Izhaja v Čelov™ / Fre<-h»i- urt/Celovec • P. b. b. • CZ 02Z030863 W «kovina ■ Poštnina plajaMjrijosUJjpJlllg Koroška osrednja knjižnica "dr.France Sušnik" Na gradu 1 QTn 2390-Ravne na Koroškem » SLOVENSKI VESTNIK, Tsrvi.er Celovec • četrtek » 6. junij 2002 .tr. 16, »-902° Celovec IK štev. 23 (3172) • letnik 57 • cena 0,73 evra |m_>X Sž Kärnten/Koroska vabi na 8. mednarodno spominsko svečanost pri bivšem koncentracijskem taborišču a na Ljubelju na avstrijski strani v soboto, 8. junija 2002, ob 9. uri Srednjo Evropo tarejo nerazrešeni problemi GOVORNIK: Gottfried Wagner, pisatelj, soustanovitelj skupine Post-Holocaust-Dialog, pravnuk Richarda Wagnerja »Poslanica mladine« - GLASBA: dijaki in dijakinje slovenske gimnazije v Celovcu, mešani zbor gimnazije, komorni zbor iz Borovelj, mešani zbor iz Sel. Vabljeni! Q retekli konec tedna se je v I Sloveniji končalo 9. srečanje predsednikov srednjeevropskih držav, nekdanje Evropske pobude, katero sta spodbudila slovenski predsednik Milan Kučan in njegov češki kolega Vaclav Havel. Na Bledu so se zbrali predsedniki 16 evropskih držav od Makedonije do Nemčije, med njimi pa tudi avstrijski predsednik Klestil in italijanski predsednik Ciampi. Medtem ko je bila še pred leti t. i Evropska pobuda veliko bolj homogena, je z razširitvijo postala bolj raznolika, saj države pripadajo različnim asociacijam - nekatere so članice Nato, duge Evropske unije, nekaj držav je kandidatk za vključitev, nekatere pa so šele na začetku pridruževanja. Reprezantančni vrh na Bledu in Brdu pri Kranju seveda ni mogel prinesti obvezujočih sklepov, lahko pa je v svojih razmišljanjih napotilo svojim vladam za nadaljnje korake. Najpomembnejši dosežek je nedvomno v umirjanju balkanske krize, saj sta jugoslovanski in hrvaški predsednik, Koštuni-ca in Mesič, podpisala izjavo o krepitvi dobrih medsebojnih odnosov. Žal pa slovenski predsednik Kučan v pogovoru s hrvaškim predsednikom Mesičem ni uspel medržavnih odnosov premakniti z mrtve točke. Z avstrijskim predsednikom Klestilom se je Kučan pogovar- ZG in ZRG za Slovence vabi na slavnostno akademijo pod geslom »45-letnica Slovenske gimnazije in 100-letnica rojstva dr. Joška Tischlerja« v petek, 7. junija 2002, ob 19.30 v avli ZG in ZRG v Celovcu, Janežičev trg 1 Prisrčno vabljeni! jal o sporazumu Nata z Rusijo ter o avstrijski želji o prometnih povezavah preko Slovenije s Hrvaško. »Združena Evropa naj seže do tja, kamor sežejo njene vrednote, do tja, do koder obstaja pripravljenost sprejemati in razvijati njen pravni red in njeno demokratično politično kulturo,« je ob zaključku srečanja v povzetku dejal predsednik Kučan. To naj bi bila ključna izpoved devetega srečanja, na katerem sta se v iztekajočem letu njunega mandata od nadaljnjih srečanj poslovila Milan Kučan in Vaclav Havel J. R. DUNAJ Stojsičeva za dvojezični pouk p I arlamentarka Zelenih Terezija Stojsič je na zvezno ministrico za pouk naslovila vprašanje, ki zadeva dvojezični pouk na Koroškem. Gre za ure- Kultur’ let [lil Ciclp^fo2-2002 Ob 100-letnici kulturnega delovanja v okviru domačega društva so čestitali tudi prominentni gostje, med njimi tudi šef koroške ljudske stranke Georg Wurmitzer (četrti z leve) in generalni konzul Republike Slovenije Jure Žmauc (prvi z desne). Več na strani 4. sničitev ukrepov, ki so predpisani že deset let, vendar še do danes niso uresničeni; to so ulcrepi za pospeševanje skupnosti eno- in dvojezičnih otrok. Poleg tega je Stojsičeva vprašala, kaj pravi ministrica na aktivnosti koroških brambovcev ter tako imenovane »Platforme za šolo jezikovne raznolikosti«, katere aktivnosti pa so jasno usmerjene proti slovenski narodni skupnosti in dvojezičnemu pouku. Proponent te platforme pa je tudi Alwin Palasser, ki je deželni inšpektor za šolstvo. Poslanka je opozorila ministrico tudi na dejstvo, da ravnatelji šol, ki so razposlali staršem vabila za prijavo otrok k dvojezičnemu pouku v obeh jezikih in katere so »domovinske« organizacije grobo napadle, nimajo nobene podpore s strani šolskih oblasti. Slovensko zdravniško društvo Celovec obvešča, da bo 10. in 24. junija (obakrat ponedeljek) od 18. do 18.45 na sporedu radia AGORA oddaja »Podaljšanje mladosti -forever young« v okviru oddaj »Zdravje in socialna varnost« PREBLISK ■ Diskusije o dvojezičnosti, manjšim, pretekli in polpretekli zgodovini se vrstijo druga za drugo. In diskusija bi ne bila diskusija, če bi ne bil zraven tudi kdo z »druge strani«. Pa smo nedavno v Šentjanžu zvedeli, kako dobra, pazljiva in razumevajoča da je deželna vlada, ker nas namerava zaščititi pred nepremišljenimi odločitvami ustavnega sodišča, kajti namreč le-to provocira in zavira dober dialog v deželi, ki da je bil že nekoliko napredoval. Zdaj pa ... In gospod z modrimi očmi resno verjame, da bo vesoljni slovenski narod naredil »aaaaah, nismo vedeli« in bo postavil spomenik deželni vladi (morda v Žrelcu?). Ker se gospoda na Amulf-platzu kuha izključno v lastnem zosu in ni sposobna zaznati vonjav od blizu in daleč, ki signalizirajo bolj užitno družbo, je celo verjetno, da verjamejo sami sebi in o svojem vsezveličavnem prav. Dialog in konsenz: kako lepo to zveni, posebno če se da reč nategovati takole v desetletja in zraven upati, da se bo del Slovencev na Koroškem asimiliral, drug del pa pomrl. Nervozni so postali. Čas se bliža, ko bo dežela morala priznati, da ni pravna dežela, če ... No, če ne bo uresničila odločb ustavnega sodišča. S. W. ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV vabi na praznovanje 6o. obletnice oboroženega upora proti nacizmu v nedeljo, 23. junija 2002, ob 14. uri kPeršmanuvPodpeci Sodelujejo orkester mestne občine Kranj, MePZ »Danica«, recitatorji in govorniki Prisrčno uabljeni! SKD Jepa Baško jezero vabi na jubilejni koncert ob 80-letnici društva v soboto, 15. junija 2002, ob 20. uri na stari grad v Bekštajnu (Burgarena Finkenstein) Nastopili bodo: MoPZ Jepa-Baško jezero, Tambu-raški ansambel Loče, skupina Akzent, otroška skupina Jepca, Chor der DG Ledenitzen, igralci SPD Oobrač, orkester Glasbene šole in Ansambel Drava Prisrčno vabljeni! Dobrotniki naroda BURNA SEJA ZBORA NARODNIH PREDSTAVNIKOV V Narodnem svetu skoraj nepremostljiva nasprotja ovorice zadnjih tednov in VJdni, da so v Narodnem svetu močna trenja, so se na predvčerajšnji seji Zbora narodnih predstavnikov, v torek, 4. junija 2002, potrdile. Razlike v političnih gledanjih in ocenah ter nasprotujoči si strateški koncepti in tudi osebne animozitete so izbruhnili z vso silo. Na prvi in bežni pogled si stojita nasproti skupina okoli predsednika Bernarda Sadovnika in tabor okoli bivšega predsednika Matevža Grilca in Karla Smolleja. Sadovnik tej skupini očita, da hoče njega, direktno izvoljenega predsednika, spraviti na kolena. Takoj na začetku naj bo poudarjeno, da nihče ni zahteval Sadovnikovega odstopa. Nasprotno, vsi so mu zagotovili podporo in Matevž Grilc je co-ram publico prisegel, da nikoli in nikdar ne bo več kandidiral za predsednika NSKS. S tem je očitno hotel utišati vse špekulacije o ponovni kandidaturi ter ublažiti morebitne Sadovnikove strahove, da bi on bil njegov tekmec na prihodnjih volitvah za predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev. Ali bo ta javno izpovedana prisega kaj pripomogla k pomiritvi znotraj NSKS, pa bo pokazal razvoj časa. Vsekakor je podpredsednik Pavel Apovnik glasno razmišljal o morebitnem odstopu. Po torkovi seji je vprašljivo, ali o jasno zakoličenih taborih znotraj NSKS oz. ZNP sploh moremo govoriti, pri čemer pa je jasno, da je razkol tako močan, da ga lahko skoraj otipaš. Kajti izkazalo seje, daje velika večina navzočih članov ZNP, ki jih sicer ni mogoče prištevati k tej ali oni usmeritvi, sila nezadovoljna s trenutnim stanjem v organizaciji in s političnim nastopanjem predsedstva oz. predsednika. Očitajo mu, da se ne drži sklepov Zbora narodnih predstavnikov (ZNP) in Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (KOKS) v zadevi topografskih napisov, in da ni mogoče govoriti o usklajeni politiki NSKS. Najbolj pa jih skeli, da je predsednik Sadovnik v vnaprejšnjih medij- skih izjavah in intervjujih nasprotni skupini očital, da ga hoče »uničiti« oz. politično ugonobiti ter da je najavljal kompromis v zadevah, o katerih Zbor narodnih predstavnikov še niti ni odločal. To pa z grožnjo, da se bo poslužil bazičnega glasovanja med člani NSKS, če bo Zbor narodnih predstavnikov sklenil drugače, kakor pa je odločil on sam. Če važna seja Zbora narodnih predstavnikov, glavnega odbora ene od obeh osrednjih političnih organizacij, poteka pod tako nesrečnimi predznaki in predpostavkami, se ni treba čuditi, da zdaleč zgreši dnevni red. Frustracija članov se je odražala tudi v njihovi masovni odsotnosti na seji. Le za las je Zbor narodnih predstavnikov dosegel sklepčnost. Predsednik ZNP dr. Franc Wutti se je sicer po svojih močeh in odkrito trudil, da bi sejo spravil v količkaj umirjene vode in v konstruktivne kolesnice, a zadeva je že od vsega začetka bila preveč spolarizirana. Wutti je, da bi pomiril duhove, celo predlagal mediatorski način reševanja medsebojnih konfliktov, vendar je ostalo odprto, ali bo ta pot vodila do zaželenega cilja. Kajti vse je odvisno od konfliktnih »partnerjev«. Zaradi žolčno napetega notranjega očiščevanja, ki je občasno bilo podobno grobi košnji, je Zbor moral preložiti tako važno točko kot je vprašanje radijev. Sicer pa mestoma sami člani niso imeli pregleda nad tem, o kateri točki da pravkar razpravljajo. Poglavitni politični kamen spotike je bilo stališče NSKS pri pogajanjih o napisih na konse-zualni seji zveznega kanclerja. Delovna skupina v KOKSu je izdelala predlog, da je treba postaviti 396 dvojezilčnih krajevnih napisov. Sadovnik pa je že dneve poprej prav v tej točki signaliziral, da bi bil zadovoljen tudi z bistveno nižjim številom. Zato je Rudi Vouk ob ustrezni podpori članov ZNP predlagal, da morata obe