Savinji tako nesrečno, da si je zlomil roko v ramenu. — V Paki pri Vitanju so Jelenkovi nalagali seno. Med njimi je bila tudi 14 letna hčerka Marija, ki je z vilami spravljala seno. Pri delu pa se je po nesreči vbodla z vilami v lice in si ga prebodla. — V cinkarni v Celju je zagrabil stroj 30 letnega delavca Marinkoviča Živa in mu odrezal kazalec. — Na Humu pri Sotll je v nedeljo prišel pod voz sin delavca Tepež Josip. Na cesti, ki je precej nagnjena, se je voz prevrnil in pokopal Tepeža, ki si je zlomil noga — V Mariboru so se splašili konji hlapcu Jožefu Strmšku ter so tako naglo potegnili voz, da je padel StrmSek naprej ter so mu kolesa zadala hude poškodbe na glavi in mu zdrobila obe roki. — V Benčinovi kartonažni tovarni v Mariboru se Je pripetila huda nesreča. 47 letna delavka Mihalač Uršula je pri-" i z roko v stroj, ki ji je odtrgal vse prste. n Veliko neurje nad Bizeljskim in okolico. Ono nedeljo popoldne se je uliia močna Ploha. Med dežjem je padala toča, ki pa ni napravila večje Škode. Nevihta je prenehala, vendar so se na južnozapadni strani zopet Pričeli zbirati temni oblaki, ki so se podili pd Brežic preko Pišec proti Bizeljskem. — Okoli 5 popoldne se je dvignil močan vihar, oblaki so se trgali, usula se je suha debela razgled po svetu Vojna na Daljnem vzhoda Te dni je minilo leto, odkar se je začela vojna med Kitajci in Japonci. Japonci se navzlic poplavam, ki so njihovo prodiranje zadržale, vedno bolj približujejo glavnemu mestu Hankavu. Kitajci se pripravljajo na hud odpor, toda tudi v primeru, da bi se Japoncem posrečilo zavzeti to mesto, odločitev v vojni še dolgo ne bo padla. Kitajsko-ja-potiska vojna grozi, da se bo zavlekla v brez-končnost. Bratomorna vojna v Španiji Čete španskih nacionalistov pod vrhovnim vodstvom generala Franca prodirajo čedalje globlje v rdeče ozemlje. Sedaj stojijo samo še 40 km daleč od druge rdeče pre~ KATOLIŠKA CERKEV s Zastopnik generala Franca pri sr. očetu. Te dni je bii v Castel Gandolfo, v letnem bivališču papeževem, slovesen sprejem prvega uradnega zastopnika v činu poslanika, ki ga je poslala nacionalna Španija v Vatikan. Na pozdrav je sv. oče odgovoril, da so ga vzvišena in plemenita čustva nagovora Francovega poslanika globoko ganila, kakor tudi sporočilo generala Franca, kako je španski narod bistveno zvezan e katoliško vero in tradicijo. Sv. oče globoko ceni generala Franca in njegove namere ter delo za vzpostavitev krščanske tradicijo v narodnem življenju Španije. Sv. oče pa je tudi vzel na znanje obljubo, da bi se državljanska vojna kolikor je to mogoče, omejila, kakor sploh trpljenje ljudstva. Sv. oče upu, da bo kmalu napočil dan, ko bo tega trpljenja in žrtev toča, ki je padala nad 30 minut ter oklestila vse sadno drevje, na katerem je bilo še precej sadja, uničila žito, koruzo, pokončala vinograde. Toča je bila ponekod debela ko pest, povprečno pa je padala kot oreh debela. Po polurnem neurju je naredila neprecenljivo škodo na 10 km širokem pasu od Pišec, Bizeljskega, Podsrede do Sv. Petra preko Hrvatske do Marije Bistriške. Ljudje so popolnoma obupani, saj jim je toča uničili vse. Najbolj so prizadeti vinorodni kraji, kjer so uničeni vinogradi, ki so letos prav dobro kazali in so se kmetje že veselili, da si bodo opomogli. Tudi v Sromljah Je napravila toča veliko Škodo. Naj pristojne oblasti priskočijo prizadetim na pomoč! n Strela v tovarni. Po silni vročini in guSi je padel ono nedeljo blagodejen dež, predhodnica pa mu je bila huda nevihta, med katero Je močno udarjala strela. Popoldne okrog pol 5 je udarila strela v tovarno Texta na Teznem pri Mariboru. Švignila je najprej v translormator ter od tam po kablih v prostore tkalnice. Tam je zažgala lesene dete na nekaterih strojih ter leseno stropno sestavo. Pretila je nevarnost velike požarne nesreče, ki so jo pa nastavljenci tovarne sami preprečili, ker »o pogasili ogenj a ročnimi gasilnimi aparati. Strela je povzročila veliko škodo, ker je razbila kabelske napeljave v tovarni, stolnice Valencije. Francov pritisk traja dalje in je malo verjetno, da bo odpor rdečih pri Valenciji trajal še dolgo časa. konec. Sv. oče je dejal, da vedno moli za srečno bodočnost Španije in vsega človeštva in želi, da bi general Franco mogel kmalu oznaniti vsej Španiji veselje boljše bodočnosti toli ljubljene dežele. ITALIJA s Ob začetku žetve r Italiji je ministrski predsednik Mussolini imel velik gr>vor, v katerem je dejal, da so se izjalovili računi sovražnikov Italije in fašizma, ki so napo-dovali zaradi slabe žetve gospodarski polom. Njihovi računi pa so bili prezgodnji, saj se je izkazalo, da je letošnja žetev po kakovosti veliko boljša od lanske. Zato italijanjski narod, ki živi samo od svojega dela, lahka mirno gleda v bodočnost. — Dela za naselitev 10.000 italijanskih kmetov v Libiji v Afriki se bližajo koncu. Italijanske oblasti so tam postavile celo vrsto novih, po najmodernejših načelih urejenih naselbin, uredile ceste, vodovode itd., da bodo naselnlki prišli na delo in bodo lahko takoj pljunili v roke. FRANCIJA s Posl&nstve Francije. Kardinal Suchard, nadškof v Reimsu, je dal izjavo, v kateri je poudaril pomen svečanosti, ki so bile prirejene v Reimsu ob obnovitvi tamkajšnje stolnice. Ta katedrala je bila silovito poškodovana v svetovni vojni. Njena obnovitev — je v svoji izjavi poudaril kardinal — ima dvojen pomen. Prvič pomeni priznanje Reimsu in njegovemu prebivalstvu, na drugi strani pa je to velikega pomena tudi za francosko cerkev. Poslanstvo katoliške Francije je v tem, da brani človekovo osebnost nasproti suženjstvu in samovladi od zunaj ter nasproti strastem in neprestanim bojem na znotraj. Obnovitev te mučeniške stolnice daje nado, da bo Francija Se bolj enotna, Se lepša in bolj zvesta svojemu poslanstvu v pomirjenem svetu. NEMČIJA s Novi predpisi o porokah so razglašeni tudi r bivši Avstriji Dunajski listi objavljajo besedilo novega zakona, s katerim se na ozemlju bivše Avstrije odpravlja vsa do sedaj veljavna zakonodaja o sklepanju in lo- Ktvi zakona in ee bivša Avstrija podredi tudi v tem odru nemški zakonodaji. Odslej je verski zakon v Avstriji brez veljave. Zakonski par se mora poročiti pred županom, če hoče, da bo zakon veljaven. Verski obredi niso prepovedani, toda smejo samo slediti civilnemu obredu na občini. Spremenjena ge tudi vsa zakonodaja, ki se tiče zakonskih sadržkov in vzrokov za ločitev zakona. Zakonska zveza odslej v Avstriji ni več neločljiva. Za veljavnost in neveljavnost zakona •o odločilni novi predpisi, ki urejajo krvne odnose med Nemci in Nenemci. Zakon med ffudom In Nemcem je neveljaven. Listi objavljajo ta zakon obenem z dolgimi uradnimi razlagami. Vsaka kritika novega zakona ge prepovedana. KITAJSKA s To ni boj, to je mesarsko klanje. Japonci so te dni sporočili, da so imeli doslej Kitajci v severni in srednji Kitajski 1,300.000 mrtvih vojakov. Kitajci tega ne tajijo, trdijo pa, da so Japonci istotam izgubili pol milijona vojakov ter je število mrtvecev zanje bolj usodepolno kakor pa za Kitajce. Japonci poročajo, da so doslej zasedli 1,248.000 kvadratnih kilometrov kitajskega ozemlja. Nasproti temu trdijo Kitajci, da imajo v resnici Japonci v rokah le del zemlje ob železniški progi, vse ostalo pa je še vedno pod kitajsko oblastjo in je tam tudi še kitajska vojska, ki prizadeva Japoncem hude izgube. s Francija zasedla važno otočje. Francosko zunanje ministrstvo potrjuje vest, da je Francija zasedla otočje Paracel v južnem kitajskem morju, ki je izrednega vojaškega pomena za varstvo francoskih koristi na Daljnem vzhodu, ker leži na poti med Kitajsko in med Indokino. Ta zasedba je za Francijo postala nujna, odkar so japonski oddelki zasedli otok Hainan v južnem kitajskem morju. Otočje Paracel ima vse pogoje za odlično letalsko oporišče v morebitni vojni. Otočje leži 850 km južnovzhodno od otoka Hainana in približalo 400 km od Touranea, glavnega pristanišča fia vzhodni obali francoske Indokine. Otoki bo bili zdaj brez gospodarja, obiskovali bo jih samo kitajski ribiči, ki so tam nabirali jajca pomorskih ptic in gnezda morskih la-stavic. Francoske bojne ladje so na otočju Izkrcale močne oddelke pomorskih strelcev Sn orožništva. S tem je Francija kot prva evropska velesila z oboroženimi ukrepi pobegla v vojno na Daljnem vzhodu, ki je za-fcela ogrožati njene koristi in njeno posest v Ariji. V japonskih krogih je vest, da so se francoski oddelki Izkrcali na otočju Paracel, vzbudila veliko razburjenje. žav pa v London. Prostovoljci, ki so se borili za nacionalno Španijo in so državljani ae-vernih evropskih držav, bodo poslani v Hamburg, oni iz južnih evropskih držav pa v Genovo. Prevladuje prepričanje, da se oblasti onih držav, katerih državljani bodo morali oditi iz Španije, v večini primerov ne bodo upirale tej vrnitvi svojih ljudi v domovino. O usodi prostovoljcev, ki jih njihove države ne bodo hotele sprejeti, se bo razr pravljalo naknadno v omenjenih glavnih pristaniščih, čim se bodo prostovoljci v njih zbrali, PALESTINA s llrez miru — naprej. V Jeruzalemu in Jafi je med arabskim delavstvom izbruhnila splošna stavka zaradi krvavih napadov, ki so jih zagrešili judovski strahovalci. Te dni so člani judovskih desničarskih organizacij vrgli bombo na avtobus, ki je bil poln Arabcev. Devet Arabcev je bilo ubitih, 13 pa hudo ranjenih. To je bilo v Jafi. V Jeruzalemu so prav tako judovski prenapeteži vrgli bombo na avtobus, pri čemer so bili trije Arabci mrtvi, sedem pa je bilo hudo ranjenih. Z revolverji so ustrelili pri nekem spopadu v Jeruzalemu še tri Arabce, v Jafi pa štiri, štiri so pa hudo ranili. Zaradi teh nasilij vlada v Palestini silovito razburjenje. Pričakujejo, da se bo splošna stavka razširila na vsa palestinska mesta. JAPONSKA s Strašne številke japonsko-kitajske morijo. Ob priliki obletnice vojske na Kitajskem je japonski cesar izdal oklic na narod, v katerem pravi med drugim, da je doslej vojska na Kitajskem stala 73S0 milij. jenov (90 milijard din). Te stroške bodo Japonci krili z večjimi davki in novimi notranjimi posojili. Istočasno je japonsko vojno poveljstvo javilo, da je japonska armada na Kitajskem zasedla 423.000 kvadratnih inilj, ki pripadajo devetim kitajskim pokrajinam. To ozemlje je dvakrat tako veliko kakor Japon- Budiub najboljši in najlepše opremljen? nabožni mesečnik v naši drŽavi Ima vedno lepe slike v bakro, tisku. Pižite, da ga Vam požljejQ na ogled. Naslov: »Bogoljnb« Ljubljana, JTngoslov. tiskarna« S ska in na njem živi 130 milijonov Kitajcev Iz istega vira znašajo kitajske izgube 13oooo mrtvih, japonske pa 36.629. Admiraliteta navaja 1100 mrtvih in izgubo enega torpednega čolna in enega iskalca min. DROBNE NOVICE _ V Parizu je umrl bivši vodja avstrijskih socialnih demokratov dr. Oto Bauer. Kolera se širi po raznih kitajskih po. krajinah. Palačo angleškega konzula v kitajskem Kantonu so bombardirala japonska letala. Francoski socialistični voditelj Blum » hteva, da Francija pomaga španskim komu-nistom. Prepozno! 