gospodarske, o b r t u i š k e in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli, Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrtleta 90 kr poSiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 21. junija 1865. Gospodarske stvari. imamo posebna dva eden v Potreba gozdov. skem »Pasj Svaj studenec Svaj eden na Franco i* . ^u^ii v tjvajvji j oucu ua x i au v soseski Subejski bii neki studen 7 imenovan y ki jim posekali; pa se čez leta ginil pet ko so gozd prikazal, ko Da je gozd človeškemu gospodarstvu silno potreben, se je gozd zopet zarastel. Na Francozkem je kraj So ni nam treba dokazovati na dolgo in široko. Iz gozda dobivamo les za kurjavo, za gradivo naših poslopij, za log in ) ki pred verskimi vojskam je bilo veliko sel in ljud lep obdělán bii 7 v teh napravo mnogovrstnih orodij in razno drugo pripravo pozneje so se gozdje pokončali in dežela se jskah IQ ; 7 premog je ; železo sicer res 7 pri naših pohištvih. — Da nam šota in kamenje nekoliko les nadomestuje vse ne zaleže toliko, da bi mogli izhajati brez lesa. Obilo prostornih planjav se dá v rodovitni svet pre-delati le z gozdom. ker strme brežine, nižave in močirni rj e preobrnila in postala tako nezdrava v m da SO Si zopet na vso moč prizadevati začeli, jo zopet iznova pogozditi. Ali ni to gotov dokaz, kaj delà gozd? Pa ne samo gozd prav dež, temuč tudi ali bolj kamniti in goli kraji, ktere ostn vetrovi da na prostem polj g nam povraeuj Sicer sneg tako, kakor gozdu delj časa leži, kakor na prostém se pravi polji 7 logi, prepihujejo ,"niso za nič druzega kakor za gozd pri- to je pa ena tistih krivih misli, ktere se nepremišlj pravni. Ce se v tacih krajih gozd kakor koli po ka-košni hudobíi pokončá, je njegov svet brez vse koristi, ne samo da popred obraščeni gozd gre pod zlo, temuč plohe in hudourniki poplavijo najpred prst, pozneje pa časa po zobeh nosijo dolg drevji, se ondi obilo visocega ho smrekovine in borovine , ostane veliko snega na pione in nuaourniKl poplavijo najpreu prsi, puziiieje pa pade, uowuc 10 na acvciuu-aauuuuji, sevcmu ili sevumu- celó vse sprsteneno kamenje, da naposled nic neostane izhodnji strani delj časa ležati; na druzih brežinah se raztopi in razhlapí, tišti pa, kteri na tla ostane le na severno-zahodnji, severno in severno- kakor gola, nerodovitna skala. Izgledov v malih razvidih imamo v naši deželi do- drevjem tako raztopi hitreje, kakor na prostém polji, ker čez noč pod velj; kdor pa po večih izgledih poprašuje, naj se ozrè teuaj nitreje raztopi. sicer pa se Dol) pocasi topi 11 tjè po planinah po Francozkem, Švajci in Tiroljskem, vsa njegova voda se v zemljo razcedí. Na prostém polj naj ozrè tedaj hitreje raztopi ne zmrzne kakor na polj 7 in se Sicer pa se bolj počasi topi in kakor tudi po Koroškem itd., in videi jih bo povsod v pa ne zieze tako v tla, ampak izsekanih gozdov po hribih naglo malo snežnice dobij glo odteče, da studenci obilném številu. prihrumeli potoki po vsakem hudem nalivu neizrečeno Tako tudi a z roso. Spomladi in j se di in travi celi dan obilo če so hribje in griči z lesom zaraščeni, nam je stav-beni svetovavec Gervig v Karlsruhe očividno dokazal. v predzimskem času Po obilih skušnjah je našel, da suhi gozdni mah v višave krije, se vidi rose škodo delajo poljskim pridelkom. Kako vrlo delo je, po severnih brežinah in po senčnatih gozdih na mahu ki se počasi v tla razcedí , iw j® , v pozni jeseni, če megl nje mali mehurčeki po rast ? to kako eni minuti šestkrát toliko vode popije, kolikor linstvu visé, se v kaplje zbirajo m grmovj in dreves sam tehta in do poldrugo črto (linijo) deževnice v kapljajo, da dostikrat clovek misli, da dežuje; pozimi sebi pridrži; to pa stori na eni štirjaski milji okoli 60 vidiš po mladicah in špicevji pogostoma ivje razpro miiijonov avstrijskih kubičnih čevljev, tedaj se najmanj steno. ktero se v podobi ledenih iglic pozneje z drevj toliko vode tudi po mahu v zemljo ocedi, ktera sicer z golih holmcev nagloma odteče in namesti da bi tù dobro koristila, delà drugod škodo. Ravno take veljave je zaraščen zrak bolj in dalj