osrednji organizaciji, NSKS in ZSO, od- preti informacijsko ofenzivo, v kateri bi pozitivno zagovarjali omenjeno število tabel, ne pa da odstopata od obveznega sklepa, sprejetega v KOKSu. Ta ofenziva naj bi se začela takoj s tiskovno konferenco. O diskusiji, ki se je vnela okoli možne tiskovne konference, bomo zgrnili plašč molčečnosti. Vsekakor pa je večina odbornikov glasovala za tiskovno konferenco, ki se je naj udeleži tudi Rudi Vouk, in tako preglasovala predsednika. Sadovnik je svoje postopanje utemeljeval s tem, da je direktno izvoljen predsednik in da ni vezan na sklepe ZNP. S to izjavo je posredno odkril najbolj šibko točko volilnega sistema NSKS: to pa so manjkajoči kontrolni mehanizmi za predsednika in pa, da ni vezan na sklepe ZNP. Takšna ureditev nosi v sebi kal »firerskega principa«, modela, ki v demokratičnih strukturah nima kaj iskati in bi ga naj zato čim prej zbrisali iz pravil NSKS. To bi moral zahtevati predvsem predsednik, pa čeprav bi zategadelj izgubil košček ali dva svoje oblasti. Tu gre za etično jedro organizacije in za politično optiko. Franc Wakounig Praznovanja so se udeležili člani kooperative s cele Evrope Foto: Štukelj LOBNIK Longo mai -naj traja še dolgo "7 ačetki zadružnega gibanja Z-»Longo mai«, ki pomeni v provensalščini pozdrav - (Provansa je pokrajina v alpskem predelu južne Francije) »naj traja še dolgo« - segajo nazaj v leto 1973. Tedaj so mladi in pogumni pionirji iz večjih mest Avstrije, Švice in Nemčije ustanovili v južni Franciji prvo kooperativo na osnovi samoupravljanja. Njihov cilj je bil v odročnih in zapuščenih gorskih alpskih predelih Evrope ustanavljati oziroma zgraditi pionirska naselja po vzorcu samoodločanja, na osnovi človekovih pravic in solidarnosti. Danes obstaja 9 zadrug oziroma kooperativ po vsej Evropi, ki se ukvarjajo z ovčjerejo, predelavo volne, čebelarstvom, vinogradništvom in pridelavo zelenjave. Sovraštvo in občudovanje Leta 1977 so nekateri pionirji gibanja »Longo mai« kupili zapuščeno Stoparjevo domačijo v Lobniku, ki se nahaja na višini 930 m, na južnem robu Ojstre. »Hiša je bila v izredno slabem stanju,« je na slavju ob 25-letni-ci, ki je potekalo preteklo soboto pri Stoparju, povedala Heike Schiebeck. Korak za korakom so preuredili in posodobili (električna napelajva, vodovod itd.) poslopje, v katerem sedaj živi šest odraslih in pet otrok oz. mladostnikov. Na kmetiji se srečavajo ljudje iz jugovzhodnih in zapadnih držav Evrope. Medtem ko je Longo mai danes sestavni in oblikovalni faktor v obmejni občini Železna Kapla, je koroško časopisje ob prihodu teh »svojevrstnih pionirjev z lastnimi idejami« in prvih letih njihovega delovanja zelo sovražno pisalo o tej zadrugi. Za spomin nekaj naslovov: »Longo mai - eine Gefahr für öffentliche Ordnung«, »Wie unpolitisch ist Longo mai?«, »Blutiger Terror in Österreich: Longo mai -Sicherheitsrisiko?«, »Als Antifaschisten verkleidete Kommunisten gegen westlich-freiheitliche Gesellschaftsordnung« itd. Spodbudne iniciative Znana in priljubljena, a medtem že rajna upornica Jelka Kuchar je od vsega zaetka z njimi po svojih močeh sodelovala in pomagala, sad tega je bila tudi knjiga o njenih spominih iz časa uporniškega gibanja med 2. svetovno vojno. Legendarne so Longo maie-ve črede ovac na Dunaju ob Donavi, radijsko oddajanje z neke italijanske gore v koroški prostor, Longo mai se je zavzemala in se zavzema za ohranitev dvojezičnih ljudskih šol (platforma ogrožene šole), za uresničitev določil člena 7 iz ADP. Po razpadu vzhodnega bloka so navezovali stike s Transkar-patijo, z jezikovno šolo LIK v MAZAŠKA AKCIJA V SVINČI VASI Heil Jörg, kljukasti križi in osebna žalitev r\oslej neznani storilci so \J prejšnji teden v tej deželi spet zapustili sledove nestrpnosti in narodne mržnje ter osebnega žaljenja. V Svinči vasi, v neposredni bližni Tomanove domačije, so v podvozu avtoceste namazali parolo »Heil Jörg«, kljukaste križe, prečrtano Davidovo zvezdo in neokusno osebno žalitev Tončija Sturma. Ta najnovejši mazaški incident časovno in sporočilno sovpada z mazaškim napadom na partizanski spomenik pri Karlu-tu na Svinški planini. Že konec lanskega decembra in v začetku Užgorodu itd. Leta 1996 so skupno z drugimi kmeti ustanovili direktno prodajno kmečko mrežo »Coppla kaša«, Longo mai je bistveno prispevala k ustanovitvi odprtega radia AGORA in sodeluje pri MePZ »Zarja« in MePZ »Danica«. Po 25 letih je eksperiment »Longo mai« bolje sprejet v kapelški regiji, tako pri slovensko kot tudi pri nemško govorečih prebivalcih. Zanimivo je tudi dejstvo, da se je na Stoparjevi domačiji v preteklih 25 letih rodilo 20 otrok. Veselo praznovanje Ob lepem in toplem poznospom-ladanskem vremenu in praznično olepšanem dvorišču so domačini pripravili gostom prijazen sprejem. Na ražnju so pekli jagnje in kotlete, servirali vino iz francoske kooperative, pecivo januarja pa je bila mazaška akcija v bistriški občini, potem pa v Labotski dolini. Tam so prav tako neznani storilci »pisali« parole v neki spakedranščini, ki naj bi bila podobna slovenščini. O storilcih omenjenih mazaških akcij oz. o osebah, ki stojijo v ozadju, ni duha ne sluha. idr. Na stojnicah so prodajali kakovostne domače izdelke in nudili informacijski material. Čestitat je prišel tudi ka-pelčki župan Peter Haderlapp, ki je v kratkem pozdravu izrekel zahvalo za njihovo požrtvovalno delo v tej gorski regiji in za sodelovanje v raznih iniciativah. »Nekdaj sovražna in odklonilna drža s strani nekaterih prebivalcev in tudi javnosti se je danes spremenila v pozitiven odnos do kooperative.