201 km na uro je dosegla angleška lokomotiva, ki oskrbuje promet med Londonom in škotsko. Angleška bo % vsemi sredstvi onemogočila vojno ? Evropi, je izjavil angleški mini, strski predsednik Chamberlain. Za novega pariškega župana je izvoljen znani katoliški kulturni delavec Gaston L« Provost de Launay. Zdaj se bo pa Pariz gotovo podrl! 300 smrtnih prometnih nesreč t treh dneh je bilo nedavno v ameriških Združenih državah. Sovjetski general Samojlovič je pobegnil k Japoncem in sicer z važnimi vojnimi na, črti. Nevarno je zbolel neustrašeni voditelj slovaškega naroda megr. Hlinka. ANGLIJA b Načrt o «mika prostovoljcev it gpar nije. Načrt o umiku tujih prostovoljcev iz Španije, ki je bil oni dan od zastopnikov držav v Londonu sprejet, predvideva kot zatočišče teh prostovoljcev inesta London, Hamburg, Marseille in Genovo. Po tem načrtu bodo poslani prostovoljci, ki so nemški državljani, vsi brez razlike v Hamburg, vsi italijanski prostovoljci v Genovo, angleški v London. Gied« ostalih prostovoljcev načrt predvideva tale razpored: Oni prostovoljci, ki ao ae borili za rdečo Španijo ter so državljani južnoevropskih držav, bodo poslani v I Marseille, državljani severnih evropskih dr- { Tako kaznujejo Jsponei prave in namišljene vohun«, tabori slovenske mladine fahof slovenskih deklet na Brezjah Samo dober teden na« Se loči od dneva na-Jega tabora, ki bo prvi veliki dekliški tabor v jgodovini našega naroda. Važnost našega dokli-Skega zborovanja je velika, ne moremo je v vsej polnosti dojeti. Brez razlike na stan, starost in organizacijo se bodo naša dekleta zbrala, da manifestirajo za edinost, da prosijo Marijo naj nam pomaga pri delu »za veliko katoliško dekliško gibanje med Slovenci«. Saj je dekle važen iak-for pri poglobitvi versko-moralnega življenja med nami. Tabor naj vzbudi v poštenih dekletih katoliško zavednost, naj utrdi našo dekliško skupnost, naj pokaže, da je dobrih deklet mnogo med nami, mnogo takih, ki hočejo delati, le začeti jim ]« še treba. Ker je torej važnost tabora tolikšna, ne sme ostati ta dan doma prav nobena, ki hoče biti in ki je poštena, saj bomo na Brezjah govorile o delavnosti za družino in o poštenju, torej o tistem, pri čemer dekle najlažje in najraje sodeluje. Zato: 24. julija vse na Brezje! Nekaj navodil. Taborna knjižica in inak sta obvezna prav nt vsako udeleženko, tako za one, ki pridejo z vlakom, kot za kolesarice in druge. Vozni red posebnih vlakov bo objavljen čez teden v »Slovencu«. Vsaka župnijska skupina, ki še nima knji-lič, naj jih nemudoma naroči pri Pripravljalnem odboru (Ljubljana, Vzajemna zavarovalnica) in nam z obratno pošto nakaže po 3 din za knjižico in znak, ker so stroški za organizacijo in propagando veliki. Tabor traja le en dan, zato se odl>or ne briga za prenočišča. Ce pride katera v soboto, naj skrbi sama za prenočišče. Sv. spoved opravite doma I Obleka naj bo preprosta. Razen v običajnih oblekah, pridite tudi v narodnih nošah. Ostaia podrobna navodila najdete v tabornih knjižicah. Pripravljalni odbor. Dobrnič gradi Prosvetni dom Dne i septembra bo v Dobrniču velik prosvetni tabor, na katerem bodo sodelovala vsa bratska društva širom Dolenjske. Dolenjska mladina hoče pokazati, da se je razširila v sleherni kot slovenske zemlje, da to zemljo ljubi ii) da hoče delati v njeno korist • dobil Id Za S din lahko dobite par lepih volov. aH kuhinjsko opravo, koks. vrečo moke, pra^ šiča ia nešteto dragih dobrtkov. Tablic« po 3 din se že dobijo v trgraviai Mahkovec. Že datsee vabimo, da se tabora in tombole gotovo v velikem številu udeležite. Kmečki tabor na Brezjah Slovenski kmečki ljudje — as tabor vas kličemo t Ko so pred stoletji Turki uničevali slovenske kmečke domove, se je verno slovensko kmečko ljudstvo zatekalo v cerkvice na gorah, x obzidji obdane; ta zbirališča in pribežališča »o imenovali tabore. V zaupanju na božjo pomoč so se naši pradedje na taborih borili za svojo vero, za svoje življenje in za svojo svobodo. Na tabor s šli vsi, do zadnjega, saj so vedeli, da je izgubljen, kdor bi ostai doma. In znak, da je treba odhiteti ua tabor, so jim bili kresovi po hribih. Slovenski kmet je, na taborih pod Marijinim varstvom zbran, ubranil svojo vero iu svojo zemljo pred turškimi navali. To so bili prvi tabori slovenskega kmečkega ljudstva. Ko je pred desetletji misel narodne zavesti prešinila tudi slovensko ljudstvo, so se naši očetje spet zbirali na taborih. Slovensko kmečko ljudstvo je, zbrano na mogočnih narodnih t. borih, odločno zahtevalo narodno enakopravni in narodne pravice. Tudi tedaj so so tabor® udeležili vsi, tef so slovensko čutili, tudi tf krat so kresovi po hribih opozarjali in klj«^ ljudstvo na tabor. ^ In slovenski kmet je, pa narodnih taborih prebujen in vzpodbujen, branil svoj jezik h svojo narodnost odločno in vztrajno, dokler niw odnehale verige narodnega suženjstva. Tudi t» krat je slovenski iunet ubranil in ohranil slo. vensko narodnost in slovensko zemljo. To »M drugi tabori slovenskega kmečkega ljudstva, Ko dandanes slovensko kmečko ljudstvo toliko gospodarsko stisko trpi, ko preživlja nd kmečki stan tako teike dni — vas spet kličem« aa tabori Kličemo in vabimo vas vse, ki p«, padate vernemu slovenskemu kmečkemu sta™ kmečke ljudi i* vseh slovenskih pokrajini Vi-bimo na tabor vas, gospodarji in gospodinje, v«, očetje ia matere, »as kmečki fantje in deklet«, vas, kmečki posli in kmečki delavci! Kličem« vas na tabor, kjer bomo vsi slovenski kmetje zbrani ob prestola Kraljice Slovencev, izpove, dali glasno in jasno, da smo ohranili, za k» 30 se borili na prvih taborih naši dedje: vero: da varujemo, kar so na drugih taborih izpričan naši očetje: narodnost slovensko; in da zahtevamo za svoj kmečki stan socialne pravice in pomoj za izboljšanje našega težkega položaja! To bo tabor slovenskega kmečkega ljudstva v tretji dobi njegovega razvoja: manifestaciji kmečke stanovske misli, mogočno kmečko zborovanje, na katerem bodo govorniki iz kmečkih vrst pred zastopniki cerkven® in svetne oblasti izpovedali naš kmečki program, naše želj« Is naše zahteve. Cim več nas bo na taboru zbranih, tem več veljave in učinka bodo imele bs-sede naših govornikov. Zato naj nihče ne ostan« doma I Vsi slovenski kmečki ljudje na tabor pribit i te, povsod ga ns predvečer s kresovi oznanite, da bo naš slovenski kmečki tabor nt Brezjah dostojno nadaljevanje taborov naših dedov in naših očetov! Bližnji se pripeljite t vo-zovi in kolesi, oddaljeni pa z avtobusi in vlakil Prosili smo za znižsuao voznino, če bo dovoljena pravočasno, bomo takoj objavili, če pa ne, pa se poslužite nedeljskih kart? Vemo, da si bo moral marsikdo od vas od Mit pritrgati denar za vol-njo, toda doprinesli boste žrtev za kmečko misel, obenem pa boste opravili božjo pot prf plavljen nizki svet, kjer so bili taborili bratje v tisti prvi noči, in bučno so se zagnale vode v ozko doliivo, ki je držala tjaven proti daljnemu Salcburgu. Daleč v gozdni globeli je odmeval obupen glas: >Brat Švajkerl Brat Svajker!« Izčrpan in v smrtnem strahu je iskal brat Vam po med kamenjem in grmovjem poti, ki bi ga privedla ven in teh groznih krajev, kamor že koli, samo proč iz teh od Boga zapuščenih dolin. »Svaiker! Svajker!« Ihteči klie je preglušil neki hram za njim. »Svajker! Brat, ne zapuščaj me v sili! Pridi in pomagajte Od straha je onemel in za strmel nazaj po dolini. Cul je zamolkel šum in videl čez onmienelo grmovje, da so se zvijali proti njemu neki sivi hrbti, kakor bi skakale ogromne miši Nov strah mu je dal novih moči. Pognal se je med grmovje In se prebijal z rokami in nogami skozi goščavo, medtem ko je hrum in pokanje prihajalo vedno bliže. In že mu je nekaj mrzlega oblilo noge. »Svajker!« je še zabebljal brat Vampo, potem ga je zajel val in ga z ne-Biiansko hitrostjo neeel iz teh ,grdih' krajev. Pač ga je smrtni strah domala čisto oglušil in oslepil, vendar je bil braf še toliko pri zavesti, da se je obdržal na površju. Ko se je pa začel potapljati, je prinesel tok usmiljeno smreko, Id ga je zgrabila s svojim vejevjem in ga vrgla iz valov, kakor bi! ves Vampo komaj kosmič volne. Neverjetno nrno je splezal po vejah navzgor, toda komaj se je dobro vgnezdil med njimi in se v bornem upanju malo oddahnil, ko mu je spreletel ude in srce nov strah. Opazil je, da ima na ivoji zeleni ladji lihega tovariša: med vejami je viselo truplo mrtvega mladeniča z razklanim čelom in srepim pogledom odprtih oči, ki so duši živega brata pretresljivo govorile svoj Memento mori V Brat Vampo je plaval in se je spričo grozeče mrzle smrti pošteno spokoril za svoje majhne grehe, ki jih je kdaj storil. Trdno se je oklepal vej In se ni ganil; le včasih je še poskusil slabotno zaklicati: »Svajker* Švajkerl« Njegov medli glas so požrli hrumeči valovi. Toda najsi bi bil brat Vampo vpil tako močno kakor ilz&uški kovač, katerega glas se je dalo čuti od Senava gor do Lokijevega lesa — brat Svajker ga gotovo ne bi bil ali šal. Visoko nad dolino, po kateri »o hrumele vod», je med polomijo drevja tekel Svajker po strmem gorskem gozda navzgor. Bolj je hropel nego dihal- Strah, ki m« je prešinjal srce, ga je gonil tako silovito naprej, da so tudi temu velikana začele pohajati moči. Ves omote« je prispel na vrh. Na odprtem svetu, sicer čisto brez kamenja, Je ugledal zdaj mogočne skale, umazane žamete snega in polno grušča. Orajnvalderjev plot okoli ograda je bil razdrt. In m plotom nobenega sledu hiše in strehe. Zamolkel krik in Svajker je zdirjal. Ko je prišel do vrat, je zagledal kup tramovja od podrte hiše. Krave in koze so tavale po dvoru, Grajnvalderfca je klečala pred podrtijo, gospodar je pa poskušal izvleči neki strežni lemez iz nagrmadenega kupa in je pri tem neprestano klical svojega otroka. Svajker je stal ko ohromel. Potem so je nenadoma sunkoma zganil, pljunil v roke, skoči! k podrtini in pograbil prvi tram. Z nadčloveško močjo je vzdignil težko bruno in ga vrgel stran. Tako ie odmetaval lemes za lemezom s kupa. Ko sta videla gospodar in njegova žena to delo, sta se nekoliko utolažila. Ze se je prikazala v kupu temna votlina. Svajker se je nagnil vanjo in zaklical. »Hincula, ali še živiš?