V spomin Ljudevita Tomšiča. MHzBBEBBM sPiSai Janko Barle [lx^t '-. '^ ^\''a sta ^va brata. OČe učitelj je jima vsadil v zgodnji mla- ¦ »'i .Sj j^J dosti v srce ljubezen do knjige, Ijubezen do mladine. Oče ',|j^^^^ učiteij je vzgojil dva vzorna učitelja; eden je sadil zlate flRB^^^^^S nauke v srčeca slovenske mladine, drugi je oplemenjeval raSp^PiHJ^^I^^ in vzgajal srčeca mladine bratskega nam naroda hr- kp^t""'""'' ^^^ važkega. Korakala sta vzporedno na trnjevi poti svojega g^J^^i^^^1- ¦[ ; življenja. Brat Ivan je obdeloval mnogo dolgih let svoj ^™"1 ^^\X-d tako mu priljubljeni »Vrtec«, brat Ljudevit si je zasadii pred Šestnajstimi Ieti svoj »Bršljan«, ki ga je zalival s krvjo svojega srca in katerega bujno zelenilo je vcepil v srčeca toliko in toliko hrvaških otrok. -9* 128 i*- Eden in drugi je prijel pero že v svojih mladeniških letih, delal z njim z enako vztrajnostjo v svojih moških letih, enemu in drugemu je iztrgala pero iz roke bela smrt poprej, nego sta ga hotela odložiti, da se veselita sadii svojega delovanja ob večeru življenja. Umrla sta prezgodaj za slovensko in lirvaško mladino brata Ivan in Ljudevit Tomšič. Komu izmed vas ni znano ime Tomšič? Bilo je 1. 1894., ko so položili v črni grob vašega velikega prijatelja Ivana Tomšica, ki vam je toliko lepega napisal in vatn vzgojil toliko dobrth prijateljev, kateri so pogledali v vaša srca, vam govorili in pisali tako, da ste jih razumeii, vas učili, vzgajali in kratkočasili s svojimi spisi. A letos, jedva pred dobrim mesecem, je pokrila zelena gomila njegovega brata Ljudevita, ki je bil hrvaškim otročičem ravno to, kar je bil vam Ivan Tomšič. Velika izguba je to, ki jo občutita ob smrti dveh bratov dva _____ mlade pisatelje. bratska naroda, •''¦ ¦ ¦ • Kesneje je odšel slovenski in hr- v Zagreb, kjer je vaški. ]. 1865. dovršil Ljud. Tom- ^^^ učiteljsko šolo in šic se je porodil ^^^^^^W postal učitelj v 1. 1843. na Vinici ^•^fev A Karlovcu. Iz Kar- ob Kolpi, kjer je '11^^ f^ lovca je prišel bil njegov oče Att^fc '' 1870' V ^1'6'3' Bernard učitelj. ^^^^^g kjer je poštal Ko je dovršil JBP^^^^^ '' 1886' ravnatelJ doma in v Kar- .^^^Kk*^ ^^^^^^h na en' 'zmccl za~ lovculjudskešole, ^^^^^^L ^^^^^^^^m grebških ljudskih je odšel v Ljub- ^^^^^^&^^^^^^^B 5ol. katero službo Ijano v latinske ^^^^^^^^^^^^^^^^^m jevzorno obavljal šole. Tu je že kot ^^^^^^^^^^^^^^S do svoje sinrti. dijak urejeval ^^^^^^^^^^^RRT Kratek ži- dijaški list ^^^VHHP^ votopis, ki se »Vneti Slove- lahko i malimi nec«, a kesneje besedami pove, a »Torbico« in jf bilo bi težko zbiral okrog sebe našteti vse ono, kar je pokojni Ljudevit Tomšič v tem času napisal. V Karlovcu je žačel izdajati »Karlovački viestnik« in Iist za mladino: »Z1 a t n i orasi«, v Zagrebu je ustanovil »Pučke novine« in izdal več prav lepih knjižic za mladino, saj je na to ravno tako kot njegov brat Ivan največ mislil. Težko mu je biio, da vsaj vsak mesec enkrat otročičem v listu ne izpregovori, pa je zato začel izdajati že v zrelih letih list za mladino »Bršljan«, ki se je kmalu po vsi hrvažki domovini priljubil in razširil. Delal je tiho in brez hrupa; pri tem delu ga je hrabrila zavest, da lahko največ dobrega stori, če z dobrimi nauki vzgaja in oplemenjuje srca nežne mladine. — Poznal sem ga dobro. Bil je mož srednje postave, prikupljivega, pri-jaznega obraza, v zadnjih letih pač že nekoliko sključen. Dvoje oči je -* 129 h«- gledalo sicer skozi naoČnike, ali vendar je prodiralo v duŠo onega, s komer je govoril. Dober je bil, predober, o tem bi vedeli povedati najbolj njegovi učenci in oni, Jci so z njim obČerali. In vendar je lahko ponosno gledal na dolgo vrsto onih, ki so poslušali prve njegove nauke, katcrim je on prvi odpiral vrata v veliko dvorano znanja in uČenosti. Uverjen je bil, da seme, ki ga je sejal, ni padalo na skalo, pač pa v srca, kjer je pognalo pcstre cvetove, ki so obrodili stoteren sad. In ta zavest mu je bila najbolja piača za njegov trud, za njegovo mnogoletno tiho delovanje. Zaprl je oci za zmeraj. Na odru je ležal, mrlvaškobled. Debele voŠčenke so gorele ob njegovem odru in božale s svetlimi žarki njegovo od težke bolezni izmučeno lice. Po sobi se je razprostiral vonj prvih pomladanskih cvetic. Usta, iz katerih je prišlo toliko zlatih naukov, so se za vedno zaprla, roka, ki je tolikokrat držala pero in pisala mladini lepe spise, je držala križec, ki mu je bil v težki bolezni edina in zadnja tolažba. UmH je. In v trumah so prihajali njegovi gojenci in gojenke. In pri-hajali so njegovi zadnji učenci in učenke in težko se jim je bilo ločiti od Jjubljenega ravnatelja. Niso prinašali dragocenih vencev. Otroci onega mest-nega dela, kjer je on služboval, so siromašnih staršev, a prinašali so cvetk, ob poti ubranib, prinašali so svetih podobic, najdražjih, kar so jih imeli, in polagali jih tja ob odru. Ne samo to, prinašali so tudi pravih odkritosrčnih solz, dražjih kot morski biseri in gorski kristali, solz, ki so jim polzele svetle in debele po cvetočih mladih obrazih. Ustnice so se jim premikale, a pobožna molitev se je vspenjala gori k prestolu Vsegamogočnega, in molitev nedolžnih, čistih src je Bogu prijetna. Težka je bila ločitev od dragega očeta, od dobrega učitelja in ravnatelja . . . No, spomin ostane, a spomin na pokojnega Ljudevita TomŠiča ostane v mnogih in mnogih srcih vedno svež.