časa vlažna ostaneta studenci tako naglo ne posušé. gozd, da da 7 in zemlja in se viri in otrese, pod kterim ga vidiš dostikrat na tleh po palcu na debelo ležati. Iz vsega tega se vidi, da dobiva gozd veliko vec vlage brez dežja z zraka, kakor goličave in proste ravnine. Vlažni zrak, kteri rast pospešuje ravno tako Dež kar ga v gozdu pade, posrka zemlja , listje in mah skor popolnoma v zemljo odpelje; voda tedaj teče pod zemljo, delà gozd rodoviten, pa ne ostane vsa tistih krajih, kjer imajo velike gozde, ne zdihujejo kakor vlažna zemlja, izvira tedaj deloma iz gozdov. V gozdih in nad njimi se lahko megla zbira in iz oblaki napravljajo; zato se tedaj lahko reče, da v v Ondi zemlji pa 7 7 ampak doteka v studence 7 potoke in kjer so le goličave, se deževnica naglo reke. zbira in odteka po manjših ali večih žlebovih naglo, da pod- zemeljskih vodotokov, vodnjakov in štirn ne napaja Na izsekanih ravninah zastaja deževnica toliko časa dokler se ne posusi; se 1 Ziíiolaja UC6C v LilvJcl tuniku »jaoa, vcuau. íiuauw j iuui u ^v steka v mlake in zrak dostikrat vreme s točo odvračajo. prebivavci tako pogostoma po dežji, kakor po pustih goličavah in krasih kamnitih. Da veči in manjši gozdje silo viharjev zmanj-šujejo, in škodljive in mrzle vetrove zadržujejo, je vsa-cemu znano; tudi z gozdom obraščene visočine hudo okuži; v gozdu se pa ob korenikah v globocino oceja, in kolikor je zemlja ne posrka, jo drevje v malem času za svoj zivez popije Živ a izgleda 7 kaj Al le vrlo oskrbljen in dobro ohranjen gozd more v vsem tem korišten biti; na zanemarjenem delà gozd, prostoru, kjer je les posekán in so izpita trda tla in se 108 nahajajo golišave, ondi ne išči, dragi moj, dobrih na-sledkov gozdnih. S tem ni vse dognano, da gozd le po imenu obstojí, temuč da je gozd, kakor ima gozd biti, poln drevja in dobro glestan. Tudi listja za steljo ne bo v gozdu, ako drevje iz zemlje ne dobiva po tistih potih vlage, kakor smo jih gori popisali. Gospodarske skušnje. * Saje — gnoj za sadna drevesa. V vsaki hiši nabere se konec zime dosti sáj. Treba pa je, da se vé, da so saje posebno dober gnoj za sadna drevesa, ker ne samo da jih redijo, ampak jih tudi zdravijo, kadar bolehajo in s svojim smradom podé od njih vsaki mrčes. Skušnja uči, da so se ostarela in skor da že umrla drevesa zopet omladila, kadar je gospodar s sajami posipal zemljo okoli njih in jo překopal, da so saje prišle do korenin. „Gospod. List." Gospodarske novice. * Jagnje 4 leta v maternem telesu. V vasi Spanavi na Marskem se je celó nenavadno pripetilo, da je bila ovca 4 leta breja. Prvo, drugo in tretje leto je bila zdrava, še le preteklo jesen je začela hirati, pa jedla je še zmiraj rada. Gospodar, kmet Andrej Low, i'o je o Božiču zaklal, da mu ni popolnoma shujšala. io so jej trebuh preparali, so v trebuhu našli veliko bulo — maternica (telečnjak) je bila — kakor hrusta-nec trda in zrašena z bližnjimi trebušnimi deli; v njej pa je ležalo jagnjiče popolnoma izrašeno v naravni legi, glava in sprednji deli života pa že spremenjeni v neko belo in mehko tvarino brez krvi; zadnji konec je bil zdrav in krvi poln, koža čez in Čez s tanko volno po-raščena. * Družba za umetno izrejevanje rib — se je ustanovila v Salcburgu; c. kr. ministerstvo je že potrdilo njena pravila (štatute) ; imenovala se bo , ker hoče podpirati umetno ribjo rejo po vsem našem cesarstvu, „prva avstrijska glavna družba za umetno ribjo rejo v Salcburgu." Zdravniške reci. * Zdravilo zoper božjast ali togoto. — Iz Berolina je „Novicam" došlo pismo od tajnika Wepler-a, da neki velik gospod vé za mnogo skušeno zdravilo, ako Člověka meče in božjast lomi. Mi sicer ne stavimo na taka priporočila nobenega zaupanja, ker vémo, da ta strašna bolezen izvira iz mnozih vzrokov in se tedaj ne dá po enem kopitu ozdravljati. Ker pa so taki reveži včasih že vse zdravnike skusili in jim nobeden ni mogel pomagati, ni jim zameriti , ako sku-sijo še, kar se s tako hvalo priporoča. In samo iz tega ozira povemo, da, kdor želi poskusiti tudi to zdravilo, naj se obrne v Berlin do gospoda, kteremu