« >Da, da!« se je odzval spodaj medli pastiričin glas. Tega niste vedeli! Da se je pariški zobozdravnik Jožef de la Mair« prvi zavzemal za to, <1® je treba za čiščenje zob rabiti ščetko, V ta namen Je leta 1818 Mal posebno knjižico. — D« Je Francoz Emil de Gi-rsrdin bil prvi, Uf podlistke in romane pisal v nadaljevanjih. 8!»* veča vrstica »Nadaljevanje sledi« je od njega. -Da Je prve sladke čežnj« prinesel v Rim rimen vojskovodja Luknl M Črnega morja. — Da £ žena Napoleona Velfte-ga, francoska cesari«, Jože fina, bila prva vladarica sveta, ki se je dan kopala, in da f» i® zaradi tega val tedanji sodobniki imeli ta prismojeno. - Da *> m dežnike nosili te P»» 4000 leti imenitni Kitagj v varstvo zoper vtow azijsko sonce. HewyorfW NP« 1"t relie La Gaardia je M rojen na Varslck ' New Yorku dne 11-cembra 1882. Njegov 0» je bil doma Iz severni AptilijL m«« S je pa rodila M[ B®5 feStttsSs Mariji Pomagaj, na največjem slovenskem romarskem kraju! Hrano vzemite kolikor mogoče vsi e seboj od doma! Tudi znake Kmečke zveze vzemite a seboj TSj ki jih že imate, da se bomo poznali med seboj, kdor ga pa še nima, naj ga kupi pri domači Krajevni kmečki zvezi. Tudi na Brezjah te bodo znaki lahko kupili, ker ponekod Kmečkih zvez če nI, oziroma nimajo znakov v zalogi. Nadaljnja navodila sledijo, a to si dobro zapomnile: V aedeljo, 7, avgusta, gremo vsi kmečki Ijsdj« a« Breajef Kmečka »veia. dobro čtivo Zel in plevel ali (tdravijenje z naravnimi sredstvi, to so: sonce, voda, zrak in zdravilne rastline. Knjiga obsega 296 strani in slane nevezana BO din, verana 60 din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Zdravje je dar božji in življenje tudi, zato se moramo truditi, (a ju ohranimo. Ohranili pa ju bomo, če bomo smerno živeli in se strogo držali navodil in nasvetov te knjige, jo pogosto prebirali in spoznali, kdaj in kako naj uporabljamo glavna zdravila sredstva, katera nam nudi Stvarnik in narava »astonj; uspeh ne bo izostal. Koliko ljudi gre v prezgodnji grob, ker niso pravočasno poskrbeli in odstranili strupene sokove iz notranjosti telesa. Zato spada ta dragocena, važna knjiga v vsako hišo, Baj najdemo v njej vsak grmiček in rastlino, ki vsebuje zdravilno moč in si jih lahko sami naberemo in pripravimo, saj so vrata v božjo lekarno (naravo) na stežaj odprta vsakomur. Knjiga je razdeljena tako, da so bolezni in zdravilne rastline navedene v abecednem redu, kar omogoča bralcu hiter in boljši pregled. Samo po sebi pa je uinljivo, da pri resnih obolenjih kliče vsakdo izkušenega zdravnika in ae točno ravna po njegovih navodilih. Priporočamo! Katoliški listi ste moji glasniki. Halo otrok nebeškega Dieti bi sedele za moje želje, ake mi bf bile tebe, katoliške časopisje. (Pij X.) PO domovini Češki kmetje v Sloveniji Slovenski kmetje, večinoma tisti, ki so dovršili kmetijsko šolo, so Sli lani na poučno potovanje na Češko. Letos so jim Cehi obisk vrnili. V Maribor je prišlo 21. junija z avtobusom 16 zastopnikov čeških kmetov in njih ustanov. Odposlanci naših kmetov in oblasti so priredili češkim stanovskim tovarišem prisrčen pozdravni večer. Nasiednji dan po sv. maši na Slomškovem grobu so si češki izletniki ogledali sad-jarako-vinarsko šolo in pokusili žlahtno kapljico Šolskih vinogradov, nato pa se odpeljali proti Ptuju, kjo so občudovali znameniti muzej, nato pa bi najrajše ostali med gostoljubnimi meščani. V Ormožu so češke brate sprejeli zastopniki kleparskega društva in podružnice ZAKŠ. Najboljši sormožan« je spravil vso družin) v židano voljo. Pa kmalu je prišla ura ločitve in Čehi so se odpeljali na Hrvatsko. V Križeveih so si češki kmetovalci ogledali srednio kmetijsko šolo in drž. bakteriološki zavod. V Božjakovini so gostje na 800 ha obsežnem banovinskem veleposestvu pregledali vrtnarsko, vinarske, sadjarsko in kmetijsko-gospo-dinjsko šolo, kjer 90 jim gojenke postregle s pristno češko večerjo. Dan pozneje so se Čehi seznanili z največjimi znamenitostmi zlasti iz kmetske stroke v Zagrebu in okolici, nato pa potovali v Karlovac. Tam je bil ravno velik živinski sejem, ki so si ga gostje r. zanimanjem ogledali. Češki gostje so nato obiskali še Plii-vice, Senj ob morju, Crikvenico ter Sušak s Trsatom. Preko Delnic in Broda so se češki bratje vrnili v Slovenijo in sicer na Grm pri Novem mestu. Po ogledu tamošnje kmetijske šole so naslednje jutro prišli v Dol pri Hrastniku in daljo v Rimske toplice in Laško. Povsod so bili češki gostje deležni največje pozornosti. Za tem so si ogledali Ljubljano in obiskali tudi Polje pri Vodicah, kjer jim je domači župan Jerala razkazal »voje vzorno gospodarstvo. Iz Polja so se odpeljali Čehi na Brezje, od tam v Bohinj, na Bled in v Predoslje, kjer so jim v Prosvet« nem domu priredili prisilen poslovilni večer, nakar so češki gostje nolni lepih spominov, ob-čudujoč nušo gostoljubnost, zapustili našo državo. Vas in mesto Vneki kmečki župniji v okolici Ljubljane popravljajo cerkev — etroški »o narasli več k a. kor je bilo predvidimo, skoraj do 100.000. Vsak gospodar ve, da graditev, posebno pa Se popravljanje poslopja vedno prekorači proračun, Farani so po svojih zastopnikih vložili prošnje za podpore na domačo hranilnico in posojilnico in na sedem mestnih hranilnih zavodov, kamor Inrani nalagajo svoj denar. In uspeh? Domača hranilnica je dala podpore 4000 din, ena mestna hranilnica ie odgovorila, da ne more; Sest me-stnili pa sploh ni odgovorilo s a prošnjo, Tolo si jaz mislim kot kmet: Niti dinarja ne nesem v mestne denarne zavode. Z dobičkom mojega denarja si mesta ne bodo gradila vseh mogočih udobnosti. Za potrebo cerkve na kmetih pa od mestnih Eavodov ni niti dinarja, niti odgovora ne na prošnjo. Sosed mi je tole pravil: Iskal sem posojilo v mestni hranilnici in rekli so mi po dolgem »izpraševanju vesti«, damo po 8% in na inta-bulacijo na prvo mesto. In poskusil sem pri domači hranilnici in dobil sem posojilo po 5% n« poroštvo. Zato sklenem zase in svoj rod: Domače kmečke zadruge se bom držal in vsakemu rekel: Daj denar, naloži ga v domačo zadrugo. Ker le domača zadruga je naša domača pruvr hiša. Kmet. Esperanfshi komgves XX. jubilejni mednarodni katoliški esperanl. Bki kongres bo od 6. do 11. avgusta v Ljubljani. Priredi ga Jug. kat. esp. liga a pomočjo Slovenske esperantske zveze. Pokroviteljstvo nad kongresom je prevzel knezoškof ljubljanski dr. Gre-gorij Rožman, predsedstvo častnega odbora pa je prevzel ban dr. Mako Natlačen. Poleg drugih od- ita razume tudi dobro hrvaščino in slovenščino, ker je bil več let za tolmača na Ellis Islandu. Mati naj se vrne t 'druiino. V Parizu so u-»tanovili poseb. društvo, ki z letopisnimi podatki In poročili iz vseh držav Jtd. dela na povratku matere — delavke za človeški napredek — nazaj v družinsko svetišče, kjer naj se posveti možu in Otrokom. no« m »bogateli. v deželi Oranju v Juinl Alriki ao odkrili 200 km dolgo in 96 km Široko alato žilo. Prebivalci ti-•tih krajev so doslej živeli zek> siromašno življenje, ker so se morali ukvarjati le z napornim delom na ne preveč rodovitnem polju. Tako reko« čez noč pa se jim je »reča nasmehnila, kajti za ""kup zemljišča, pod katerim ee vleče dragocena ««ta žila, ao dobili baj-®e Vbote. V bolnišnicah n« Poljem oblačijo bolnike, " ne morejo spati v po-•ebne srajce, omočene s »(orororumom. Ako ne morete spati, žlico olivnega roja, ah pa vdihujte ne-*aJ časa menthoL Olajšan se je prijel Švajker za glavo, za srce. Mati je zavpila od veselja, Granjvalder se je pognal na kup in začel vleči iz njega nov tram. Brž ga je sunil Švajker stran: »Pazi vendar, bedak! Saj boš še sam zakrivil nesrečo, ko ravnaš tako nerodno!« Prijel je lemez in ga previdno dvigal, da ne bi udiral z njim sipa. Pri tem je venomer govoril dol v temno luknjo in opominjal dekle, naj bo čisto pri miru in naj se nič ne boji. »Ti bom že pomagal, kar brez skrbi bodil« »Saj sem, te že vidim I« je odgovorilo medlo izpod tramovja. Švajker je vzdigoval trame, da so se mu laadimale žile na sencih, in odmetaval sipo, da so se mu česali nohti. Ze je videl pod seboj bledo pastiričino lice, ki se mu je nasmihalo. Dekle je stalo do vratu zakopano med sipo in treščevjem. Cim bliže je bil Švajker svojemu cilju, tem hitreje so se gibale njegove roke. Naposled jo pastirioo toliko oprostil, da jo je mogel objeti z rokami in jo izvleči iz sipe. Prižel si jo je na prsi in se opotekel z njo s tramovja na ravna tla. Noge ga niso več nosile zgrudil se je na zemljo. Tako sedeč je potegnil k sebi deklico in jo nežno poljubil na lase. Zahajajoče sonce se je z zadnjim sojem ozrlo na ograd in te štiri ljudi v njem. Doline »o ležale že v večernih sencah. Mrmrajoč šum je prihajal sem gor čez napol opustošene gozdove liki otožno nagrobno petje in črnemu mrtvaškemu suknu je bil podoben temni oblak hlapa, ki je zastiral vse ga-denske rebri od Lepega jezera do Lokijevega lesa. Povsod med gorami se je kadil isti temni čad in skozi ilzanško gozdno globel se je vlekel rjavi dim od Gadena tja ven do Melinjskega loga, kjer je bila videti dolina kakor prostrano jezero. Visoko nad vse grebene je bilo vzdušje nasičeno z drobnim prahom in je krvavordeče eažarevalo in gorski vrhunci so se motnosivo odbijali od te svetlobe. Bili so videti kakor čreda zamazanih ovo — čreda, ki je izgubila pastirja. Zakaj belega velikana, Vacemanove goro, ki se je bila dvigala strmo nad vse vrhove, ni bilo več. Pač je štrlel iz zasutega podnožja kralja Ledenika proti zapadu še mogočen špik pod nebo, višji nego vse druge gore, in proti Lepemu jezeru na vzhodu gmotasta kopa; vendar je bila vsa gora podobna silnemu okrušenemu zobu z dvema mogočnima štulaina, in med njima se je namesto prejšnjega snežnega vrhunca vlekel sedaj zelo znižan skalnat greben, iz katerega je v divje raztrganem loku štrlelo v zrak sedem višjih kamnitih rogljev. In spremenjeno je bilo tudi podnožje: kjer je ležal prej večni sneg, je zijalo golo kamenje, globeli so bile izginile, zrastli novi vršiči, in namesto zelenih gozdov so se raztezale v šir in daljavo puščobna planote sipa in ruševin. Ko so ljudje v Grajnvalderjevem ogradu gledali to spremenjeno podobo, je iznenada zavpila gospodinja: »In tja poglejte, na Lepo jezero. Vrh vse strašne nesreče še požari« Na Falkenštajnu je buhtel visok slop ognja. »Vace-manov grad!