« Jubilantu je nekaj pesmi zapel MePZ »Zarja« pod vodstvom Barbare Novak, kulturni spored pa je še oblikoval kaba-retist Jörg-Martin Willnauer in glasbena skupina »Di Grine Kuzine« iz Berlina. Ob zvokih ansambla na skednju so obiskovalci in obiskovalke praznovali pozno v noč. M. Š. Morda ob robu še zanimiva podrobnost: storilci v Svinči vasi so uporabili moder lak, barvo, kot jo uporablja tudi FP. Vsekakor so svojega vzornika tudi imensko ovekovečili in mu zahajlali v pozdrav. To pa je pozdrav, ki se kaj lahko sprevrže v grožnjo. Dokument nestrpnosti, mržnje in grožnje Množične selitve 15. april zjutraj. Kakor ponavadi smo imeli ves dan pouk. Med opoldanskim odmorom stopi brat k meni in mi reče ves bled, da doma nekaj ni v redu. Štokarjev da mu je povedal. Takoj po naslednji uri pa je vstopil gestapovec v razred - za njim pa moj oče. Brez pojasnjevanj sem vzela knjige in tekla k njemu. Le zakaj je stiskal trdno ustni, da ni prišlo niti besede iz njih? Obup mi je trgal srce ... Gestapovec nas je gnal po Šmohorju, da so se ljudje ozirali. Nato smo se usedli v avto in se odpeljali proti domu. Vožnja se mi je zdela zelo dolga. Oče, brat in jaz se nismo pogovarjali, ko smo se peljali mimo naših polj. V Dolah, v domači vasi, je bilo vse v zmedi. Dva velika avtomobila sta stala pred našo hišo. Okoli pa so bili ljudje, otroci so jokali, ženske vpile, moški postajali ... In povsod je bilo toliko sivega blata. Nekaj jih je bilo, ki so ob senzaciji uživali, nekaj jih je jokalo, nekaj pa skrivaj nasmihalo. Vsi, ki so bili naši, so sedeli v avtomobilu. Felaherjeva družina, Rauterjevi, melviški Kovač s svojimi šestimi otroki, ki so se stiskali prestrašeno v kotu nad svojimi culami, Bohovi ter naši. Čakali so samo še na naju. Bohovi so imeli 14 dni starega otroka, ki je jokal, mlada mamica pa je bila smrtno bleda. Tam zadaj pa je, kakor da je ne bi bilo, čisto pogreznjena v svoje misli sedela stara mama. Šele ko sem jo zagledala, me je začelo daviti nekaj v grlu ... V zbirnem taborišču v Žrelcu Mrak je že bil, ko smo se ustavili v Žrelcu pri Celovcu pred nekimi barakami. Vse polno izseljencev se je prerinilo k nam. Obsipali so nas z vprašanji »od kod, kam?« Nad vsem ropotom pa se je drl nekdo v zvočnik, klical je imena tistih, ki so jih še isti večer odvažali iz taborišča na vlak. To, da nas je več, me je nekako potolažilo. Taborišče je bilo zelo veliko. Kakor nametano so stale barake naokrog. Gestapovci so nas peljali v številko 10. ... Zaradi slabega zraka nismo mogli zaspati. Ležali smo na slami, možje pa so sedeli na tisti pregraji in se pogovarjali o tem, kaj bo. Pravzaprav sem bila nekako vesela, ker sem čutila, da nismo osamljeni. Mnogo nas je na Koroškem, ki se nas germanizacija ni bila oprijela - in med nami so bili možje, trdni kakor skala: Brugger, moj oče, Lapuš, Smrtnik, Prušnik, Gril in še mnogo, mnogo drugih. Če so nas mislili Nemci z izselitvijo uničiti, so se zelo zmotili. Nasprotno! Združili so nas. Spajati so nas začele trdnejše vezi. Iste težave, skrbi, misli in stremljenja -ista usoda je povezovala drugega z drugim. Selili so nas... Mira Zorec, rojena Wutti, vnukinja Franceta Grafenauerja, je doma iz Dol v Ziljski dolini. Kot otrok je bila z družino leta 1942 izseljena v Frauenaurach, kjer je umrla njena babica. Mira živi kot upokojena učiteljica v Piranu v Sloveniji. Svoje spomine je objavila v povojni reviji Svoboda. Močno skrajšane objavljamo v seriji spominov na izseljenstvo. Transport v taborišče v Nemčijo Zvečer se je v taborišču oglasil zopet oni »Achtung, Achtung!« iz mikorofona. Klicali so nas skupaj, kakor smo doma vsako poletje zvečer na dolški in brški planini klicali krave, ko smo jih gnali v »tamarje«. Le zvoncev mi še nismo imeli! Zato pa so nas šteli po kosih in nam povedali številke, ki smo sijih morali obesiti na vrvice okoli vratu. Klicali so družine - posamezne člane in nas nato porinili v nabito poln avto. Odpeljali so nas na celovški vzhodni kolodvor. Tam smo morali v vagone, ki so jih takoj, ko so nas prešteli in se prepričali, da smo polnoštevilni, zaklenili in zaplombirali. Na štirih klopeh nas je bilo 22, od tega 7 majhnih in 4 nekoliko večjih. Oken nismo smeli in tudi ne mogli odpreti. Skoraj zadušili smo se. Tema je legla nad strehe in ulice Celovca. Zunaj je stalo na stotine koroških Slo-vencev, ki so