se naredi pismo tako: „Herren Secretàr W. Wepler in Berlin, Oranienstrasse Nr. 32", pa naj tudi vpraša: ali to zdravilo ni zmes kakošnih strupenih ali sicer hudih in zdravju nevarnih reči? Drobtiniee našim hišnim gospodarjem in gospodinjam. Dobro znamenje. Dr. Franklin pravi : „Kadar vidim hišo dobro oskrbljeno z bukvami in časniki, gotovo vém, da se v njej najdejo tudi dobro izrejeni otroci; — kjer nimajo ne bukev ne časnikov, tamo so otroci nevedni ali zeló zanemarjeni. — Resnico govori mož. Vroca leta. Zapazilo se je, da v našem stoletji se ima vsako deseto do dva naj sto leto šteti med posebno vroča leta. Tako je bilo 1811. leta, ktero slovi zavolj obilega in dobrega vina. 1822. leta, tedaj 11 let kasneje, bila je tudi ravno tako velika vročina , — 1834. leta tudi tako in čez 12 let 1846. leto tudi tako vroče in tudi tako 1856. leta — kaj pa letos? * 26. zvezek po gospod prof. Janežiču izdajanega „Cvetja iz domaćih in tujih logov" , ktero je po lepi svoji izbirki prozajičine in pesmiške tvarine in po nizki ceni vreden čedalje več naročnikov, je prinesel dogotovljene Umekove pesmi, ki so prišle še tudi v po-sebnem iztisku pod naslovom „Pesmi. Zložil Anton TJmek Okiški" na svetio. Gosp. Umek je Slovencem priljubljen pesnik; tudi „Novice" so že marsiktero njegovih pesem prinesle, ko je še učenec ljubljanske gimnazije bil. Zdaj je vse zbral v kitico, kteri je dodal še nekoliko novih , in vse poslal z oglasnico po svetu, ktera nam kaže tudi bistveni značaj njegove poezije, ki se strinja v besedah „Domovina — Bog." S to-le skromno popotnico jih namreč blagi pesnik sam pošilja na dan : v ~ Slovenci dragi ! slave ne želimo, Saj je ljubezen rádostna razlog, Da dneva belega se veselimo, Veljá nam geslo: „Domovina — Bog!" * 45. list „Slovenca" je přišel na svetio v veči in ličnejši obliki, kakor je dozdaj izhajal, in tako bode tudi vpribodnje. Naravno je tedaj , da mu je tudi na-ročnina nekoliko viša, po kteri po pošti prejeman za celo leto veljá 7 gld. 50 kr., za pol leta 3 gld. 80 kr., za četrt leta 2 gld. Od rodoljubnih Slovencev je priča-kovati, da se mu oglasi naročnikov obilo. * Mali ratar — se zove knjižica, ki jo je v hrvaškem jeziku spisal za kmetiško mladino prof. Fr. Klaić in je na svetio prišla v zalogi zagrebškega knji- garja L. Hartmana. 7 pol debela knjižica veljá le 30 nov. krajc. — Od istega pisatelja tiska se tudi „Mala go s p o d a r i ca" in bode kmali gotova. — Naznjanaje te knjigi vprašamo: ne bi tudi Matica naša se lotila tacih knjižic, ki bi dobro došle mladini v ljudskih Šolah? Kaj ko bi napravili tudi mi „malega ratarja", ,,malega vrtnarja", „malega čbelarja" , „malega svi-larja" itd.? Knjižice male pa prav dober kup. * Časopis za gospodinje. — V Pragi je začel izha-jati češki časnik za gospodinje pod imenom „Hospodyně." Vreduje ga A. Meliševa ; vsak mesec izhaja en list, in veljá za pol leta 1 gold. — Vidi se iz tega, da tudi gospodinjam je treba časnika, ki jih podu-čuje v gospodarskih rečéh, in da tudi gospodinje, ako hočejo napredovati s časom, se ne smejo odtegniti čas-nikarskemu berilu. Jezikoslovske drobtine. Spisuje Janko Pajk. Slovenska slovnica v ožem pomenu kakor gramatika je že do dobrega vtrjena. Ne dá se isto reči o slovarju. Kar se tega tiče, bode še treba mnogo tujk z domačimi besedami nadomestiti, mnogo krivo pisa-nega, pa domaćega popraviti. Evo za premislek od vsacega nekaj ! i. lnako — sicer. V „Novicah" leta 1863. stran 322. priobčuje nekdo besedo ,,nako" za ,,sonst, ubrigens." Navadna je, pravi, na Stajarskem. Pomislil sem nekoliko o njeni etimo- 199 logíi? pa brž se mi ena zazdi. Na Stajarskem, mislim sam pri sebi, je tudi znana beseda inače (anders, sonst). Kaj, ko bi ona tej enaka bila? Tedaj bi steblo bilo in = drug; pritikljej — ak, primeri en-ak; i bi bii spredi odpadel, najbrž zarad jambiškega naglasa, toraj náko, kakor 'mámo za imámo, 'zdréti za izdréti, ne Mé, za ne idé (na Gorenskem). Tudi pomen besede na ko bi potrjeval to izpeljavo, namreč nako = inače, to te ne sme motiti, ako se zmisliš na daleko .