« je zavpit Grajnvalder in v očeh se mu je zabliskalo veselje sovraštva. »Tu bom pa še jaz priložil eno poleno!« Potegnil je štreelj razcepljenega lemeza iz podrtije svoje hiše in zdirjal proti dolini; vreščaje je stekla za njim kmetica, se mu obesila za obleko in ga med prosečimi besedami skušala zvleči nazaj proti domu. Švajker se je prebudil iz svoje blažene opojnosti. Sanjavo se je ozrl okrog sebe in zajecljal: »Kako neki mi je? Povej, ljubo dekle, kako mi je vendar?« (Nadaljevanje" sledi.J e* ličnikov so v častni odbor vstopili nadškofje: dr. Josip Ujčič iz Belgrada, dr. Ivan Sari« iz Sarajeva, dr. Alojzij Stepinac iz Zagreba, dr. Ant. Eltscbkner iz Prage, stolni prošt Ignacij Nadrah, dr. Ivan Tomažič, iavantinski škof, dr. Klinar, upravnik policije dr. Lovro Hacin, ljubljanski župan dr. Jure Adlešič in dr. Giavui dan kongresa bo 7. avgusta. Tudi vi lahko inozemskim gostom dokažete, da smo Slovenci narod, ki je spoznal vrednost esperantskega pokreta, ki stremi za mirom in ljubeznijo. Pridite ta dan v Ljubljano in se udeležite ob 8 svete maše g. knezoškofa pokrovitelja kongresa in škofovska pridiga, ob 10 dopoldne v frančiškanski dvorani slavnostne otvoritve kongresa, zvečer ob 20.30 pa slavnostne akademije v frančiškanski dvorani. Popoldne pa si oglejte filatelistično in umetniško razstavo. Po možnosti pridite v Ljubljano v narodnih, nošah. Iz raznih krajev Sv. Barbara t Haiotah. V nedeljo je prišlo neurje, med katerim je udarila strela, ki je zažgala hišo in zraven stoječi hlev, last posestnice Rakuš Terezije. Obe stavbi sta pogoreli do tal. Rešili so vino. Poslopje je bilo zavarovano za malenkost. — Gorice so letos, kakor povsod. Večina vinogradnikov je že pred enim tednom opravila četrto škropljenje, ostali pa te dni. Mnogo ljudi je iz Haloz tudi letos odšlo mlatit po svetu, največ v Podravino, da si s krvavimi žulji zaslužijo za ziino vsakdanjega kruha. — Umrla je v Paradižu viničarka Katarina Kelc. — Vsi Ha-ložani želimo vsem vam, ki ste daleč v Nemčiji in drugod na sezonskem delu, vrnite se vsi zdravi in z dobrim zaslužkom! Sv. Andraž t Halonah. Praznik presv. srca Jezusovega je bil za našo župnijo vesel dan; pristopilo je 128 prvoobhajancev k angelski mizi. Blagor jim I Zvečer pa nas je pretresla žalostna vest, da je na poli iz bolnišnice podlegla težki operaciji mlada žena ier mati Ivana Skok iz Vel. Varnice. Zapušča potrtega moža in dva mala otroka. Draga Ivana, uživaj pri Bogu tisto srečo in veselje, ki ga je v tej dolini solz ljudem tako malo usojenega! Nas pa naj tolaži upanej, da vidimo se zopet še nad zvezdami) Lučine nad Skofjo Loko. Žito zori. Kmetič je v strahu, da bi mu toč« še tega ne uničila, kar ni pozeba vzela. Toča je že oklestila del naše fare. Kmalu nato jo je pa bilo v Javorjab, da se je od daleč videlo kot bi sneg padel. — Šolo že gradijo. To pa ni prav, da tudi tuje delavce težake zaposlujejo, ker je dosti domačinov,_ k nimajo nič zaslužka in se nimajo a čim preživljati. Zahtevamo, da se najprej domačini zaposle, potem šele tujci. — Pred kratkim sta se kar dve mlekarni ustanovili. Ena je podružnica mlekarske zadruge na Holavljah, druga je pa nekaka zasebna delniška družba. St. Vid pri Stični. Dne 6. julija je nenadoma umrl v Prapročah 74 letni posestnik Denic Franc. Bil je znan in spoštovan kot dober tkalec domačega platna. Bil je veren katoliški mož v besedi in dejanju. Vzgojil je lepo svoje otioke, ki so že vsi preskrbljeni. Žena mu je pred nekaj leti umrla, sedaj je pa še ou odšel za njo, dasiravno je bil še prejšnji dan zdrav. Bil je tudi zvest naročnik katoliškega časopisja, v njegovo hišo je prihaial »Domoljub« nad 40 let. Nekaj dni pred smrtjo je še odrajtal naročnino za drugo polletje. Pokoj njegovi duši! Cerklje pri Kranju. Stopil sem v našo hranilnico in vprašai, kako se razvija? Dobil sem sledeče podatke: Prometa je imela v prvem polletju 5,638.534 din. Nove vloge so narasle na 536.205 din. Iz tega vidimo, da se je vrnilo popolno zaupanje v domačo hranilno zadrugo. Tudi nekaj posojil so že dobili kmetje po nizki obrestni meri. Osmim pridnim in varčnim šolskim otrokom je hranilnica dala darila po 50 din; za popravo farne cerkve pa 5000 din podpore. Mali človek: kmet, obrtnik, delavec, nalagaj svoj prihranjeni denar v domačo zadrugo; fe bo domača zadruga močna, boš dobil ob Času sile pri njej pomoč! Bohinjska Bela. V tem letu še ni bilo nobenega mrliča. Zadnji teden pa je vse pretresla žalostna vest, da sta v enem tednu v tujini umrla nesrečne smrti sinova dveh železničarekih družin. Mihael Ambrožič, izučen ključavničar, vojak pri avtokoloni v Beli Cerkvi v Bariatu, se je šel v nedeljo 26. julija kopat Ko stopi v vodo, ga zadene. kap in je takoj mrtev. Z vojaškimi častmi so ga pokopali v Beli Cerkvi. Vojak-Siovenec se je na grobu poslovil od rajnkega z govorom, ki je vse ganil do solz. — V nedeljo 3. julija so imeli Sokoli v Dubrovniku v Dalmaciji vaje v streljanju. Pri vaji je bil navzoč vojak Janko Zupan, ki je dajal znamenja o zadetkih. Neki strelec, kt je 14 krat zgrešil cilj, je s 15. strelom po nesreči zadel navzočega vojaka, ki se je mrtev zgrudil. Med vojaki samimi je nastalo veliko razburi« in velika žalost, da so na tako tragičen n v® izgubili svojega priljubljenega tovariša. Mrtv« so pripeljali na Bohinjsko Belo, v rojstni kr.i kjer je bil v nedeljo 10, julija pogreb ob vellil udeležbi domačinov in z vojaškimi častmi. Prezgodnji grob Neizprosna smrt u posegla s svojo rok, v dijaške katoliške in odtrgala v njih cm sicer še ne popolnoma oozorei, a zato tem več obetajoč _ MiJaj, Kastelica. Doma v Z«, Šiški iz dobre katolik šl<9 družine je v pre, teklem šolskem letu uspešno dovršil niijo gimnazijo na državnj klasični gimnaziji ? Ljubljani. Zdaj m j, mudil na oddihu pri sorodnikih v Mednem. V soboto popoldne se je šel z znanci blizu moslj kopat, kjer pa so ga zagrnili in odnesli hladil savski valovi. Našli eo ga šele v ponedeljek biijs Tomačevega. Pokojni je e svojo vztrajnostjo in marljivostjo, posebno pa b svojim globoko vernim značajem ve. liko obetal. Božja Previdnost pa ga je — po olove« ških mislih predčasno — odpoklicala. Vdano kk> nimo pred njo svoje glave, ker bomo »žele poslednje dni umeli Njegove sklepe« (Jeremija). MujoJ« starše in sestro pa naj ob misli na njegovo jvoato kongregacijsko življenje tolaži zavest, da »umirajočim blažena Devica Marija ne pride le na pomoJi temveč jim pride naproti, posebno v trenutka smrti« (Sv. Hijeronim). Počivaj v miru dragi Milani Mirna peč. Dela na banovinski cesti pri In-nji vasi napredujejo. Pretekii teden so ilovrSifi nov betonski most preko Temenice. Ob tej priliki je treba pribiti, da gre zasluga za to doslej največje javno delo v občini, ki daje kruha Številnim delavcem, našemu delavnemu lupina Opari. On je še pred zadnjimi občinskimi volitvami kot predsednik krajevne JRZ delo sprožil in kasneje kot župan, po uvidevnosti našega liana tudi dosegel potrebne kredite. To j® treb« fh. Fr. Trdans Spomini na Ameriko Položaj postaja vedno bolj resen in kočljiv. Parnik se vzpenja na valove, prednji del se dviga v višine, nato pa strmoglavlja v globine. Veter narašča, nebo se zavije v motno sivino, ki vzbuja temne slutnje. Valovi udarjajo v bok, pene lete na krov. Parnik se nagiba in stoka, vendar pa junaško kljubuje valovom iu neustrašeno poriva samega sebe naprej. V spodnjih prostorih so vse odprtine trdo zaprte. Ljudje umolknejo in se v plahi bojazni s pogledi poprašujejo. Le ciganka hodi prezirljivo po krovu, da bi jo morda občudovali, ali pa hoče kljubovati silnemu elementu morja. Nekje se želodec upira. Prve žrtve se že opri-jemljejo železne ograjo. Razbesneli valfovl razigrano pljuskajo in umivajo zeleno obraze. Mnogi potniki se nagibajo čez ograjo v morje. Želodec deluje. Odigravajo se tragično-komičai prizori. Vendar pa ta žalostno-komična slika traja le nekoliko ur. Potem pa iznova posije sonce in morje se polagoma umiri. Morski duhovi odidejo po veselem koncertu k počitku. Z morjem vred on umirijo tudi želodci. Potniki postanejo zopet veseli in poguunii. Na ladji vzva-lovi novo življenje. Po kosilu je bila kino-predslava. Za reklamo «o najprej pokazali nekaj najlepših nemških cerkva ni gradov iz srednjega reka in novo Hitlerjevo državno cesto. Nato bo predvajali iirnvt film, ki jn nosi! naslov: Zadnji na-lrmi 'Xl ft<\nik Klim jo vseboval mnogo stra-<■ " •'<>"< prizorov, ki jih nekatere živčno ' >mi«kn nl»o mogle pr«nft»ii, zato j" -v« y<*t JiniiKk odšlo.. Mene pa je »Umi . . ker vnebulff zgodovinsko jedro. Prodati,. ij.. mimritč zadnjega nemškega aajem-' iS* niškega četnika Frundsberga v silovitih špan-sko-francoskih bojih leta 1526 in eno najhujših Eustošenj, ki jih je kdaj Rim doživel. Boji so ili toliko krvoločnejši, ker je prav tedaj vzplamtelo versko sovraštvo med protestanti in katoličani in so imeli Francoza tudi mnogo protestantov v svojih vrstah. Ko smo zapuščali predstavo, se je moj prijatelj AUgauer na vso moč znašal nad Lutrom, češ: Luter je s svojim krivoverjem zadal nemškemu narodu rak-rano, odtrgal ga je od Rima in razcepil v dva nasprotna si tabora. Namesto da bi bil ta krepki narod uporabljal svoje sile in moči v svoj lastni prid, se je pa klal med seboj. In na tej razdvojenosti boleha še danes. Mož je imel prav. Taka je navadno sodba vseh dobro mislečih. Lep dan je zaključil lep večer. Luna je razlivala svoje žarke na sveže pomiti krov. ki se ie svetil, kakor da bi bil pravkar prepleskan. torje se je gibalo nalahko. Nebo je bilo polno zvezd. Noč se mi je zdela naravnost fantastična, kajti padalo je vse polno meteorjev, ki go puščali svetlo cesto za seboj. Pravijo, da je treba v takih trenutkih hitro izreči kako skriv-n° vr Mi0' ki se P^em precej izpolni. Nedelja je bila tudi na naši ladji Gospodov dan. Že od ranega jutra je bilo vse bolj resno in slovesno. Mornarji so že prejšnji dan pomili krov, potniki so tudi bili bolj zgodaj pokonci kakor po navadi in tudi bolj prazničen oblečeni. Celo ciganka se je bila v nedeljo umirila in nekam zamišljeno hodila po krovu irori in doli. ° Midva z gospodom opatom sva že V jutra-hjib urah maševala, p. Friderik pa je imel ob desetih slovesno peto mašo in angleški nagovor, tudi protestanti niso hoteli zaostali za nami. Ob delavnikih sicer niso imeli službe božje, toda v nedeljo so tudi oni svečano prepevali. Celo mene bu bili tisto nedeljo kmalu ujeU. Kako neki?, Katoliška služba božja se je navadno vrJiji v nalašč za to pripravljeni kapelici. V nedeljo ob desetih, ko je pričakovati večje udeležb« pa je steward priredil zasilni oltar v srebrni dvorani prvega razreda. Te pa jaz kljub itab« nemu iskanju in popraševanju nisem mogel i* slediti. Tedaj pa nii pride nasproti protestant« ska dijakonisa, ki je vabila in vodila protesta«* te k njihovi službi božji. Ko mene ugleda, m« vljudno nagovori: »Vd, gospod, nekaj iščete?