NAŠA THIBUMA
O novih poteh po starem načinu
Izolirati neki družbeni pojav, iztrgati ga. iz zaipletenega sestava rezi in odnosov, ki ga pogojujejo in določajo, iiato pa ga tako izolijanega po&kušati analizirati in pojasniti, pomeni že v naprej ue doseči smotra in ne priti do prave resnice. To velja splošno, a tudi za elaiiiek >Qd izvoz-nikov, — uvozni.kic, ki ga je objavila >Mladost« v svojii številki z doe 8. t. m. v rubriki >Aiktualni feljton« z nadnaslo-vom. sNove poti kinetijstva*.
Mehauično prlmerjajoč izvoz iin uvoz kiaetijskih. pj-idelikov iz časov pred vojno in po iijej ugotavlja pisec ornenjenega članka R. Vasovič: »... Kakšue razlike v sorazmerno kratki dobi! V 1.1959 je Ju-gosJavija uvozila kinetijskih pridelkov v vrednosti 1« 175 miiijouov dinafjev ali za maiij kakor 10 odstotkov vrednosti izvoza kmatijskih pridelkov v istem leiu. V po-vojnih letih pa se je to razmerje reč-kr&tno spremenilo, uvoz je za skoraj dva-krat večji od izvoza«. Potem pa nadalju-je: >... Podrabnejša analiza bi dejansko pokazala, da je siika 5e bolj črna glede na to, da tvorijo zadnja leta največji odstotek uvoženih kmetijskih prideLkov osnovni predmeti prehraae — pšenica in mast — medtem ko je bil uvoz drugih proizvodov, posobno pa južnega sadja, prav zato tudi vedno omejevan.«
Posebno zauimivo je, kako pisec članka vse to skupaj pojasnjuje.. >Kako je pri-šlo do tako velikih sprememb v sorazmer-no kratki dobi?« se sprašuje in nadaljuje, >je zadeva posebnih aualiz in pojasiii!. Več činiteljev pa je imelo odloeilen vpliv.« Poglejmo, kateri činitelji so to po "Vasovičevem mneuju. To je uagel ptira&t mestnega prebivalstva ozironia zmanjša-nje šterila knietijskih proizvajalcev in povečanje števila potrošnikov, in drugič ndzek douos našega kmetijstva. Nič več. Tu ga velja tudi doslovno citirati: >... To gibaaje vaškega prebivalstva in zelo moč-na težnja po zapusčanju vasi sta bili ?e-činoina posledica pomanjkanja boljše in svetlejše perspektive. Desetine ia dese-tine tisočev kmečkih inladeničev iai deklet ne bi zapuščalo, to je popolnoma gatovo, za vsako ceno svoie domove in imetje, če bi biJi ila njih videli in občutili puls so-dobnega napredka — raotorje, moderna tehnična sredstva in pogoje za kulturao življenje in višji staTidard«.
Kaj naj 6lovek po vseiu tem sklepa? Kaj bo šele sklepala mladina, ki ji je ta članek tudi narnenjen? AM se ne pride do sklepa, da je bilo kmetijstvo stare Ju-goslavije vitalneiše in iiaprednejše od na-šega sedanjega kmetijstva, z novimi od-nosi in v bistveno novi družbi? Ali se ne pojasnjuje naglo sprerninjanje socialne strukture našega prebivalstva popolnoma narobe in pogrešno? Dejansko je kmet šel pri nas v industrijo oziroma v mesto zato, ker ga je privlačeval zelo nagel rndustrij-ski in splo?ni razvoj, po Vasovicevera pa so bili to paupcrizirani kmetje brez per-spektive. ker samo pauperi zapuščajo svoje domove in svoje hiše >za vsako ceno.t V stari Jugoslariji je moral kmet za ceno gladovanja in spiošnega propa-danja ostati na svojem koščku zemlje. ker ni imel kam: staia Jugoslavija ni iniela industrije, ki bi mogla sprejemati