= daleč(e), oboje na Stajarskem govorjeno. Tako bi se tedaj smelo reči in pisati: „To je ina ko lepo, pa predrago"; ,,tako stori jinako jih dobiš." Ali bi se smelo tudi tako reči : „Ce tako storite, drago mi bode, i nako pa storite, kakor mislite?" Na onako ni pri besedi nako misliti, ker je pomen zoper to. 2. Pravo — prav'. Mi pišemo : „To je prav ; prav imaš ; prav iz ívranja; prav za prav; prav dobro itd." Ali je to tudi „prav" pisano? Meni se vidi, da ne. Mislil bi člověk, da je to nemškutarjenje. Zakaj Nemec v predikatu ne pregibuje adjektiva: das ist recht; du hast recht; recht gut. Ali pa je to „prav" le skrajšanje, kakor se pravi kak' za kakó, tak' za takó, vin7 za vino? Gotovo je samo eno, in to je, da se „prav" po slovanski sintaksi opravičiti ne dá. Ako nas kdo boljšega ne prepriča, pišimo: to je pravo; pravo imaš; pravo iz Kranja; pravo za pravo; namesti „prav dobro" pa „jako dobro", kakor pravijo Slovenci za Sotlo. — Da bi ta „prav" takošen substantiv fem. bil, to bo težko dokazati. Vraže pučke (ljudske) iz Istre. Zapisal v ondi navadnem jeziku J. V. Ostriženi ili izčesani lasi se hitu (denejo) na vetar, da jih tičići najdu, nazla (gnjezda) pletu i Boga hvalu. Ako nevesta na piru (svatbi) ne pleše, njoj konoplje ne rastu. Ako ne plače (joče), ko ju peljaju od matere, njoj se kvas birsi i kruh se joj neče kisati. Ako noseća žena človika oštro pogleda, kadar jé, a njoj ne ponudi, mu dá jačmik (ječmen) na oči; ako se pa temjačmiku z brusom (oslo) trikrat potegne, dobi ona žena na prsa zbrusu (neko bolezen). Ako gré babica curat, ko nese otroka h krstu ili od krsta, nemore ta otrok cura držati ponoći. Ako se najdu tri mali, još goli mišici i se vfrigaju, i dadu otroku pojesti, da nezna, gotovo pomaga. Ako se ovca ne more objanjiti, se zemu dve ro-bide , ke na dva kraja (konca) v zemlju rastu , ter se stavu na križ priko ovce, pak se laglje objanji. Za zdravom Mariom se ne sme švikati (zvižgati), aš se Mati božja plače. Mrtvému detetu se mora stomanjica (srajca) prepa- sati, da more z angeli rožice v nadarca (nedrije) brati, drugač ne bi smelo ž njimi, a u krilce ne bi jih smelo brati. Na dan sv. mladenčev se zame praska (šiba) ter se gré od žirnega stabla do stabla, i se udare stablo govoreć: „žiru rodi, žiru plodi!" i to je žire mla- d enčati. Državni stroški za šolstvo, védě in umetnosti. Oton Hausner je v Lvovu izdal primerjajočo šta- tistiko Evropino (vergleichende Statistik von Europa), v kteri so na drobno popisani raznoteri stroški evro-pejskih držav. Zanimiv je ta popis o tem, koliko ta ali una država izdá leto in dan za stroške nauka, védnosti in umetnosti v primeri z armadinimi stroški. Vse države v Evropi izdajo za šolstvo in védnosti le 145 milijonov in 480.000 frankov: angležka nekaj čez 29 milijonov, francozka Čez 25, ruska čez 18, laška Čez 15, pruska čez 15, španjska čez 8, av-strijska čez 6, belgiška čez 5, švicarska blizo 4, turška čez 5, nizozemska in švedska čez 2 milijona, rimska 180.000, srbska 150.000 frankov itd. Vidi se iz tega, kako malo države privošĆijo nauku, védnostim in umetnostim, mimo tega, kar se obrne na arm ade, za ktere se v mirnih časih 17krat vec potroši kakor za šolstvo, véde in umetnije. Le 4 manjše države (švedska, švicarska, belgiška in nizozemska) — in ne ena vélika! — obrnejo za šolstvo saj 3 gold, od 100 svojih državnih dohodkov. Med vélikimi državami (se vé da v premeri njihove velikosti , njihovih stanovnikov in dohodkov) laška o tem največ storí, pruska malo, avstrijska pa še veliko veliko manj , tako, da le rimska ji je enaka in da le turška je še za njo. Med nemškimi storí virtemberška za šolstvo in védnosti največ, hanoveranska najmanj. Hausner primerja stroške za šolstvo, védnosti in umetnosti tudi s številom stanovavcev in kaže, da v vsi Evropi se po vsem le 51 soldov leto in dan potroši za 1 člověka. Ako se pa pogleda v posamne države, so raz-ločki veliki v tem. Največ izdajo za šolstvo v Bremenu, Frankobrodu, Svajci, Belgii, Virtembergu, Sak-sonii in Anglii, — v teh državah se šteje od 1 do 2 frankov (en frank je po našem