« »Da, gospodična, iščem sobo, kjer ie trn« pravkar vršiti služba božja.« ^ »Potem pa kar z menoj!« se odreže ns?" in veselo. »Oprostite, gospodična, ne morem « smem, jaz sem mamreč katoličan.« i Ko čuje besedo katoličan, obneimi in naglo, kot je prišla. Srebrna dvorana je bila ob mojem vstopu že polna pobožnih ver rakov, ki »o bili od vetrov in ki so govorili vse jezike, ki w nebom. Celo Črnci, Kitajci in Japonca »o m« med njimi. , P. Friderik pristopi k oltarju, preM™ evangelij in začno govoriti: ,, mu, »Nekoč smo se vozili ob vzhodni obali " pinov. Bili smo skoraj otroško razigrani, je bil lep, morje mirno. Toda naše veselje P v hipu obnemelo. Ladja ie zadela na podmorske čeri in se začela potapljati. M> |j smo s težavo odvezali rešilne čolne in,JSm vanje se je parnik že pogreznil v glo«0" Troti večeru se še nebo potemni in postane vihamo. Imeli smo malo up«nj». .1 pridemo do bližine celine, ki je bila od ^ dal jena kakih »to morsikh milj. Ko ta««: upa na rešitev tavamo sem ter tja, za*lwV,j luči ladje, ki je vozila ne daleč od na«. ^ napravimo? Skrthno preiščemo čoln un ro šaro res najdemo staro, obrabljeno sv „„.,„,i zato, ker nekaj nasprotnikov, ki jim to ZUvo ni ljubo, slorabljajo našo dosedanjo mol- fiaCnost in hočejo pripisati zasluge bivšim ne-delavnim gospodarjem občine. — Zadnji« so naši hralci zvedeli o Društvu kmetskih fantov in deklet in o njihovi nedeljski tekmi koscev. Ta po-M>most z našo strani jim očividno dela veliko veselje, kar dokazuje obširen dopis v njihovem clasilu.' L« to prevnctemu dopisniku ni všeč, da L0 točno prešteli njihov sprevod — kar ni bilo težko — in da nismo našteli toliko udeležencev, kolikor Jih je on v prevelikem navdušenju vsaj želel videti. Boli jih tudi ugotovitev, da po krivici nosijo naziv kmetsko društvo, ker je njihovo članstvo vse prej kot kmetsko. Naj odstranijo iz evojega društva nekmetske člane, kakor je priporočal eden njihovih »voditeljev« za vse kmet-eko organizacije. Toda, kaj bi jim potem še oetalo... Višnje pri Ambrusu. V nedeljo 3. julija se je zgodila nesreča, ki je globoko pretresla vso okolico. Na cesti od Zvirč proti Strugam se je smrtno ponesrečil mladi gospodar Franc Miže. Na kolesu je ime! privezano koso ln nesrečno naključje je hotelo, da je pri padcu priletel ravno na koso, ki mu je na nogi presekala žilo odvodnico. Revež je v par minutah izkrvavel in bil na mestu mrtev. Pokojni France je bil star fiele 21 let in komaj Štiri mesece poročen, zalo je nesreča še hujša. Zapušča žalujočo ženo, očeta in 3 brate. Bodi mu Bog sodnik, žalujočim pa tolažnik. ' Preserje. Med tednom sem vedno zaposlen; zato jo pa vsako nedeljo vesel kam mahnem. Moj prijatelj ima sina v Rakitni v zdravstvenem domu. Zato sva šla to nedeljo v Rakitno, Ni sicer sijalo toplo sonce, sem pa tja je padlo celo nekaj dežja, vendar naju je planinski zrak kar pomladil. Zvečer sva 81» na pozni večerni vlak v Pre-eerje. Ko prideva nad vas Kamnik, zaslišiva silno kričanje nekaterih ljudi. Na žalost pa nisva razumela, zakaj so se tako navduševali. Hreščeči glas harmonike naju je vabil na rajanje, a kaj, ko bo je pa nama mudilo na vlak! Na dolgem klancu, ki drži od vasi Kamnik do postaje, do-hitiva več gugajočih se postav. Moj spremljevalec Jih je imel za inženirje, ki merijo cesto. Takrat eo jo merili počez. Meri! je pa vsak precej po svoje, zato so zadevali drug v drugega, nekateri v drevesa ob cesti Moj prijatelj, ki je mehkega srca, s sočutjem ugotovi, da to ni zdravo. Drugič — tako sva se zmenila — bova šla v Rakitno iz Boro niče, na jesen enkrat pa po novi cesti_ z Iga. Tam je menda ved miru. Izletnik. 6 kratkim stenjem, toda nobeden jjotnikov ni imel žveplenke, čeprav smo pregledali vse žepe. Na moj predlog pregledamo Se enkrat vse žepe in glej! Nekdo je iztakndl na pol nalomljeno iveplenko. Od veselja jo je pokazal aosedu in ta zopet svojemu, da je končno prišla v moje roke. Vojaki so se postavili tesno k meni in držali jopiče, da bi me branili pred vetrom. Oči vseh so bile uprte v to edino nalomljeno žveplenko Kljuboval sem že marsikateri nevarnosti, ali nikdar še nisem čutil take odgovornosti kot tedai, ko jc bilo treba prižgati to edino žveplenko. In posrečilo se mi je. Zanetil sem svetilko in z njo smo mahali sem in tja. Ladja nas je zagledala, spremenila je smer in nas vzela na krov. Rešeni smo bilil Kaj je dalo tej žveplenki vrednost? Bila je edina. In tako, dragi sopotniki, je tudi z našim življenjem, zato je tako dragoceno. Kako hočeš »veti? V moč vir j« sveta, čigar strupeni hlapovi 7fK6fmm!!ni. i_~ i _ XJ_II__1» „ A n.inai i K^l TA Jvoja duša posuši? Hočeš živeti kot moderni Idealist ki tako lahko zgubi tla pod nogami in katerega življenje se zaradi dvomov zruši m -drobi v tisoče črepinj? Moderni človek blodi v temi iu je kljub učenosti nesrečen in brez moči v življenjskem Jmarju. Poglejte na ljudi naših dni in videli "»te, kako nestalni, nemirni in nezadovoljni <0 Tema njihove duše potrebuje pomirjujočo, 'esujočo in pot kažočo luč, drugače človek propade v brezno strasti in se pogrezne v grehu "i obupu. Svet rabi luči, ki izhaja od Boga. omagati more le potom te močne duševne luči.« Na obrazih je bilo videti, da je gosjMxi govornik ubral pravo atruno. še popoldne so se na . razgovarjali o življenju in o odgovorno-Btl življenja. Mimogrede mi je celo stari A1I- Velesov«. Za pretekle tri mesece ima statistika o ljudskem gibanju v župniji prav malo postavk Ni bilo nobenega mrliča in tudi poroke ne, saino 4 rojstva. — V drugem oziru je pa v župniji veliko gibanje, ki obstoji v pripravah na proslavo 700 letnice ustanovitve samostana in Marijine božje poti. Pripravljalni odbor se pridno posvetuje, kaj mora vse ukreniti, da se bo proslava dostojno izvršila. Pevci in pevke se pridno vadijo. Fantje in dekleta imajo pod vodstvom učiteljice gd«. Ive Čebul j vaje za versko igro »Slehernik«. V nedeljo 14. avgusta zvečer in na praznik 15. avgusta popoldne nameravajo to igro vpri-zoriti zunaj na prostem na stopnicah pred veieško cerkvijo. Takrat bo tudi večerna pobožnost v cerkvi in po polnoči 15. avgusta rimska procesija z baklami. Naročene imamo kovinaste jubilejne romarske znake po S din, ki se bodo oddajali tem, ki se bodo hoteli udeležiti naših svečanosti. Podrobna poročila bodo še objavljena. Gorje pri Bledu, Te dni je praznovala svoj 85. rojstni dan Marjeta Žemva, Vone-gar jeva mama iz Polj-šice pri Gorjah. Je že zvesta naročnica »Domoljuba« nad 30 let, katerega še zdaj pridno prebira. Kljub njeni visoki starosti gre vsak dac k maši v pol ure oddaljeno cerkev. Po dnevi pa je skoraj vedno na polju. Svoje hčere je vzgojila vse v kršč. duhu. Dobri mamici želimo, naj jo Bog ohrani še mnogo let. Moravče. Banovinska komisija si je ogledala te dni Btavbišče za novo šolo. Prostor, za katerega se je izrekla, je suh in sončen ter ustreza vsem predpisom. Lahka bo preskrba s pitno vodo iz vodovoda, katerega že imamo. Tudi dohod do Sole ne bo težavno izpeljati. Prestaviti bo treba sitaro znamenje in javno tehtnico ter umakniti obzidje kaplani jskega vrta. Staro šolsko poslopje bo preurejeno v občinski dom, kjer bodo tudi učiteljska stanovanja. — Cesta, ki bo vezala Moravče x Zagorjem, so pričeli nedavni teden spet graditi. Na razpolago je banovinski prispevek v znesku 300.000 din. Županstvo je zaposlilo večje .'■-al tjB'^® Število delavcev, nekaj jih je tudi lz sosednjih občin. Po izmenjavanju pridejo na vrsto vsi, ki bo potrebni zaslužia. V načrtu je tudi zveza mo-ravške doline z državno cesto v Črnem grabnu. Občina sama pa bo vzajemno s kresniško občino pričela graditi boljšo občinsko pot čez Grmače na železniško postajo. Moše pri Smlednika. Dne 25. junija je umrla po kratki, a mučni bolezni v 55. letu starosti Mana Kristane. Bila je tretjerednica in mnogo let prednica Mar. družbe. Naročena je bila na Domoljuba in Bogoljuba, odkar izhajata, kakor tudi na druge dobre čaposipe. Veliko je čitala, i« ker je bila izredno nadarjena, je tudi dopisovala v Bogoljuba. Znana in čislana je bila kot domača zdravnic« ter je uspešno zdravila bolnike z rožami. Vsak majnik je oskrbovala vagfco imarničoo pobožnost v Mošah. V mladih letih je požrtvovalno pomagala pri društvenih prireditvah, zlasti pri verskih igrah. Nastopala jo tudi kot govornica na mnogih shodih Marijine družbe Tudi na političnem polju se je odločno zavzemala za krščansko stališče in ae brez uspeha. Njen lepi pogreb je pričal, kako priljubljena je bila pri vseh zavednih krščanskih dekletah, ki so prišla k poslednjemu spremstva z zastavo ter ji zapele v slovo družbeno pesem. Vsa dekleta naj si jo vzamejo za zgled ter jo posnemajo v krščanskem življenju. Bog ji povrni vsa dobra dela in naj pri Mariji uživa večno veselje! Kolovrat. Oni dan se je st griča, kjer leži lepo posestvo Vrtačnikovo, raizlegal jok malih otrok. Umrla je njihova dobra, komaj "55 letna mamica Pavla Juvan, Prav na njen godovni dan jo je sprejela v svoje naročje hladma zemlja-Za 8 malih otroričev, ki jih je morala zapustita, naj prosi pri Njem, ki je nas vseh končni cilj. — Zapustila je solzno dolino tudi nad 80 letna občinska reva Borštnar Marija, ki jc dolgo let mnogo trpela zavoljo raka, kateri ji je snedel skoraj pol lica Bodi jima Bog milostljiv sodnik! Ifmafmialilf I rab>š mlatilnico, stamorez-KftHHSIUvaNll« nico, kosilnico Deering, ge-pelj, plug ali brano itd. obrni se z zaupanjem na staroznano železnino HL STOPI«, ljHb>faaa, Gosposvetska cesta 1. V vsako hišo Domoljuba? fauer zašepetal: »Das Leben is t doeh kein raum! — Življenje vendar niso sanje!