14
StTAH
28. V. 1957
NASA SKUPNOST
presežeJt delovne sile z vasi. Ce h\ se bil Vas-ovič sanio malo .potpudil in proučil naš • povojni razvoj, bi bil spozaal, da je stan-dard povprečnega kmetijskega proizvajal-ca zelo naraščal. Prav tako bi bil spoznal, da nismo uvažali pšenice iii sladkorja samo zato, ker je raslo število mestnega prebivalstva, temveč tudi zato, da bi ju jedli tudi tisti kmetje, ki si tega niso inogli privoščitiv stari Jugoslaviji. razen morda samo ob praznikih. Ln naprej, te-daj bi bil prav tako spoznal, da so v stari Jugoslaviiji izvažali kmetijske pri-delke tudi v položaja stalnega gladovanja celih področij naše države, kakor bi bil spozaal tudi to, da so juorali biti v strukturi iz-voza pridelki kmetijstva osnovna poslav-ka bkrati s surovinami, ker kaj drugega tako rekoč stara Jugoslavija niti mi mo-gla, niti ni imela izvaiati. Bila je agrarno surovinski privesek industrijsko razvitih kapitalističniih držav in iz tega tako nezavidnega položaja se je lahko iztrgala samo z revolucijo in s prihodom na oblast delav&kega razreda. Mehanično priiuerjaTije izvoza in uvosa kmetijskih pridelkav v dovojnem in povojnem raz-dobju mora nuditi pogrešno sldko tudi o našem kmetijstvu ter o vsem našem go-spodarskem razvoju, če se ne upoštevajo strukturne sprememibe, do katerih je pri-.šlo v naši blagov.ni izmenjavi z inozem-stvom, če se ne upošteva vrednostni in fizični obseg izvoza iu uvoza, notranji in raednarodni pogojii in odnosi, v katerih se je ta izmenjava opravljala in se oprav-lja. No, kam bi nas privedlo, če bi šK po vrsti in opozarjali na posamezne ne-točnosti, ki jjh vsebuje članek ^Od iz-voznikov — uvozniki..
Zakaj tedaj gre. kajti dejstvo je, da na-še kmetijstvo zaostaja za gospodarskim razvojem države in povzroča tako objek-tivno oviro za hitrejši gospodarski razvoj v ceJofii' Prav tako je toono. da imamo nteke douose in zelo nizko delovno storil-nost v kmetijstvu. Osnovne analize naše-ga kmetijstva, ki so bile opravljene v zadnjem času ob pripravah za sprejem perspektiraega plana, nedvoumno kažejo, da je stagnacija in v nekem smislu tudi zniževanje naše ktnetijsike proizvodnje težnja, ki je prišla do izraza že pred dalj-šiin časom, pravzaprav pred več desetletji. V osnovi te težnje leži iiezadostno inTesti-raaje v kmetijstvo. Bivša Jugoslavija ai biia &posobna, da bi opravljala te investi-cije predvsem zato, ker je bilo vse nje-uo gospodarstvo v rasti zaostalo, s soteu-merno majkno akumulacijo — posebno tisto, ki je ostala v državi — tako da ni bila sposobna povečaiti gospodarskega razvoja katere koli gospodarsike veje. in s tem samim tudi kmetijstva. Bivša Jugo-slavija jo dejaosko v svojem kapitali-stičnem i&zrojfa zaikasnila in kot taka je morala nositi vse posledice že r&zvitega svetovnega tržisča, ki so večvrstno priha-jale do izraza, se prepletale ia zavirale njen gospodarski razvoj. Na razvoj kme-tijstva so v takem položaju posebno ne-gativno vplivali tudi politika cen, drobno lastniška struktura itd. Odtod je tudi iz-virala stalna agrarna kriza v stari Jugo-siaviji, a  to je poglavje zase.