denarji 40 krajc.) na 1 člověka. Se veliko manj, to je, le 52 do 94 soldov, se šteje na enega člověka za stroške nauka, v 15 druzih evropejskih državah, med kterimi je francozka, laška. pruska, danska, španjska in še druge. Manj od teh, in sicer le od 22 do 49 soldov izdajo za šolstvo za 1 člověka v Svedii, na Grškem, Ruskem in še 4 druzih državah. Se veliko manj v Avstrii, kjer dohaja za ta namen na 1 člověka 19 soldov, v Romanii 16, v Srbii 14 , najmanj pa v Turčii, kjer se počez le 5 soldov obrne za 1 člověka na šolstvo. Dalje primerja Hausner stroške šolske s stroški armadinimi v različnih državah evropskih, in kaze, da v vsi Evropi so šolski stroški v tolikošni primeri do ar m a din i h kakor 1 do 17, to je, na 1 frank šolskih stroškov hodi 17 frankov armadinih stroškov. Razloček je pa velik med posamesnimi deželami. Po številkah se kaže, da S vaj ca, ktera v mirnih časih nima armade, je v Evropi edina država, v kjer stroški za šolstvo več znašajo kakor za armado. Španjska država med všemi vélikimi državami najmanj potroši za armado, tako, da šolski stroški znašajo še skor deseti del armadinih; že več potřebuje armada na miroljubnem Angležkem , in še več na Pruskem, Avstrija pa celó 60krat več izdá za vojake kakor za šolstvo, védnosti in umetnosti, in le turška še vec, kjer na 1 frank za šolstvo hodi 155 frankov za armado. Nova pisma iz Srbije o Srbii. Iz Leskovca smo potovali v lepo vas Knjic, ki je, slobodno rečem, še nekoliko veča od Dunaja. Knji c je selo, v kterem se je Stefan Knjićanin, slavni junak in predvoditelj Srbov proti Mažarom, rodil in po nji dobil svoje ime. Knjic ima lepo novo cerkev, šolo itd.; med mnogimi v širjavo in daljavo raztrese-nimi hišami je pa najlepša Knjićaninova pod nekim malim hribom vsa iz rezanega kamenja zidana ; tla njena so po lepih sobah, vežah in kuhinjah vsa iz lepega be- 200 lega marmora, po stenah pa so slike redov siavnega junaka in podoba njegova , podobe srbskega kneza in carske rodovine ruske. V tej hiši živí zdaj žena nje-govega brata, tako velika vdova, da vece žene nisem še nikdar nikoli videl. O nji pripovedujejo , da tako umé konja jašiti, da ji noben voják kos ni! Priljudna žena mi je ponudila tri čaše sladkega vinca, da jih popijem v vecno slavo slavnému junaku, česar, se vé, da se bránil nisem. Pred Knjičem je na severni strani v veliko širjavo in daljavo žalostěn pogled nekdanje ve-likanske hoste, ki je bila, kakor pravijo, še pred 15 leti tako temna in tako polna hajdukov, voikov in druzih divjih zver, da človek še o belem dnevu ni smel sam kroz njo iti. Al zdaj še zajec kam skriti nima se! Vse izgleda kakor na našem Krasu, samo namesti kamenja in skalovja se vidijo visoki, gosti, sivi štori — prežalosten ostanek nekdanje prekrasne hoste! Osoda tako nemila je obrila kakor naš Kras tudi ta gozd! Iz Knjiča smo šli naprej in pregazivši zopet reko Grušo, dospěli smo v selo Radmil o vic. Dobro uro od Radmiloviča smo šli drugi dan v farno cerkev k službi Božji v BoraČ, kjer sta moja tovarša , gospodina kapitana, tudi sv. zakramente přejela. Dokler Srbin v vélikem postu ne sprejme sv. pokore in sv. obhajila, neče jesti ne rib ne oljnatih jedi; zato sem ju sam silil k tej kristjanski dolžnosti, da sem se na težavnem službenem potovanji tem preje rešii neza-beljenih jedi. Borac je velika in globoka dolina, okoli in okoli so visoki hribje. V sredi lepe doline kipi prečudna gora kakih 300 sežnjev visoka proti nebu. Na vrhu tega skalovja je bil nekdaj trden grad, čegar razvaline se še danes vidijo. Narod pripoveduje, da je ta grad srbska despotica Jer en a zidala; kmetje so mi kazali, od kterih strani so ga Turci tolkli. Na ta kam-niti hrib se kaj težko v suhem vremenu pride, v mokrem pa nikakor ne. Kadar je suho, plezajo gori mladi fantje po vseh štirih s smrtno nevarnostjo, da iščejo starega srbskega orožja, ktero se za beligraški muzej nabira kakor druge starine; veliko deževje je pa neki tudi večkrat s kamnjem vred doli prinese. Tudi meni so kazali kmetje staro srbsko orožje: razlicne sekire, pušice, střele, z ostrimi