prišli po slovo. Zvedeli so na nek način, kdaj bomo odšli, čeprav so nas hoteli naši »nadrejeni« čisto po tiho odpeljati. Policija je branila rojakom, da bi prišli k vlaku. Nemir je bil vedno večji. Vlak je zapiskal v znamenje odhoda. Tedaj pa je, kakor hrumeči val, pridrvela vsa množica do nas. Naše misli in želje so se objemale v slovo... V Beljaku smo se ustavili. Tudi tu so nas čakali Slovenci. Odprli smo okna, kljub temu, da so gestapovci nad nami vpili in nam grozili. Človek postane tudi za grožnjo top in neobčutljiv. Straža je stala ob vlaku in ni pustila, da bi prišli bliže. ... Šele ko je para lokomotive zadušila zadnje pozdrave onih na kolodvoru, smo se streznili. Noč! Sedeli smo drug poleg drugega. Bledi obrazi so izstopali iz teme in imela sem vtis, da stoje tam nekje mračne prikazni, ki imajo samo izmaličene obraze. Bolna domišljija pa je prešla v sanje in kmalu je nas otroke premagal spanec. Prebudila sem se, ko smo stali na solnograškem glavnem kolodvoru. Tam smo dobili nekoliko vode. Ura je bila štiri. Svitalo se je že, ko smo se odpeljali proti Rosenheimu, mimo Mlinchna v Augsburg, Treuchtlingen in Nürnberg. V Erlangnu, to je kakih 30 km iz Nürnberga, so delili naš transport. Polovico transporta so odklopili. Peljali so jih še naprej. Pozneje smo zvedeli, da so se vozili še 48 ur in pristali v Rehnitzu pri Stettinu (sedaj Ščečin na Poljskem) ob severnem morju. V taborišču Frauenaurach V Erlangnu smo dobili prvič hrano. Sestre Rdečega križa so nam dale čaj. 17. aprila ob treh popoldne smo prispeli v vas Frauenaurach. Tam nas je čakal Pfaffenberger, naš prvi »lager-führer«. Pozneje nam je pripovedoval, da so imeli v Erlangnu sestanek. Tam jih je učil nadrejeni, da bodo dobili zelo nevarne ljudi v taborišče. Zato nas je prišel tedaj čakat s strojnico. Tudi nek »bolničar« je bil s Pfaffenbergerjem. Krstili smo ga pozneje za »Sanija«, ker je prišel po nas s saniteto in je bil strah in trepet vseh otrok v tabo- Janko Ogris: V tujini Daleč tam je zdaj dežela, kjer mamica mi pesmi pela in učila me z vso skrbjo Boga ljubit, narod in tudi njo. V duhu le mi je mogoče, da vidim še, kako moj oče delal tam je in se trudil, ker v hiši red on res je ljubil. Urejen dom smo tam imeli, prebivali smo v hiši beli, kjer pesmi je odmeval glas in blagoslov je božji spremljal nas. Pa se znašli hudi so ljudje, bile temne so njih src želje; da uničili bi srečo to, so vzeli rodno nam zemljo. Pride neki dan povelje: »Bežite vi nam iz te zemlje! Tukaj drug bo gospodaril, Sloven ne bo več zemlje kvaril/« Objela žalost je srce, grozile slutnje nam temne, so solze tekle iz oči, ko smo od doma se poslavljali. Kot zločinci smo bili odgnani, od stražnikov zavarovani; pa greh naš bil edini ta, da nam Slovenka mati je bila. V tujem svetu zdaj živimo, s ponosom v srcu vse trpimo ker trdno smo prepričani, da dan vstajenja daleč ni. rišču. Ko pa je videl »lagerfiih-rer« nekaj moških, starih in mlajših žena z otroki, ki so nosili vsi svoje uboge cule, ga je postalo sram. Kako se je upravno osebje našega taborišča šele začudilo, ko je slišalo vsak večer našo ubrano pesem, nam je vodja taborišča šele pozneje priznal. Dodelili so nas v barake. V vsaki sobi, bilo jih je deset, je bila velika škrlatnordeča slika Hitlerja. V sobah je bilo 20 postelj. Postlane so bile lepo. Prvič po dolgi, naporni poti smo lahko upali, da bomo spali v čistem. Ker smo bili vsi umazani, je bilo naše prvo vprašanje po vodi. To je bil seveda spet vzrok, da se je vodja taborišča čudil, saj je mislil, da smo pravi divjaki, ki menda niti ne vedo, da voda ni samo za napajanje živine. Rajhovci so bili sploh zelo slabo poučeni o nas. Pfafenberger pa je bil izobražen in je pozneje mojemu očetu priznal, da mnogo razmišlja o nacistični taktiki. Ni bil hinavski. Bil pa je zelo strog in zelo je pazil na red. Hujša je bila njegova žena. Iz šivilje je »zrastla« v gospo »lagerfüh-rer«. Utonila je v puhli domišljavosti in nadutosti. Kjer je le mogla, nam je zapovedovala. Imenitno se ji je zdelo, ker je imela polno podrejenih okoli sebe. V skupnem življenju smo laže prenašali skupno bol. Izvedeli smo, da je vse polno »koroških« taborišč naokoli tako v Schwarzenbergu, Hes-selbergu, Hagenbüchachu ... Veliko razburjenje so povzročili v taborišču odloki, ki jih je poslal celovški gestapo posameznim izseljencem, v katerih je bilo navedeno, da je njihova imovina zaplenjena v prid države, ker so »sovražniki države«. Vodstvo taborišča je z grožnjami prislilo izseljene gospodarje in žene, ki so bili lastniki teh posestev, da so morali podpisati odlok o zaplembi kmetij, hiš in obratovalnic. Našo družino pa je trla še druga skrb. Stara mati se ni več počutila dobro. Postajala je bleda in suha. Ni se mogla sprijazniti z novim okoljem. Na binkoštno soboto zjutraj ni mogla več vstati... Opoldne pa smo zaman čakali, da bi zaklenkal mrtvaški zvon nad človekom, ki je prvi postal žrtev nasilja v našem taborišču. Tri