Pri oceni povojnega razvoja našega kmetijstva je treba upoštevati podedova-uo stanje. ki je bilo le še bolj potenci-rano z vojnimi ptistošenji in drugimi po-sledicami vojne, nato pa po^ebne notra-nje   in   mednarodne   razmere,   v   katerih
smo opravljaii iadustriaJizacijo ln da-jaii zeio pomembaa sredstva za krepitev obranBbufln sil države. Pri tem je bilo tre-ba razplesti cel spiet podedovanih proti-slovij in zagotoviti najhitrejši gospodar-s.ki razvoj države. To je bilo v najvecji ineri tudi doseženo. Tako proizvaja na primer naša industrija danes za 2,6 krat več kakor iDdus.triia. v sta.-i Jugt»laviji, uspehi. ki snio jih dosegli v celi vrsti dru-gih področij (v prosreti, zdravstvu itd.), to prav taiko potrjujejo. Res je, za po-spešeTanje kmetijstva nistnu mogli dajati toliko sredstev, koliikor je bilo to potreb-noin nujno zanjegov bitrejši razvoj. Razen tega je bilo treba najti tudi organizacij-ske oblike. prek katerih bomo investirali v kmetijstvo. Drobna posest saraa po sebi sploh, v naših razmerah pa še posebno. ni za to primerna. Prek nje n bilo mogoče rrfiti tega problema. To ne bi bilo upra-vičeno niti z ekouomskega n.ti z družbeno političnega stališča. Po drigi strani je kolektivizacija s-faLinskega tlpa odpadla sama po sebi, ker je nasprotna osnovniin načelom, na katerin je v našib razmerah edino mogoče graditi s*x?ialLzeni. Svobodni proizvajalci, njihovi moralni in material-ni jnteresi — specifična oblika združeva-nja teh proizvajalcev — so morali biti tudi tu tisto, iz česar smo Ishko izhajali pri reševanju problema podružbljevanja kmetijske proizvodnje in njenega dviga-nja na višjo ekonorasko in družbeno ra-ven. Sedaj smo v razmerah. ko latiko del v industriji akumuliranih sredstev damo za investicije in hitrejši razvoj kmetij-stva. Po drugi strani smo J.e pred časom ukrenili, da akumulacija, Ki je bila ustvarjena y kmetijstvu, čedilje bolj slu-ži njegoverau napredku in razvoju. Uspe-he, fcii so jih v zadnjem času dosegle naše kmetijske organizacije, pa čeprav na ož-jem sektarju, nedvoumno potrjnjejo pra-vilnost take naše politike, k: je bila for-mulirana že na IV. plenumu Socialistične zveze.
Resolucija o perspektivnem razvoju1 km«tijstva Ln zadružništva, ki jo je spre-jela ljudska skupščina. hkrati z materiali IV. in V. plenuma Sociali&tične zveze po-polnoma jasno določajo nak> kmetijsko p>olatiko v prihodnjem razdobju. To poli-tiko je treba izvajati m pravilno pojas-njevati. Ne gre za kampanjo, tetnveč za sistemationo izvajanje politike. za katero je zelo pomembno. da jo razume kmečka mladina. Niti sedaj ne bodo čez noč, to je takoj, v yseh naših ?aseh zabrneli mo-torji in tehnične naprave. Ponekod bo na-predek tudi prehod od lesenega k želez-nemu plugu in od yoJovskc h konjski vpregi. Ne smeino pozabiti, da je naša država zelo raznolika po pogojih in stop-nji razvoja posamezraih pc-dročij tako splošno kakor tudi r kmeti.stvu. Ckltod bosta tudi tempo. a tudi tehrična oprera-ljenost s sredstvi, ki so [K>trebna za izva-janje sodobaejših metod v kmetijski pro-iKTodnji, odTisna ne samo od tistega. kar bo skupnost mogla dajati v ta namen, temTeč tudi od tega, kakšne so potrebe in ekonom3ke možnosti posameznega kraja in koliko bodo ljudje. ki tu živijo in de-lajo, posebno pa, koliko bodo njihove or-gaiiizaeije pokazale iznajdljirosti in pod-jetnosti, koliko bodo sami u«tvarili sred-stev za napredek svojega načina gospo-darjenja in življenja.
Clanek >Od uvoznikov — uvozniki« po-grešno pojasnjuje dispropore ki je nuj-, no in zakonito nastal v naSen gosp<idar-*kem razvoju, širi iluzije in > tem samim ne more biti uvrščen med prispevke. ki služijo pravilnemu pojasnjevanju naše kmetijske politike niti doslej niti v pri-hodnje.                                           R. Š.