žebli okovane, bate, kice itd. Ta velika kamna gora v sredi lepe doline je res pravo Čudo Božje! Ako je človek ogleduje, prešine ga nehotè strahota, češ, da zdaj zdaj bode raspala in vso lepo dolino s strašnim skalovjem zasula. Ta gora pa ni iz jedne stalne in trdne skale, skala je na skalo precudno nakopičena. Tako le sam večni mojster zidati zuá! Pravijo, da se je nekdaj ob časih srbskega carstva lahko na ta prečudni hrib prišlo; al ko je carstvo padlo, so pribežali izbrani srbski junaki v ta grad, pa podrli skalnato pot tako, da nihče do njih ni mogel priti, pa tudi oni doli ne ; vsi so gori v krvavi bitki poginili, od kodar so se Turkom na vse strani branili! Tik pod hribom je majhna, lepo zidana cerkvica iz trdnega rezanega kamenja, ki je gotovo iz imenit-nega hriba vzeto. Koliko je stara in kdo jo je zidal, nihče ne vé. Po stenah male cerkvice so stare mala-rije svetnikov in njih napisi v staroslovenščini. S pobožno radostjo sem ogledoval ta prečudni hram Božji — skriti ostanek nekdanje srbské slave! Iz tega zidanja, teh malarij in napisov se jasno vidi, da so bili starodavni Srbi veliko stopnjo izobraženosti dosegli; gotovo so bili vrstniki tadanjim evropejskim narodom. Ta cerkvica je bila prva starina slovanskega zidovja , ki sem je v svojem življenju videl, pa se ga tudi nagledati in presuditi nisem mogel. Boga sem hvalil, da ne dá smrto-nosnega skalovja s strašne te visočine na njo grometi, pa hvalil sem tudi Turke, da je niso podrli in so bili zadovoljni samo s tem, da so svetnikom po stenah dali le oči, nosove in usesa postrgati. Se vé, turška navada je ljudém oči izkopati, nosove in ušesa rezati, in tako so tudi srbskim svetnikom po cerkvah delali. Iz Boraca smo po strašném blatu, po ledu in snegu koračili čez hribe in doline v monastir (klošter) Vra-čevšnica, kije dobro uro od ceste kakor vsi srbski samostani globoko med dvema visokima, z lepo bukovo in hrastovo hosto zaraščenima hriboma tako dobro skrit, da se poprej ne vidi, dokler se do njega ne pride. Ta samostan ni samo grozno velik in lep , ampak je tudi silno star; ima velika in lepa poslopja in čuda lepo iz samega rumenega marmorja zidano cerkev, ki že kakih 500 let stoji in bo stala, ako Bog dá! v večni spomin stari srbski slavi! Nad njeno lepoto so ostrmeli tudi divji Turci, ki so vse cerkve po Srbii poderali in oskrunjevali, da se je dotakniti niso upali. Neki turški sultan je celó dal temu samostanu lep diplom na pergamentu pisan. Iguman (gvardijan) mi je ta diplom po-kazal rekši: Da so Turki še tako strašno kakor krvi žejna divja zver po Srbii hromeli, so jim minihi tega samostana samo ta diplom pokazali, in nihče se ni smel ne njih, ne lepe cerkve, ne samostana in njegovega imenja dotakniti. Diplom na lepem belem pergamentu — po arabsko ali po tursko pisan? ne vem, tudi iguman mi ni mogel povedati — je blizo sežen dolg in vatei širok. Slova (črke) so raznih lepih barv, dolga, na vse strani zakrivljena in črka vrh črke natlačena; vse imajo skoraj nekako podobo našim nótam. Na diplomu je videti tudi več druzih lepotij raznih barv, kakor lepi turški grbovi, zvezde, polamesec, rože itd. Kteri turski car ga je samostanu dal in kaj je pisano v njem, ne vem, niti mi je iguman mogel to povedati. Res, da je zdaj turška sila strta in se samostanu ni več Turkov bati, tedaj mu tudi tega diploma več treba ni; al iz žive hvaležnosti se v samostanu na veke hranuje ; kajti on mu je bii njegov angel varh, ki ga je, kakor lepo cerkev, obvaroval turškega meča in ga ohranil večnemu življenju! Iguman mi je rekel, daje samostan Vračevšnico in lepo cerkev zidal srbski vojvoda Radić Postupović pod vlado despota Jurja Branko vi ča. Po stenah cerkve so lepe malarije svetnikov. po tleh cerkve, ki so iz belega marmora, so velike mar-morne ploše med manjšimi plošami s staroslovenskimi napisi. Tù so pokopališča imenitniših starih Srbov. Tudi v stenah cerkve so take marmorne ploše s staroslovenskimi napisi od zunaj in znotraj. Kakor neko čudo Božje sem ogledoval to staro cerkev, ki je v vseh strašnih nevihtah kakor vijolica