dni pred njeno smrtjo je namreč peljala »la-gerftlhrerjeva« žena staro mamo k zdravniku, ki je bil določen za naše taborišče. Bil je to znan človek, o katerem so govorili, da jih je že več spravil pod zemljo. Mislim, da je to »uslugo« napravil tudi babici. Po njegovih injekcijah je postala čedalje bolj otekla ... Starejši ljudje so še bolj prebledo-vali kakor drugi, ko so zvedeli o njeni smrti. Da, imeli so vzrok, kajti pet jih ni več videlo domovine. Na delovnih mestih po Nemčiji Življenje v taborišču se je spreminjalo. Po dveh mesecih bivanja v taborišču je prišel odlok, da bodo morali skoro vsi moški od 16. do 50. leta v Mainz na delo. V taborišču je završalo. Trgati so začeli naš krog. Naslednjega dne je vzela Smrtnikova družina, ki je bila iz bližine Železne Kaple, slovo. Nekdo je bil doma dosegel, da jih je »Volksdeutsche Mittelstelle« izpustila iz svojih krempljev. Kmalu pa so začeli »razdajati« tudi dekleta in žene na razna delovna mesta. Kar je ostalo moških, so se vozili na delo v Erlangen. Moj oče je pomival steklenice pri nekem Resensche-ku v erlangenski tovarni. Tam je bil tudi Anton Smeritschnig iz Borovelj. Spominjam se, da je oče jeseni in pozimi tu pa tam tožil, da ga zebe in ... da je lačen. Da, hrane nismo dobili dovolj. Če nam ne bi pošiljala sestra Ela iz Maribora in teta Jera iz Kamnika, bi bili stradali. Spominjam se, da Jagovčeva družina iz Apač ni nikoli ničesar dobila. Nikoli pa niso tožili. Vedela sem, da so bili vedno lačni. Sicer pa smo drug drugemu pomagali, kolikor smo mogli. Dekleta so pošiljali za služkinje k visokime sesovcem ali k njihovim prijateljem. Žene so hodile od doma na delo. Ko sva bila z bratom 14 let, so naju vzeli iz šole. Franceta je oddelil lagerführer k nekemu kmetu za hlapca, meni pa so dali otroke v otroškem vrtcu, kjer je bilo 45 slovenskih otrok. Morala sem govoriti z njimi nemško. Kadar pa smo ob lepem vremenu šli v gozd, so otroci vedeli, da lahko govorijo slovensko. Najbolj sem se veselila nedelje. Tedaj je prišel brat France domov. Prihajali so tudi drugi, ki so bili raztreseni po raznih delovnih mestih. Vsaka dva meseca so nas smeli obiskati v taborišču. Zjutraj smo morali ob nedeljah vsi k »apelu«. Za časa Pfaffenberga smo to še dokaj hitro opravili. Ko pa sta na njegovo mesto prišla Hett in Fick, je bila stvar bolj rigorozna. Gledati smo morali Hitlerjevo sliko in svečano pozdraviti. Če je bil Fick posebno in-spiriran, smo morali zapeti nemško himno. Potem sta se raztogotila, ker še vedno nismo spoznali, da je edino nacizem rešilna ideja na svetu. Vedeli smo, da je vzrok »lagerführer-jeve« jeze vidno nazadovanje na fronti. Držali smo se žalostno, ko smo izvedeli, da Nemcem slaba prede, v srcih pa nam je igrala radost. W ar nekaj slovenskih prosvet-l\nih društev na Koroškem praznuje letos okrogle obletnice obstoja in ustanovitve. To so častitljivo visoke obletnice organizirane slovenske kulturne dejavnosti na Koroškem. To so letnice in obletnice neuklonljive in neuničljive življenske volje slovenskega življa v tej deželi Karantaniji in njegovega boja s potujčevalnimi in po-nemčevalnimi načrti in posegi politike in uradnih mest. 100-letnico organiziranega kulturnega delovanja v okviru KPD »Planina« so minulo nedeljo, 2. junija 2002, slavili v Selah. Geslo slovesnosti, ki je bila v pravem pomenu besede praznik slovenske kulture na Koroškem, je bilo »Iz roda v rod duh išče pot«. V farni dvorani, hramu kulturnega delovanja, ki so ga domačini zgradili sami, se je odvijal pester in zanimiv spored, katerega so v celoti oblikovale domače društvene in šolske skupine. Pa kljub temu prikazu niso prišli do konca, tako bogata je namreč kulturna in izobraževalna bera KPD »Planina«. Tamburaški začetki Nedeljsko slovesnost je pričel novoustanovljeni tamburaški ansambel. Vsi, ki smo mu prisluhnili, skoraj verjeti nismo mogli, da je to njegov prvi javni nastop. Ta ansambel je prava obogatitev za kulturno sceno v Selah in na Koroškem in da bi dolgo igral. Novi selski tamburaški ansambel ni nastal iz nekega firb-ca, ampak je kulturniški poklon ustanoviteljem KPD »Planina«. To pa je bilo selsko »Tambu-raško društvo«, ustanovljeno leta 1902. Kako dolgo so selske tamburice pele, ne vemo, ohranilo pa se je nekaj glasbil iz tistega časa. Po drugi svetovni vojni so v Selah spet ustanovili tamburaški zbor, ki je po letih umolknil. In ker v tretje gre rado, predvsem tedaj, ko praznuješ stoletnico, so v Selah spet postavili na noge tamburaški ansambel. Vodi ga mag. Roman Verdel, ki sploh velja za poznavalca tamburaške tradicije pri koroških Slovencih. S pesmijo na ustih Selani veljajo za dobre pevce. To so v nedeljo izdatno in na zelo visoki ravni ponovno dokazali. Vse društvene zbore razen mladinskega, ki ga vodi Claudia Ogris, dirigira Roman Verdel. Za tamburaši je nastopil moški pevski zbor, ki je bil svojčas steber društvene dejavnosti. V nedeljo je tako rekoč praznoval svoj porod. Najbolj