« Popoldne tistega dne je vzbuja! nemalo pozornosti piavolos deček, štiri do pet let star. Zgrešil je bil očeta im mater, pa vendar ni kazal nobene bojazni, kakor jo navadno kažejo otroci njegovih let. Neustrašeno je stopal po krovu sem ter tja in pasel svojo radovednost na vsem, kar jo videl in slišal. Ko pride do vzpenjače, hoče nemoteno, kakor odrasli, vstopiti in se peljati navzdol. Toda previdni ste-vard se brani sprejeti ga brez spremstva staršev. Pa kaj stori mali junak? Moško se postavi predenj in reče: »Se mar jaz ne smem voziti?« »Že že! Toda ne sam! Koliko si pa star?« »Jaz nisem star, jaz sean mlad.« »Kako ti je pa ime?« »Meni ime? Tako kakor mojemu očetu t »Kako se pa pišeš?« »Tako kakor oče in mati.« In tedaj res pristopita oče in mati, ki vsa ve3ela objameta svojega izgubljenega sinka. Noč po nedelji je bila mehka in topla, ena najlepših, kar jih' pomnim na Atlantiku Ladji-ne luči so le modlo osvetljevale bližnjo okolico. Ko pa ie priplula na nebo bleda lun«, je morilka panorama namah spremenila svojo sliko. Morje, ki je bilo doslej v poltemi, je nenadoma zablestelo v prelestnih srebrnih refleksa ti, ki so se gibali kakor srebrne kača na črnem prtu Ladja se je zdela kakor premikajoča se silhueta, ki meče na morje črno senco, lej črni senci so se pridružili 5e dim in prapor na jamboru. V morju so se _ kopale neštete električne luči, ali n;ih žarki niso bi.i tako močni, kot ie bil lunin svit ki se /e razlival preko morske ravnine. Ce bi bil imel čopič [a spretnost umetnika, bi bil prenesel to divno scenerijo, od najtemnejše sence do najmoč-ne šTfuči, na platno. Ali tista noč je šla w se ne povrne več Tako je pač v našem življenju! Hitro, hitro mine čas... Opoldne naslednjega dne pristopi k naši mizi gospodična srednjih let in tudi prav take zunanjosti, prej debelušna nego suha. Korak ji je bil vojaški, pogled črno sivih oči orlovski. Tudi jezik je razodeval, da je čisto krvna Nomka pruskega pokolenja. »Ali jo tukaj, prosim, gospod profesor dr. Trdan?« »Da, tukaj, gospodična! Želite, prosim?« »Ob dveh popoldne pridite, prosim, v srebrno dvorano prvega razreda« To rekši, se prikloni, izroči svojo vizitko in odide. »Zdaj pa imate! Še v morje vas bodo vrgli kakor preroka Jona,« se je šalil g. opat, ko je gospodična odšla. Ta nenavadni ojjoldaaiski obisk me je nekoliko vznemiril. Dasi se nisem zavedal kakega prestopka, sem si vendar začel vest izpraševati, pa čim bolj sem jo izpraševal, tem manj sem se zavedal kake krivde. Sicer ljubeznivi opat ki nič manj obzirni p. Friderik sta se seveda še dalje na moj račun zabavala Točno ob dveh sem bil že na določenem mestu. Tudi gospodična .Elli Dackau je držala besedo. Komaj sedem na udobni fotelj, že se odpro stranska vrata in v srebrno dvorano vstopi stewardessa Elli v spremstvu g _ kapitana Scbarfa. Ko se medsebojno pozdravimo in predstavimo, se mi odvali težak kamen od srca. V hipu sem namreč zvedel, zakaj so me klicali. G. kapitan me je vljudno povabil, da bi si pod njegovim vodstvom ogledal spodnje prostore ladje. Kdo bi ne bil vesel takega pri-jazmega povabila! V dvigalu se spustimo globoko navzdol V notranjost Evrope, tzprva me obide nekak tn-jinstven strah. Na krevu in v kabini mi skoraj še na misel ni prišlo, da sem na ladji in sredi neizmernega morja, tako varnega sem se čutil. Iz naših društev Okrajna Kmečka zveza Slovenji Gradec priredi v nedeljo, 17. julija, na glavnem trgu v Slovenjem Gradcu velik kmečki tabor. Spored: Sprejem gostov pri sedmem iu osmem vlaku. Ob 830 zbirališče konjenikov, kolesarjev, voz, narodnih noš in drugih na dvorišču tov. Lobeja. Ob 9 sprevod z godbo skozi mesto do župne cerkve, nato sv maša. Ob 10 pred cerkvijo veliko kmečko zborovanje. Govorijo: načelnik K Z' tov. Brodar, voditelj mladinske. K/, gosp. Ludo-vih Puš, tov. janžekovič ter drugi govorniki in govornice Kmetje in prijatelji kmečkega stanu, pridite ta dan v Slovenji Gradec, da pokažete svojo kmečko zavest in da manifestiramo za svoje pravice! Kmečki tabor v Konjicah bo v nedeljo. 'St julija. Opozarjamo že sedaj na ta tabor vse kmečke ljudi iz Konjiškega in sosednjih okrajev, da se ga v čim večjem številu udeležijo! Podrobnosti bomo še objavili. B aaosloviiev zastave M'otj'n$(te KZ v Gor>čak bo v nedeljo, 31. juli.fa. Podrobnejši spored slovesnosti bomo objavili v prihodnji številki »Domoljuba«. Kmečko mladino vse Gorenjske pa že sedaj opozarjamo na ta njen praznik! Raka pri Krškem. V nedeljo 15. julija slavi naša gasilska čela 15 letnico s sv. mašo in popoldansko zunanjo prireditvijo. Četa si hoče nabaviti motorno brizgalno. — Banovinski zdravnik dr. Debeljak ordinira, odkar je prodana bivša Bonova hiša, v škocijanu. Kupil pa si je nn Raki staro »dohtarjevo hišo«, ki jo namerava primerno preurediti, da bo odgovarjala namenu. — Krompir, ki je spomladi dajal upe na dober pridelek, se posebno v težjih zemljah suši. Prav tako pa bo tudi koruza težko prebolela daljše pomanjkanje vlage. Društvo slovenskih obrtnikov iz Roguske Slatine in okolice priredi obrtno razstavo v dneh od 1. do 15 avgusta pod pokroviteljstvom direktorja ban. zdravilišča g. Gračnerja. Obrtniki. ki žele svoje izdelke razstaviti, naj se priglasijo društvu slov. obrtnikov v Rogaški Slatini, ali pa Zvezi slov, obrtnikov v Ljubljani, Kolodvorska ul 25, in to sicer še do 20. t. m. Zagorje ob Savi. V nedeljo, 31. julija, ob 3 popoldne priredi naša mladina telovadni nastop, ki obeta biti zelo lep in zanimiv. Telovadni stadion, na katerem se bo vsa prireditev vršila, je ves prenovljen in lepo urejen Betonske tribune ea gledalce so zgrajene tako odlično, da bo z injih vsakdo lahko res z užitkom sledil vse točke programa. Po končanem sporedu bo prosta zabava. Sodeluje godba na pihala — Z veseljem moramo ugotoviti, tla naše katoliške mladinske organizacije v Zagorju od svoje obnovitve prav marljivo in z uspehom delujejo. Vendar pa ima-imo tudi pri nas ljudi, ki jim naš razmah ne gre v račun. Jih poznamo! — Vse to nas pa nič ne moti. Zato kar korajžno 31. julija vsi v Zagorje! Bog živi! Homec. Naš Fantovski odsek po dolgih letih odmora zopet stopa na plan. V nedeljo, dne 17. julija priredi skupno z nekliškim krožkom in s sodelovanjem sosednjih odsekov in krožkov javni telovadni nastop. Ob eni se zberemo pred šolo, nato odkorakamo z mengeško godbo na čelu v župno cerkev k litanijam. Ob 3 bo na vrtu g. Repanška telovadni nastop. Zelo zanimiv bo štafetni tok članov in mladcev. Nato bo prijetna domača zabava z bogatim ribolovom in šaljivo pošto. Odbor vabi vse naše prijatelje, da ta dan pohite na Homec. vv °kič pri Šoštanju. Odkritje spominske plošče pesniku in pisatelju Ant-,iu Umeku Oki-škemu ob priliki 100 letnice njegovega rojstva bo dne 31 julija v njegovi rojstni vasi na Okiču. i a dan bo v vaški podružnici proščenje in zato bo udeležba velika. Izhodišče za Okič je postaja Sevnica. Tam bodo vozovi na razpolago proti i malenkostni odškodnini do vznožja Topolovca, od koder je uro hodu po senci do Okiča. ' | Veliko posvetovanje za dvig slovenskega kmeta Iz dosedanjega poročila je že razvidno, kako obširna, globoka in vsestranska je bila ta prva velika slovenska kmetijska enketa. Kakor smo povedali že spredaj, je bila udeležba jako povoljna, kajti vkljub temu, da je bil kmet v enketuih dnevih že polno zaposlen s poljskimi deli, se je vendarle udeleževalo enkete nad 100 naših najodlič-nejih mož 9 kmetov, ki so pazno sledili referatom in se tudi pridno udeleževali debat, ki se je razvila navadno po vsakem referatu. Nemogoče je, da bi navajali podrobno že debato, ker bi zaSli predaleč, toda poudariti moramo, da so na eni strani izvajanja strokovnjakov razjasnila udeležencem nešteto vprašanj, na drugi strani so pa tudi udeleženci tekom deba! nanizali strokovnjakom celo vrsto klenih zrn iz svojih dolgoletnih praktičnih izkušenj ter jih nedvomno opozorili na nešteto vprašanj in okolnosti, ki jih gg. referentje časih izza svojih pisalnih miz morda niso dovolj močno upoštevali. Tako je bila anketa tudi s te strani v vsakem pogledu zelo piodonosna ter bo nedvomno močno vplivala ua vso našo bodočo kmetijsko in kmečko politiko. Enega pa iz debat vendarle ne moremo in ne smemo prezreti, kajti skoraj pri vseh odsekih in ponovno se je pojavilo, to je vprašanje naše ljudske šole in učiteljstva. Nekateri referentje «o že sami čutili potrebo opozoriti na to vprašanje, v še večji meri so pa ponovno ugotavljali debaterji iz kmečkih vrst, da je učiteljstvo izgubilo skoraj ves siik z ljudstvom in da delom« ne zna, delo.na pa noče živeti z njim, obenem pa da tudi ljudska šola sama nikakor ne daje naši kmečki mladini tistega, kar ljudstvo od nje upravičeno pričakuje in zahteva. Kmetijskega pouka naša šola kljub tozadevnim predpisom sploh ne daje ali pa v nezadostni meri, še slabše je z gospodinjskim poukom. To je tudi umevno, ker učiteljstvo s tem samo ne dobi skoro nobenega potrebnega znanja, krivda učiteljstva je pa v tem, da se za to panogo navadno niti ne zanima. V okolici mest znaten del učiteljstva sploh ne živi z ljudstvom, temveč preživi vsako prosto uro raje v mestu. Upravičena nevolja ljudstva zato narašča bolj in bolj, ziasti ko čuti silne žrtve, ki jih mora nositi za to šolstvo. Nujno so zato potrebne čim globlje reforme tako pri prosvetni upravi kakor tudi pri učiteljstvu in pouku. V petek popoldne, dne 3. junija, so se udeleženci razhajali ua svojo domove v zaveeti, da vsaj en deli našega izobraženstva ne gleda na usodo kmeta brezbrižno in da ima med njimi može, ki ne lo temeljito poznajo posamezna jioglavja kmečkega vprašanja, temveč imajo za našega kmeta tudi srce. Kmečka zbornica v dnevih ankete Kakor smo že poudarili, je dala pobudo za opisano veliko kmečko posvetovanje naša mlada Kmečka zbornica ki je pet dni posvetovanj temeljito izrabila tudi zase, kajti v dopoldanskih urah so bila zasedanja raznih odsekov ankete, vse popoldneve so pa zborovali razni organi Kmečke zbornice. Svetniki KZ so bili zato prosti le prvo popoldne, ko je bil poučni izlet v banovinsko kmetijsko šolo na Grmu. Tam so si številni udeleženci temeljito ogledali vse naprave, polja itd, a gg profesorji grniske šole so jim pod vodstvom ravnatelja go3p. inž. Abseca ljubeznivo tolmačili razna vprašanja modernega umnega kmetovanja. V torek, dne 31. maja, je sejal najprej izvr-sevalni odbor zbornice, ki je obravnaval in sprejel pragmatiko m pokojninski pravilnik za zbornično uredništvo ter reševal druge tekoče upravne zadeve. V sredo dne 1 junija, je pa bilo