med trnjem neoskru-njena ostala! In čeravno je že vec stoletij stara, je še zmirom mlada kakor spomladanska vijolica; mislil bi človek, da je še lani dodelana, ako bi ga oguljeni spisi in napisi po tleh cerkve ne opominjali starodavnosti. To je druga stara cerkev, slavni ostanek nekdanje srbské slave, ktero sem videí. tó^rotr f Bog me! Stari Srbi so bili izobražen narod; kdor ne verjame, naj gré, da vidi in sodi njih čuda! Klošter Vračevšnica ima mnogo lepih slik na platna; med njimi so najlepše : slike vseh Nemanicev kraljev in carov srbskih od Stefana Nemanica I. do mlađega cara Uroša in Lazara, slika metropolita Stefana Stratimirovića, strica generala Stratimi-roviča, slika metropolita Milentije, ki je v bitki na Čačku sam boben čez ramo oběsil in vojne znake za boj dajal. Se vé, da lepih slik ruske carske rodovine, ruskih in srbskih junakov tudi tu ne pogrešaš. V samostanu Vračevšnici tudi knez o svojem potovanji, po Srbii ostaja. Kazali so mi poslopje, kjer je knez Crni Jur puškini prah delal. Mi smo v tem samostanu kaj dobro živeli; res, da smo se postili, al imeli smo dobro ïzgotovljenih rib dovolj. Oljnate jedí in ribe pa, slobodno rečem, da ne ume nihče tako dobrih izgotovljati kakor Srbi. Dobili smo tudi mehke postelje in odeli smo se vsako noc ne samo s toplimi odejami, ampak tudi z dobrim vinom, ki mu ga na svetu para ni. Pri sladki kapljici se razgovarjaje smo vselej do polnoči in še dalje posedeli. (Dal. prih.) Zabavno berilo. *M\ly ^ 'i ^tr JBtefc^ ■■awffS"m» Mť l - ^ tyTtv JÊ ^LajuJIm ^"lfe 1 Or WCXJByB P Čudna večerná godba. Ogrska pripovedka. (Konec.) il- í Drugi večer sedeli ste rodbini spet zbrani v Ba-rankajevi hiši. Govorilo se je o čudnem včerajšnjem gostu, in Hána je razmotala oni zvezek not. Obsegal je mnogovrstne pesmi, popotnice, lovske in druge na-peve ; z veseljem viděla je liána, da je bilo vse za čakan in tamburo postavljeno. Gibala je liste sèm ter tjè, pa slednjič se je ustavila, vabljena po neki čudni moči pred mrtvaško popotnico. Vzemši te liste začela sta Andor in liána popotnico igrati. Že pri prvih akordih osupnilo je liáno veliko mojsterstvo skladníkovo. Andor ustrašen preneha; vendar ga nek silni nagon zdrami, da sopet za liáno svira. Mater in oba očeta presunila je ista groza, ^ktera se je polastila pri prvih glasovih zaročencev. Čedalje bolj resnobno in veličastno strašno donela je s strun melodija , ki je ranila srca vseh. liána je prenehala in, tresoča se na vsem životu, obledela, z žarečih oči pa so se jej potakale vroče solze čez lica. Andorov čakán donel je le vès zbegan in turoben, roditelji pa so slušali kakor okamneli trepetajoče glasove. Zdaj udari sopet Hána krčevito v strune, in divni akordi zapeli so kakor brenk ejolove harpe, kadar šumljá po dolini rahli večerni veter; — misiil bi člověk zdajci slišati globoke zdihljeje po zgubljeni sreči in ljubezni, zdajci démonovo krohotanje skrivnih oblasti, zdajci grobno pesem Čistih zvonov, zdajci pa prepir in zasramovanje nesoglasnih odmevov. Le z nadčloveškim prizadetjem mogla je liána popotnico do konca igrati ; al Andor piskal je z nekakim burnim mikom in čakanovi glasovi zbujali so duha v neko silno raskošje. Tambura padla jej je z rok, one-mogla je; Andora prevzela je tiha groza. Roditelji blagoslovili so otroka, in slovó obéh rodbin bilo je resno, mrzlo in tiho. Vendar vsak večer shajali ste se rodbini, kakor doslej, pa vsakrat bila je na vrsti ta mrtvaška popotnica, ktero je liána najraje igrala. Tudi Andoru, čeravno groze presunjenemu, priljubila se je čedalje bolje. Zastonj je bilo prizadetje starišev, odvrniti otroka svoja od te strahovite skladbe; vse ni nič pomagalo; slednjič so jeli sami to zmes čudne slasti in groze radi poslušati. In tako je donela vsak večer v tej ali uni hiši ne-blažna godba, in neizmerna od dne do dne veča turob-nost vgnjezdila se je v srca oběma rodbinama. Tako je přišel dan sv. Miklavža, kteri se je obhaj al v Coki. V veliki hiši kizbirovi *) se je rajalo, in dar za najbolji ples bilo je s trakovi in cvetkami kin- da vsi ustavi Dr. Tom