Zamrla cvetka
Spisal Iv. E
¦mo lepo pesemco:
do si ti?«
»Slovenka sem!« je vedno odgovorila. In da ste jo videli in slišali, kako je znala deklamovali petletna Čebuljeva Vidka!
Stopila je na stol, zakrožila na smeh svoji, kot črešnja rdeči ustnici, povzdignila nežno desnico in potem je povedala,  kakor je ne pove  noben učenec,
.Sem Slovenka maia,
a že vendar mnogo vem ..."
Strme smo jo poslušali, kako pravilno in razločno je govorila.
Pa ne samo ono o Slovenki, ampak Vidka je znala še mnogo, tnnogo drugih pesemc in povestec. Znala je pesem o Miklavžu, pesmi o cvetkah, ptičkih.   Mnogo takih lepih stvari je znala petletna Vidka.
Kadar je bil mamin ali očetov god, je vselej prišla s šopkom cvetic v ročici, ni pa dala zraven napisanega voščila, kakor store drugi otroci, ne,
38
povedala je voščilo lepo na pamet. In oče in mati sta jo imela tako rada. Saj pa je ona to tudi zaslužila. Nikoli jima ni bila nepokorna. Bila je vedno vljudnega vedenja, kar je veliko za petletno dete.
Vidka ni bila doma pri nas. Prišla je s starši tam z lcpih gorenjskih planin. Ostaviti je morala svoje gorenjske prijatelje in prijateljice. To pa je bilo hudo, jako hudo. In one planine! Vedno tni je vedela povedati kaj o pla-ninah.   Nekoč.  ko smo šli na izprehod, sem ji pokazal gorenjske gore, ki
so se videle v da-Ijavi. Zaploskala je z rokami ubožica, in obraz ji jevzplamtel radosti. Vzdigniti sem jo moral, da je videla boljc svoje planine. — Vsi smo joimeliradi, vsakjo je ogovoril na ulici.
Stresla je svojo črnokodrasto gla-vico in sinjemodro
pentljo v laseh. Uprlajevednosvoje se smejoče oči člo-veku naravnost v obraz in je govo-rila razumno in raz-Iočno.
Srečal sem ]o ne-kot Bilo je polcti. Zazdelo se mi je, da ji lica niso več tako lepo rdeča kot tedaj, ko je prišla k nam. In spomnil sem se nehote, da planinske cvetice ne uspevajo  v   nižavi.
Vidka je bila tudi doma na planinah, v onem čistem zraku, a morala je k nam v  meglene   nizave.
Od dne do dne je bledela. Priha-jala je jesen. Hirale so cvetke — hirala jc Vidka. VsiljevalaJ se nam je misel, daa zamre   s  cvetkatniJ
»Ali ste videlS Vidko? — Kaj rae-nite?« — »Škoda je bo!« — »Nobene pomoči! — Ubogi starši!« — Tako so
govorili njeni znanci,    ki   so   jo Ijubili.
Ptice so letele na
jug,   Vidka   pa   je
morala  v   posteljo.
3 Oče   jc   odšel   ža-
losten v urad,  ma-
mica je plakala ob
posteljici, Vidkin
bratec   Danček   pa
jo je s strahom po-
vpraševal, kajtopo-
meni.  Ni mu odgovarjala mamica, ni mogla v loliki bolesti.
Vidka ni vstala več. Časih ji je odleglo in povpraševala je mater po svojih tovariših. Prihajali so jo obiskovai prijatelji in prijateljice. Po prstih stopaje in s skrbjo na obrazu so prihajali k njeni posteljici, saj so jo Ijubili, tako jako Ijubili — in sedaj je bolna, na smrt bolna. Nasmejala se jim je, toda njen nasmeh ni bil več tako vesel in poreden kot tedaj, ko so se igrali skupaj. Žalostni so odhajali otroci in ni se jim Ijubilo igrati se onega dne.
^,   39   .-^-
Solnčni 2arek se je prismejal skozi okno: obiskal je malo bolnico. Poljubil jo je na obraz in je vztrepetal. Razprostrla je roCice, da bi ga prijela. toda  ni ga bilo več.   Tedaj je Vidka zadnjikrat videla solnčece . ¦ .
Nastopili so oni otožni jesenski dnevi, ki navdajajo doveka z žalostjo. Ne ptičev ni tedaj, da bi peli, ni cvetic, ne solnca, ničesar prijetnega ni v prirodi. Človek je otožen in ne ve, iesa mu manjka. Želiš si pomladi ali pa zime, da bi le ne bilo tako cnakomerno otožno. Taki so biii dnevl tedaj, ko Sf je Vidka poslavljala od življenja.

Peli so zvonovi mrtvaško pesem, peli so tako otožno, da je zabolelo človeka  v  duši,  ko  je  poslušal  te  glasove.   Zvonilo je  Čebuljevi Vidki. Zvonilo ji je,  njena čista dušica pa je plula proti nebu in srečavala prve   , snežinke,  ki  so padale na zetnljo.   Zaspala je priroda, in zaspala je Vidka. Zvečer sta bili obe pokriti i belim prtom.
Kako lepa je bila na mrtvaškem odru! Vsi so jo priliajali kropit, a vsak jc odsel z žalostjo v duSi. Domenile so si deklice, da bi ji spletle vencev — toda kako? Kje vzeti cvetic v pozni jeseni? Bile so žalostne in zmenile so se, da ji spomladi okrase grob z venci.
Lep je bil Vidkin pogreb in velik, zakaj udeležil se ga je, kdor je mogel, saj je imela mnogo prijateljev, ki se je bodo spominjali še dolgo, dolgo.