tretje zasedanje zborničnega sveta, v katerem je podal predsednik Steblovnik podrobno poročilo o vsem dosedanjem delu zbornice, nato je pa zbornični svet ponovno protestiral proti zadnji izpremembi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, po kateri se prišteva tudi gozd k orni zemlji, kar je v veliko škodo slovenskega kmeta. Nadalje ie svet soglasno sprejel tudi službeno pragmatiko in pokojninski pravilnik z« zbornično uradaištvo. Končno je tudi zbornični evet obširno razpravlja! o zmani«, nju banovinskih podpor za gnojnične jame, o nuini potrebi raznih regulacij 111 melioracij v Prekniur ju, o zelo nevarnem razširjanju nove živini bolezni (trihominat), o visokih cenah cementa n znižanju aili vsaj obročnem plačevanju zapuMin skih prenosnih taks, o potrebnih ukrenili nmi nestalno naseljenim ciganom, o nujni potrebi uveil be živinozdravniških pomočnikov ter o našem šol stvu in učite!jstvu v istem smislu, kakor je našla' šala že omenjena debata pri kmetijski anketi Dne 81. maja in 2. ter 3. junija so zasedali končno tudi vsi ostaii zbornični strokovni odbori Poljedelski odbor je razpravljal o visokih cenah pšenice, ki gre v škodo ogromne večine naših kmetov, dalje o znamkovanju hmelja in o nre-visokih cenah umetnih gnojil. Živinorejski odbor je predvsem podrobno pre-tresal načrt novega mlekarskega zakona, nato je pa ponovno obravnaval potrebo pravilnika z« iz-ločitev nesposobnih bikov in širjenje nevarne nove živinske bolezni »trihominaU. Vinarski odsek je obravnaval predvsem cene modre galice in vpraSanje obnove vinogradov. Gozdarski odbor je posvetil svojo pozorna* zlasti tako potrebni izpremembi lovskega zakonu ter se vnovič pečal s pravičnejšim razdeljevanjem državnega gozdnega fonda in s potrebo izdelave gospodarskih načrtov za gozdna posestva. Kmeti jsko-trgoviiiski odbor je razpravljal o škodi, ki jo trpi naš kmet pri izvozu z«radi menjave valut in je ugotovil, katerim slovenskim kmetijskim produktom bi bilo pri sklepanju trgovinskih pogodb |k>svečati posebno pažnjo. Pravno-linančni odhor je obravnaval v prvi vrsti novo železniško tarifo, ki je slovenskemu kmetu v škodo, in vprašanje financiranja okrajnih kmetijskih odborov. Zadnji, to je odbor za kmečko organizacij«, zavarovanje in socialno politiko, je razpravljal o vprašanjih, ki bi jih bilo jiokreniti 7« izboljšanje našega ljudskega šolstva in kmetijske izobrazbe sploh. Dalje je sklenil Čimprej pokreniti korake za zavarovanje živine, z« znižanje cen cementa in za asanacijo naše kmečke hiše. Že iz tega kratkega pregleda je razvidno, da je izvršila v anketnih dneh tudi Kmečka zbornica ogromno delo. Če končno omenimo, da je bila dne 31. maja tudi konferenca vseh Kmečkih zbornic, katere so se udeležili delegati iz Novega Sada, Sarajeva in Bonjailuke in ki je obravnavala doloma tekoče skupne organizacijske zadeve, deloma pa skupne korake, ki bi bili potrebni 7,a znižanje občinskih trošarin, ter vprašuje znižanja cen gali-ca in cementa, emo povedali v glavnem vse. Prepričani smo, da bo ves trud in vse delo, ki je M® izvršeno v opisanih dneh, privede! težak položaj našega kmeta k vidnemu izboljšanju NOVI GROBOVI n Koder pa smrtna kosa kosi, srefe ni prave, jok se glasi. V Strugah je umrla žena bivšega župana Marija Pogorele. — V Ne-gotinu je nenadoma premiru! inž. podnared-nik Franjo Fradel iz Maribora. — V Pragi je odšla nenadoma v večnost Karla dr. Sap-lova roj. Draščik iz Ljubljane. — V Mariboru je zapustil solzno dolino rudarski glavar v Ljubljani inž. Močnik Josip- — / Mariboru so djali v grob Avgusta Zoharja, železničarja v p. — Pri Sv. Juriju v Slov, goricah je umrl trgovec Jožef Bauman. -V Šoštanju je umrl Mihael Kosi. — V Ko-vorju so djali v grob župnika v Kredu Vinka Aljančiča. — V Ljubljani so med drugimi umrli: gojenka uršulinske šole Ber< nardka Kodela; železniški uradnik Franc 1'ertin. — Naj počivajo v miru I Naročajte Slovenski dom 1 PISANO POLJE KVLTVRNI KOTIČEK Še t Učenci drugega mladoslovenskega rodu V tem času so Avstrijci okupirali Bosno. Zlasti so upori proti Turkom zanetili misel mod jugoslovanskimi narodi za svobodo. Z okupacijo Bo3iie ia Hercegovine pa emo Slovenci prišli v neposredni stik s temi narodi na jugu. Gregorčič in Stritar sta v svojih pesmih izražala 'svoja čustva za te zatirane narode. Mnogo Slovencev pa jo moralo tudi na Jug, v omdotne kraje k vojakom. Tako je Igo Kaš slikal v ervojih Dalmatinskih povestih te upornike na jugu, tihotapce, ribiče in mornarje in pastirje. Drugi je Ivan Maselj-Pod-limbarski (1852—1017), doma iz Krašnje pod LLmbarsiko goro, ki je bil avstrijski upravni častnik. Vojaški poklic ga je zanesel v Bosno, kjer je spoznal vso gnilobo avstrijske uprave v ondotnih krajih. Vse to je povedal v s>vojih delih: Handžija Mato, Markica, Iz starih zapiskov, najboljše pa je vse to zapisal v svojem romanu Gospodin Franjo. Pisal je tudi o domačem in vojaškem življenju. — Rajko Peru-žak je ravno tako posegel na jug: Nesrečna junaški kri, Pop Pero, prevedel pa tudi znano delo Gorski venec. V tem času je začel izhajati v Ljubljani Dobi in svet, katerega je ustanovil leta 1888 dr. Frančišek Lainpe. Bil je inodros)ovni in bogoslovni pisatelj, profesor bogoslovja. Dom iu svet je kmalu poslal ugledno leposlovno glasilo. Njegovi prvi pisatelji so bili: Peter Bohinjec, Fran Jaklič-Podgoričan, Ivo Trošt. Peter Bohinjec (1864—191!)), iz Visokega pri Kranju, župnik, umrl v Dupljah. Poleg kme-tiškili povesti je najraje pisal agodovinske. Bil pa je tudi zgodovinar, pisatelj gledaliških iger, potopisec, cerkveni govornik, mladinski pisatelj in pesnik. Znana so njegova dela: Najmlajši mojster, Zadnji gospod Kamesiski, Jairem pregrehe, Na neprijetnih mostnicah, Kovač in njegov sin, najboljša je njegova povest Volja in nevolja. — Fran Jaklič-Podgoričan (1868—1938), rojen v Podgoriei pri Do-brepoijah, umrl v Ljubljani. Bil je nadučatelj, drž. poslanec in organizator. Večinoma je slikal ljudi iz domačega kraja, Dobrepolj in Suhe Krajino, zlasti je imel rad vaške posebneže, podajal je resnične slike ljudskega življenja; tudi zgodovinske slike je pisal. Najbolj so znane te njegove povesti: Kako se je ženil Koba-ležev Matija, Luka Vrbec, Vaška pravda, Ljudska os ve ta, Vaški pohajač, Svatba na seliti, V pustiv je šla, O ta testament, Za možem, Naša dekleta, nazadnje pa je pisal zgodovinske povesti Zadnja ua grmadi, V graščinskem jarmu, Peki sna svoboda. — Ivo Trošt je tudi učitelj (1865) iz Oresja na Notranjskem, Ta je tudi posegel v svoj domači kraj in risal življenje notranjskih tržanov in vašeanov, poleg tega pa še učiteljsko in delavsko življenje. Napisal je: Med valovi življenja, Selanov zet, Materina obljuba, Stari dolg, Vodiški samotar, Učitelj Gregor. Pozneje se je ves posvetil mladinskemu slovstvu. V to dobo spada tudi ženska pisateljica Pavlina Pajkova (1854—1901), ki je napisala najprej pesmi, pozneje pa Odlomki iz ženskega dne iudi tukaj gori pod Visokimi Turami prebivali Slovenci. Še zdaj se nahaja tod vse polno hišnih, rodbinskih in krajevnih slovenskih imen. Od Beljaka dalje proti vzhodu je dežela deloma hribovita, deloma j>a lepa ravnina. Tukaj je dežela najbolj gosto naseljena. To je tako zvana Celovška kotlina. Beljak leži ob zapadiiem robu kotline, ob severnem robu leži Št. Vid ob Glini, ob zapadneni pa Pliberk. V sredi kotline pa Celovec. Celovcc šteje okrog SO 000 prebivalcev, e predmestji pa nad 40.000. Št. Rupert, južno predmestje Celovca, tvori pose!)no mesto. Beljak ima 25.000 prebivalcev Špilal ob Dravi, Št. Vid ob Glini ter Vošperk v Laboški dolini po šteje vsak po 6000 prebivalcev. Mesta: Špital, St. Vid ter Vošperk ležijo v nemškem delu dežele. Pokrajina severno od Celovca v smeri proti Gosposveti se je v zadnjih sto letih skoro popolnoma j»onemčila. Par ur 6©-verno-zapadno od Celovca leži Blatograd, kjer je poznejši škof Slomšek ravno pred sto leti (1. 1838) še slovensko pridigoval, Blatograd je bi! tedaj še slovenska župnija, kjer je pastiroval pisatelj Jar-nik, znanec in prijatelj Prešernov. Čisto v slovenskem delu dežele ležijo mesta: Borovi ie, Velikovec, Pliberk. Pliberk je prva postaja, če se pripeljemo 8 Prevalj v nemško državo. Pliberk je malo mesto s' čisto slovensko okolico. Zanimivo je, da je bila RADIO LJUBLJANA od 14. julija do 21. julija 1938. V»ah dam 12 Plošče, 12 45 Vreme, poročila, »3 Cm, spored, obvestila, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 19 in 22 Čas, vreme, poročila, spored, ob-Vtstila. Četrtek, 14. jul.: 13.20 Magistrov trio — 19.30 Nac. ura — 19.50 Deset minut zabave — 20 Plo-20/10 Duševno bolezni in značaj — 20.30 prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatin« _ 22.15 Citraški duet. — Petek, 15 iul.: «•20 Akademski pevski kvintet — 19.30 Nac. ara — 19.50 j)oset mjnut za planince — 20 Plo-•69 '-. 20.10 ženska ura — 20.30 Prenos prcme-Badnega koncerta iz Rogaške Slatine — 22.30 Angleško plošče. — Sobota, 16. jul.: 18 Prenos Promenadnega kohc. iz Ljubljane — 18.40 Ob dvajsetletnici dobrovoljskega gibanja — 19.30 Nac. nra — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki — 20.30 Prenos opere »Manon« iz Rogaške Slatine — 23 Poročilo o mednar. kati esper. kongresu v Ljubljani. — Nedelja, 17. jul.: 8 Vesele pesmice — 9 Napovedi, poročila — 9.13 Prenos cerkvene glasbe — 9.45 Verski govor -t 10 Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine — 11.30 Otroška ura — 13.20 Pevski jazz kvartet — 17 Kmet. ura — 17.30 Koncert lahke glasbe — 19.30 Nac. ura — 19.50 Citraški trio »Vesna« — 20 30 Violinski koncert — 21.20 Plošče — 22.15 Harmonika in orglice. — Ponedeljek, 18. jul.: 13.20 Edvard Kovač igra na harmoniko — 19.30 Nac. ura — 19.50 Zanimi.osti — 20 Plošče — 20.10 Slikar Josip Petkovšek — 20.30 Prenos iz Dobrne — 22.15 Plošče. — Torek, 19. jul : 13.20 Koncert — 19.30 Nac. ura — 19.50 Deset minut zabave — 20 Plošče — 20.10 Tintoret-tov sv. Miklavž — 20.30 Slovenski vokalni kvintet — 21.15 šornov šramel — 22.15 Mandolini-stični kvartet — Sreda, 20. jul.: 18 Plošče — 16 40 O pomenu časnikarstva — 19.30 Nac. ura — 19.50 Plošče — 20.20 Klavirska ura — 21 Plo- gjo___21.20 Cimermanov kvartet — 22.15 Prenos iz nebotičnika. v vseh občinah v pliberški okolici pri glasovanju 10. oktobra 1920 oddana večina glasov za Jugoslavijo. Te občine so: Libuče, Blato, Zvabek, Libeliče, Bistrica-Šrnihel, Globaenica Velikovec nekateri primerjajo