močna pevska skupina je mešani pevski zbor, ki je sicer član Pevskega društva »Sele«, dejansko pa je vizitka prosvetne dejavnosti v Selah. Zbor je nastopil v narodni noši in v standardni obleki. Brez skrbi za naraščaj in brez dela z mladino so vsaka skupnost, predvsem pa kulturna društva, obsojena na konec. Tega se v Selah še kako zavedajo in zato so od leta 1902 naprej vključevali mladino. Tre- Začelo se je s tamburaši, tako pred sto leti kot tudi v nedeljo PROSLAVA 100-LETN1CE KULTURNE DEJAVNOSTI V SELAH Seme KPD »Planina« je vzkalilo v košato lipo Roman Vedel, neumorni zborovodja Zgoščenka za darilo Dragoceno darilo so si Selani pripravili kar sami. Izdali so zgoščenko z naslovom »na ta starem ognjišču najrajši gori«. Na njej so pesmi in ljudske viže, ki jih izvajajo selski zbori ter ansambel Ogris-Andrejčič. Selani so segli po starih pesmih in vižah, ki so jih skovali domači ljudski glasbeniki, na primer Šiman Olip. Sploh pa je spomin na osebe, ki so skozi desetletja držali domačo kulturo pokonci, v Selah živ in spoštljiv. Naj omenim le osebnosti kot so župnik Alojzij Vavti, kaplan Ivan Matko, Šiman Olip in drugi. Predsednica KPD »Planina« Pavli Čertov je dejala, da sta kultura in gojitev slovenskega jezika pri vseh izzivih časa stebra društvenega delovanja. Predsednica je s citatom Matije Majerja-Ziljskega, daje materin jezik človeku isto kot duša, pozvala vse Selane, naj skrbijo za jezik, ga aktivno ohranjajo in dajejo naprej otrokom in vnukom. Kajti »naš jezik je lep, naša kultura je bogata, pesem pa žametna. Vse to moramo ohranjati iz roda v rod«. Zbor ljudske šole pri Cerkvi nutno v društvu deluje več otroških in mladinskih pevskih in igralskih skupin, dragocen pa je prispevek obeh šol, pri Cerkvi in na Kotu. Učenci obeh šol so v nedeljo sodelovali. Kočani s plesom, šolarji pri Cerkvi pa so zapeli, vodila jih je učiteljica Majda Olip. In s pesmijo »Kralj Matjaž« Sonje Wakounig so izpovedali, da bojo usodo in razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem tvorno in aktivno sooblikovali. Mladinski lok je zaokrožil trio Glasbene šole, ki v Selah deluje že od leta 1983. Zelo vževčen je bil nastop folklorne skupine, ki že nekaj let miruje. Morda se bo zdaj skorajžila in začela spet plesati. Če že govorimo o plesalcih, pa ne smemo pozabiti Kacmuno-vega Hanzija, ki je bil nad 30 let njihov mehač in je v nedeljo spet prijel za lajne in skupno z Hanzijem Ogrisom ter družino Andrejčič zaigral plesne viže. Folklorna skupina in godca Kacmunov Hanzi in Hanzi Ogris Čestitke in obljube Nedeljske slovesnosti so se udeležili vidni predstavniki občine, Slovenije in Koroške. Domači župan Engelbert Was-ner je KPD »Planina« imenoval živ dokaz idealizma, zahvalil se je društvu in vsem njegovim članom za vse, kar so storili za ohranitev slovenske kulture v Selah. »Spomin na vse, ki so položili seme društvu, je in ostane ponosen,« je dejal župan, ki na proslavo ni prišel praznih rok. Državni sekretar za Slovence po svetu dr. Iztok Simoniti je svoj prvi obisk na Koroškem namenil Selanom. Zahvalil se jim je za njihovo vztrajnost pri ohranjanju in razvoju slovenske kulture in obljubil podporo Slovenije tudi za naprej. Koroški deželni svetnik Georg Wurmitzer je obžaloval, da ne obvlada drugega deželnega jezika. Bil je presenečen nad kulturnim bogastvom kraja pod Košuto in poudaril, daje treba ta zaklad ohraniti. Pozdrave sta prinesla tudi predsednik KKZ Janko Zerzer in podpredsednica SPZ Fini Kraut, ki je čestitala tudi v imenu SPD »Danica«. Lojz Kerbic pa je izročil čestitke vogrških prosvetarjev. V imenu pobratene občine Škofja Loka je čestital in obljubil vso podporo župan Draksler. Med častnimi gosti so bili tudi zastopnika NSKS in ZSO, dr. Pavel Apovnik in dr. Mirko Boročnik, generalni konzul Jure Zmauc, predsednik EL Andrej Wakounig, državni podsekretar Zorko Pelikan in zastopniki sosednjih društev ter ustanov. Zakaj ta molk? Selani so se stoletnice organizirane kulturne dejavnosti zares dostojno spomnili. Zamisliti pa se je treba ob dejstvu, da so najbolj grozni čas svoje vaške in splošne narodove zgodovine na proslavi skorajda izrinili iz spomina, iz zavesti. Mar je leta 1941 slovenska pesem res samo utihnila? Ali je niso prepovedali? In kdo jo je prepovedal? Zakaj se niso vsaj z minuto molka spomnili trinajstih žrtev, ki jih je pokončal nacistični rabelj, zakaj se niso spomnili pregnancev, vseh, ki so bili v kacetih in kaznilnicah in tam umrli, zakaj ni bilo spomina na partizane, ki so se borili za svobodo? Skorajda vse, preživele in mrtve, selske žrtve nacistične strahovlade so svojčas aktivno sodelovale v društvu. Na odru so v nedeljo stali potomci žrtev in borcev za svobodo, v Selah skorajda ni hiše in družine, ki ne bi boleče občutila nacističnega biča! Je bilo to zamolčanje samo sprenevedanje ali pa zavesten molk? Obhajanje 100-letnice kulturnega dela namreč pomeni tudi kulturno zavedanje in spominjanje, ozaveščanje