ta za ker i in podtik- no vi h kraj c. To radi dober kup jedó je sicer po godi tištim, ki pečenko z mnozimi druzimi radi dober kup jedó, — al žalostno znamenje je Kaj je z resKo-ze; za živinorej 0, da morajo gospodarji zavoljo pomanj- potrebno? Ministei poslanci v eni teh sej kupčijsko ministerstvo vpraša kaj ko-zemunsko železnico, Hrvatom toiiko kanja klaje teleta tako tiščati od hiše! bljubil odg Kes drugi pot kmet. je revez da zavarovanci pri pomota ; oni dobivaj Graničari so že volili svoje poslance v deželni zbor so. Ker v vsem skupaj utegne zbornikov predzadnjih „Novicah" je bilo naznanjeno, biti blizo 300 y morajo zdaj skrbeti za vec sedežev v m oíicirj Greshamu dobivajo 8%. » 80°/, Je zbornici )) Glasonoša trdi iz činem Odg na dr. Issleibov v 136 pazko Novičino listu ,,Laibache zarad ,,Triest." dop utemeljenje jugoslavenskeg zdravniške fakultete) goto dobreg vira 1 7 da sdravniške fakultete) gotovo. — „Narodni listi" v Prag so po 2mesečini prepovedi začeli zopet izhajati 15. t. m n It a f f rv /\ t I* __—__« ____ __ \ m ti taka arlekinjada, da prekosi vsacega paj sedí nimamo za tako robo. Je (razun Pragi Več be Hlas tudi 77 izhaj boglj kot tedenik déte vladi Državni zbor prusk bil razpuščen 17. t. m Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Potihnul je veseli krik na Ogrskem Danes praznujejo v Rimu dan kronanja papeža Pija IX kteri zdaj 19 let sedijo na prestolu rimskem. 7 Om kaj pa P ; poturčeni Hrvat 7 zdaj ojskovodja turski daj v Rimu, kjer je bil tudi pri sv. očetu biva Slovesni 7 zdaj ? Dokler se ne vé, kaj bota deželna zbora v Peštu pogreb careviča in vélikeg in Zagrebu zahtevala in kaj bode Nj. Veličanstvo na to od- umerl v Nici kneza ili /ja^icuu zjaiiLcvairt nj ixîij uuuc iij. t cuuauotvu jli«, tu ^va uiucix v x^av/a , je uix qo ic i. t. lii. y X t!LI'C govorilo, je vsako besedovanje prazno. To je zdaj očitno, Aleksandrii v Epiptu se je prikazala kol bil se keg y ki t. m. v Petrogradu ali Je V je da vsi časniki ogrski enoglasno razlagajo cesarjev dohod prava kolera ali naša domaća poletinska, ni še gotovo, povoljno; tudi Slovaci se jako radujejo o tem, kar je vender je vlada vse storila, da se tej morivkivbrani presvitli cesar odgovoril primasu, da hoče zadovoliti ed vhod skozi Trst v naše dežele narode o g r s k e ; in kar je pri neki drugi priliki rekel, da Magjari so bili dozdaj gospodarji na Ogrskem, a zdaj je treba, da se naučé, da bodo deželani. — 1. ju- Denai pisiiik Matičin V drugem 1 lija jenja vojaško gospodstvo na Ogrskem in navadno deželno glavarstvo prevzame zopet vlado. — V zbor- tu so k Matici pristopili in plaćali: kotustanovnika: V v • V • Gospod Anton vitez Gariboldi, grajsčak v Siski nad nici poslancev dunajskega zbora je bila přetekli teden huda borba. Přišel je v pretres usodni 13. ustave, po kterem sme ministerstvo, kadar ni zbran državni zbor, storiti, kar se mu potrebno zdí, in ako spada taka naredba v oblast zborovo, mora ministerstvo potem prvému državnemu zboru razložiti vzroke in na- >> Ljubljano..... Masten Jožef, kaplan pri Tomažu v Ormužu 50 gold. 10 >> z letnim donesekom >> >> Maucič Jožef, župnik pri sv. Tomažu v Ormuzu Drobnic Andrej, kaplan pri sv. Petru v Ljubljani 2 2 11 sledke te naredbe. Ker ta ni po vsem jasen in se mnogim poslancem nevařen vidi, da ministerstvo lahko na-se potegne preveliko oblast, je dr. Berger nasvetoval V" Ljubljani 19. junija 1865. Z doštetimi poprej snimi Skupaj 64 gold 1054 Jf 1118 yt Dr. Jer. Županec. premembo tega in većina mu je pritrdila. Za to Kursi na Dunaji £0. junija izvoljeni odbor je po većini nasvetoval zboru novo po- 5 °/0 metaliki 70 fl. 15 kr. Narodno posojilo 75 fl. 5 kr. Ažijo srebra 107 fl. 75 kr Cekini 5 fl. 20 kr. Vabilo na naročbo Novic za druzega pol leta 1865. Dosedanje častite naročnike, ki so plaćali do konca tega meseca ? pa tudi nove naročnike prosimo i naj se oglasijo brž ko morejo z naročnino za „Novice"4, da jih potem prihodnji mesea po redu dobivajo. Cena je za pol leta po pošti dobivanim v tiskarnici jemanim za „ ,, V LISlVČll HAV^l JClllCtililll JL JJ