Kranju. Veliko-veo leži na levem bregu Dravo, oddaljen je uro hoda od žel. jjoeiaje Sinčavas. Leži čisto v sloven-skem ozemlju; zelo dobro so biskani tržni dnevi ob sredah. Iz Sinčevasi vozi ozkotirna železnica v trg Železno Kapljo. Na vznožju Svinje planine (20S1 metrov) leži trg Grebinj. Borovlje so znane po pu-skaraki obrti. Iz Borovelj vodi cesta čez Ljubelj na Tržič, iz Železne Kaplje pa čez Jezerski vrh na Kranj. Pri vhodu v Ziljsko dolino pod Dobračem leži trg Podklošter. RAZNO Duše — šrtve presf. Srca Jezusovega. (Pri« ročnik duš-žrtev). Spisal o. M. Schmid D. J., pre« vedla M. Magdalena Plevel, uržulinka. Založil ur« šulinski provincialat v Ljubljani, 1938. Cena ve< zane knjige z rdečo obrezo 24 din, z zlato obrezo 28 din. 407 strani. — Dobili smo « tem prevodom prekrasen poučen molitvenih, v dobrem jeziku, ličnem tisku, lepem papirju, kakržnegu smo si ža dolgo žeelli in kakršnib imamo Slovenci le malo. Popisuje, kaj 60 duše-žrtve, vrste in duha teh' duš, ki z vsem svojim delom, trpljenjem, molitvami sebe kot žive žrtve darujejo, da zadoSčujejo za »tiašne pregrehe modernega časa. S tem Boga prosijo, da naj nam bo miloslljiv in odvrne od nas hude kazni svoje jeze. — Tudi mi Slovenci potrebujemo takih plemenitih, globokovernih duš, ne samo po samostanih in pri duhovnikih, ampak tudi ljudi med svetom. V drugem delu eo pa vsa molitve, jutranje, večerne, mašne, spovedne, obhajil«. , zlasti pa mnogo zadostilnih na čast presv. Srcu'Jez. Sezite torej vsi po tej pomembni knjigi, ki ni predraga, priporočajte jo tudi drugim. Nemška, knjiga je v nek tih doživela več. izdaj v 85.00C izvodih. (Jpamo, (la bo tudi slovenska prav kmalu razprodana, čeprav se je tiskala v nekaj tisočih. Kdor lioče biti res prava duša-žrtev, naj naznani svoje ime in natančen naslov uršulinske-mu samostanu v Ljubljani, Kongresni trg, ki ga bo poslal daljo v Uali na Tirolsko. Sejmi • Do 24. julija; 18. julija: gov. in kram. Radeče (?), živ in kram. Zdenska vas pri Sv. Anionu (?)• — 20. ju« lija: živ. Ljubljana, Bogojina. — 21. julija: živ. Šmihel-Stopiče, živ. in kram. Velike Lašče, —« 22. julija: živ. in kram. Sodražica. BROBTINE Po nedolžnem zaprt in od podgan usmrčen. V znani pariški ječi »Saintet se je zgodilo, da so 5>odgane usmrtile nekega moža, ki je bil tamkaj zaprt. Železničar Lecocque je zvečer, ko ni mogel spati in je ves potrt taval po cestah, bil prijet od policijske patrulje, ki je pravkar iskala nekega tatu. Mož, ki je brez cilja tava! po cestah, je bil kajpada sumljiv in tudi aretiran. Kmalu pa se je izkazalo, da je docela nedolžen. Hoteli so ga izpustiti, toda mož je bil medtem tako obolel, da so ga morali poslati v jetniško bolnišnico. Ko je tam sam ležal, so ga ftodgaue ponoči napadle in tako ogrizlc, da je kmalu nato umri. Pariški listi so zaradi tega vsi ogorčeni. Slovenski dom JB NAS CENENI POPOLDNEVNIK. KI GA SVOJIM CITATKLJEM TOPLO PRIPOROČA-M0. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN 8TANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ONEGA, KI 81 NE MORE NAROČITI »SLOVENCA« JB »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNfCI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POSUJ B NEKAJ STEVILE USTA NA OGIJJD, 2" MMmt ne more pogrešati mm posnoii! Prav za zdravje Vašega otroka je sonce nujno potrebno. Toda za nežno atro« ško kožo je lahko Škodljivo. Zato namažite poprej celo telo s kremo Nivea ali 2 oljem Nivea. Na ta način se okrepi mlado kožno sta-nižje, koža por javi hitro in enakomerno, a nevarnost sončnih opeklin se zmanjša Ce namažete otroka, ga s tem yarujete tudi prehlajenja. Moderni pocestni godci. Ni še tako dolgo, ko je po velikih mestih za vsakim vogalom kdo vrtil lajno ter si s tisto godbo služil svoj ljubi kruhek. Tudi po New Yorku je bilo tako. Sedaj pa je že drugače. Sedaj vidi človek po newyor- Tirana r.l.OoHCar tjiiilfuii® -" • - —-—Sv. Petra cesta 29 nudi po globoko znižanih cenah posebno moško hJago za Športne in pražnje obleke, svilo in volneno blago za ženske pražnje obleke, vsakovrstno pralno blago za vsakdanje obleke, za aečve, svileno blago za narodne nošev klote in karabrike za predpasnike itd. — Velika izbira moških poletnih srajc, svilenih triko srajc, najnovejše vrste, nogavic, dežnikov, svilenih in deienastih rut in šerp. - Na zalogi velika izbira blaga za neveste tako n. pr.: platno za rjuhe, gradi za modroce, biago za zavese, tepihe, predposteljnike, posteljna pregrinjala, svilene in klotaate odeje, deke. morsko travo od din 2130 naprti, žimo od din 28'- naprej, špago ic peresa (fedre) za postelje. — V6e to kupite sedaj znatno ceneje, ter si prihranite denar. SHlictifte sc na nas inmf v Domolgabn? žkih ulicah godce, ki rinejo pred seboj nekake otroško vozičke. V otroškem vozičku pa se ne vozi ©tročiček, marveč radijski aparat z močnim zvočnikom. Godec torej navija najlepše pesmi, ki ljudem najbolj ugajajo, od žalestnih do po- Crfal ffžiiaer od 16 cm premera in 120 cm dolžine naprej Iščem vsako množino. — Ponudba pod »Ostrya« na upravo Domoljuba štev. 10741. skočnih in junaških. Pa mu ni treba venomer vrteti. Kar za gumb pritisne, potem pa lahko z obema rokama pobira denar, ki mu ga mečejo. Poprej pa je moral z eno roko vrteti lajno in le ena roka je bila prosta. Pocestnim godcem se sedaj bolje godi, ker jim godejo drugi. Hranilna knjižico, vrednostne papir j«, ftolnlc«. 3%obv«xnfc» vnovčujem po najvišji ceni takoj v gotovini Kupo-prodaja napraraHtato Kupujte srečke državne razredne loterije v moji kolekturi »VRELEC SREČE«. JU. Manlnžek. Ljislsljana. Beethovaava 14 Mrtvi pomagajo iivim. Zadnja leta je zdravilstvo odkrilo nove načine, ki omogočajo čudovita ozdravljenja. Doslej so prenašali kri samo iz živega človeka na živega Sedaj pa je mogoč« ohraniti kri mrtveca še toliko časa »pri življenju«, da io lahko prenesejo v telo živega. Tako imajo po nekaterih bolnišnicah pravcate zaloge krvi za primere izkrvavljenja. Dognali so tudi, da razni deli človeškega telesa po izdihu duše »žive« še nekaj časa svoje lastno življenje. Oči n. pr. žive še 30 minut po smrti; mišice v rokah in nogah 4 ure, kosti 3 dni, koža celo 5 dni. Ameriški znanstveniki so ugotovili, da je čisto mogoče jetra in ledvice mrtvecev brez škode vcepiti živečim, če njihova več ne delujejo v redu. Glavno je seveda, da so izposojeni deli zdravi; da ni oni umrl zaradi bolezni na njih. Ženske protestantske pastorke. Norveška poslanska zbornica je te dni sklenila, da so ženske v javnih službah docela enakopravne z moškimi. Vsaka ženska ima pravico do vsakršnega uradniškega mesta, kakor moški. Ker pa je protestantska cerkev na Norveškem državna ustanova, velja ta sklep tudi za pastorsko službo. Protestantski krogi so sicer skušali pregovoriti poslance, da bi napravili za pastorje izjemo, pa ni nič pomagalo. Sedaj bo tudi ženska na Norveškem lahko postala protestantski duhovnik, seveda, Se jo bo kdo hotel imenovati. V vsako h I i o »Domoi{«iba*l Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor veljt za enkrat Din 5'—. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kan-tijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelk* ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomofni- • kov ali vajencev in narobe. Pristojbina u male oglate te platoje naprej. Poceni prodan strešne plošče (iz kamna). Jožef Jenko, Mavčiče št. 8, p. Smlednik. Malo posestio četrt ure od banovin, ceste takoj prodam, poslopje, sadno drevje,' njive, pašniki, gozd s 100sežnjev otoječihbu-kovih drv, sončna lega, zemljišča 4r>.5'.'7m!, cena 26.000-— Din, vse skupaj ali na parcele. Lazar Peter, Podlipo-vica, Medija-Iztake. IIob redila! prašek »REDIN« za praSiče. Vsak kmetovalec ai lahko hitro in z malimi stroški zredi avoje prašiče. Zadostuje samo 1 zavitek za 1 prašiča ier stane 1 zavitek 6 din, po pošti 12 din; 3 zav. po pošti 24 din. Uspeh vam je za goto vljen. Prodaja droge-rija Kane, Ljubljana Židovska ulica 1. Hnlres najnovejši la-GBUfsai! toSnji modeli v največji izberi že od Din 550'— naprej. — Nova trgovina, Ljubljana, Tyc5eva cesta 36, (nasproti Gospodarske zvese). mi\m esenca Mosita Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi atroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 20"-~, po pošti Din 35-—, 2 steklenici po pošti 55 Din. - Prodaja Droge-rija Kane, Ljubljana, Židovska ulica i. lisra prevozništvo Iščem zdravega fanta, kateri ima veselje iti k tovornemu automo-bilu za spremljevalca; bit bi obenem tudi in-kasant, zato zahtevam kavcijo v denarju ali v kniižici podeželskih posojilnic. Obenem se lahko izuči za šoterja. Čibašek Iv., Stožice 122, p. Ježica pri Ljubljani. U vsakogar ntS obleke, perila in vsa praktična oblačila. — Presker,' Sv. Petra c. št. 14, Ljubljana. Riba 16 mesecev sta-BIHB rega, licencova-nega, simendol. pasme, prodam. Ivan Brolih, Vnanje gorice štev.62, Brezovica. Runim d°her motor na HlipiHI bencin 2 konjskih sil. Kavčič Ivan, mizar, Dobrepoljo. ObHHCO vo, pridno iS pošteno sprejmem za delo v hiši in na vrtu. Vovk-Jerin, Vič št. 146, Ljubljana. «.9,i. za vsa kmečka "oni" dela sprejmem. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 10910. Hno tožiio tiite mešana stavba, d»8 sobi, kuhinja, klet, drvarnica, pod, Ustnik, hlev za 2 živini, vsa pod eno streho, približno 7000 m' sveta, sončna lega za Šmarno goro, pol ure od kolodvora Medno-prodam. Pongračič, Zavrh SU, pošta Medvode. ^ |||g— z vrtom in njivo uiatl v Ihanu se proda. Cena 12.000---Din. Poizve se pri Franc Kavka, Zaboršt tai! mlin m kraju Gorenjske oddam v najem. Naslov v upravi pod št. 10620. FflSBStBSTe^Sl nami, dva vinograda in več gozdov, prodam. Ivaneš Franc, Gaberje p. Brusnice, Dolenjsko. Mala posestvo zaradi selitve takoj naprodaj. Tavčar, fno* nica 17, Gorenjsko. __ ffilatiinico, pravno za takojšnji obrat a« zobe s tresali, reto 1» trikratnim čiščenjem po zelo nizki ceni pf£ dam. Naslov v upra' Domoljuba pod ' Manjši pssistii kupim ali vzamem v najem. Ponudbe z opisom in ceno na upravo Domoljuba pod »Posestvo« Stav. 10688. »Domoljub« stane 38 din za celo leto, za Inozemstvo 60 din. Mte in reklamacije pa oprava »Domoljuba«. _ Oglasi se zaračaiSvTjoV'cenita - ._.„„ .„ p Izdajatelj, «fr. Gregorij Pečja«. « tredaiks Jože Koiltak. _ Za jugoslovanska tUk££o.TS3 M Dopise In spise sprejem« nredniitvo »Domoljuba«, naročnino, »n«* Nnavaio no nnaohnom <.»nikn _ Telefon aredništva in upraves *>""*