in soočanje z zgodovino. To sem še hotel reči, kajti to plat spomina sem hudo pogrešal. Pa ne samo jaz. Franc Wakounig SLOVENSKS GIMNAZIJA Ne smemo pozabiti 5yJS| —s., »i»! jjfi! gf\ JA šjl —- IX ot vsako leto je tudi letos l\profesor Štefan Pinter za sedma razreda Slovenke gimnazije organiziral potovanje na Poljsko v Auschwitz in Krakov. Ker se je na žalost letos prijavilo le malo dijakov in dijakinj, so se nam pridružili tudi nekateri odrasli. Z mešanimi občutki, kajti vedeli smo, kaj nas čaka, smo se 17. maja odpeljali iz Celovca. Težišče naše ekskurzije je namreč bilo koncentracijsko taborišče. Koncentracijsko taborišče Auschwitz I je bilo ustanovljeno leta 1940. Najprej je bilo namenjeno za poljske zapornike, potem pa tudi za ruske vojne ujetnike. Od leta 1942 pa je to postal kraj za iztrebljanje Judov. Tu je bilo ubitih približno milijon Judov, 75 tisoč Poljakov, 21 tisoč Romov, 15 tisoč vojnih ujetnikov in drugih. Med drugim smo videli barake, v katerih so razstavljene tudi fotografije tako imenovanih »Muselmänner« - popolnoma izčrpanih ljudi. Zaradi slabe hrane in trdega dela, niso bili zmožni regeneracije. Bili so živi mrliči in čakali na odrešujočo smrt. Tri km od glavnega taborišča se nahaja taborišče Au- schwitz II - Birkenau, ki človeka navdaja z grozo že zaradi svoje razsežnosti. Skozi glavni vhod vodi železniška proga, po kateri so dovažali nad tisoče ljudi. Molk in tišina, ki sta vladala med nami, ko smo si ogledovali kraj zločina nad človeštvom, sta bili za nas nekaj nenavadnega. Videlo se je, da nas je to prizorišče smrti globoko presunilo. Prepričana sem, da nam bo to ostalo še dolgo v spominu. Zahvaljujemo se profesorju Pinterju za ta enkraten izlet! Jana Velik, 7.b RAZSTAVA HERMANA GERMA V Pazzu vedra in pisana platna Q ravijo, da nihče nima tako „Zato, ker si ga nočejo vzeti!» I malo časa kot upokojenci. No, slednje velja samo pogoj-Zlobni jeziki pa še dostavljajo: no, kajti Herman Germ, pli- berški upokojeni šolski ravnatelj in častni predsednik „Podjune» in bivši predsednik „Društva slovenskih pisateljev in pisateljic in publicistov in publicistk v Avstriji» je šele v pokoju našel čas za slikanje. Zdaj pa se je tej lepi umetnosti predal s tako vnemo in navdušenjem, da mu skoraj zmanjkuje časa za druga opravila. V teku časa se je nabralo dosti likovnih del za samostojno razstavo v pliberški kavarni „Paz-zo». Germ je prijatelj vedrih in sočnih barv, iz slik in motivov kar puhtita veselje in polnost življenja. Sam pavi, da bi najraje kar obsedel med cvetlicami v logu in na polju. Tam pa bi si gotovo zapel ali pa bi spesnil kako pesmico. F. W. RAZSTAVA PETRA POKORNA V TINJAH Koroški križi in druga znamenja Peter Pokorn in križi 1 I tinjskem domu je od sobote, V 1. junija 2002, naprej na ogled zelo slikovita fotografska razstava »Lepote Koroške« Petra Pokorna iz Škofje Loke. Peter Pokorn se s fotografijo ukvarja že od mladih nog, je soustanovitelj fotografskega kluba in sodi med mednarodno priznane slovenske fotografe. S Koroško je tesno povezan, predvsem ga vabijo nezamenljive lepote naše dežele. To so med drugim križi in pa kmečka arhitektura, kot so to kozolci, stogi, in drugo. Te motive razstavlja tudi v Tinjah. Razstavljene slike in motivi so zelo posrečeno izbrani ter vredni ogleda. Razstavo je odprl tinjski rektor Jože Kopeinig. SIMPOZIJ 0 PISATELJICI BERTI B0JETU Priznanje za dunajsko slovenistiko in založbo Wieser 0 red kratkim je bil organizira ran v prastari Mariborski sinagogi simpozij o zanimivi slo-vensko-judovski pisateljici Berti Bojetu (1946-1997). Koroškim Slovencem že dlje poznana po njenih dveh romanih »Fi-lio ni doma« in »Ptičja hiša«, ki sta izšla pri založbi Wieser v Celovcu. Bojetu je v slovenskem slovstvu zelo zanimiv lik, saj je nekako zasnovala specifično zvrst t. i. ženskega romana, v katerem z izredno močnim jezikom obdeluje travme in zatiranja, ki jih je posredno ali neposredno doživljala na raznih ravneh: Po očetu je bila Judinja, česar se je sčasoma vedno bolj zavedala, po materi pa je bila Slovenka iz Maribora. Za časa nacizma in fašizma sta oba naroda bila obsojena na smrt. Dodatno pa se je še borila proti zaničevanju in izsiljevanju žensk v moškem svetu, ki ženskam ni priznal ne popolne politične integracije, ne spolne samobitnosti. In prav to izvirnost tem v slovenski literaturi je založnik Lojze Wieser kot prvi spoznal, medtem ko takrat v Sloveniji še ni bilo razumevanja za to novo literaturo. Simpozij so organizirali prof. dr. Katja Sturm-Schnabl s dunajske Univerze, dr. Miro Pol-zer za Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo, Izpostava Ljubljana, in Matija Ravitz za Judovsko skupnost Slovenije ter Marjan Toš iz Mariborskega pokrajinskega muzeja, kulturni center Sinagoga. Združilo se je število strokovnjakov iz Slovenije, Koroške in z Dunaja: Matija Ravitz, Alenka Puhar, znana sociologinja iz Slovenije, Boris A. Novak, pisatelj in prijatelj avtorice ter z dunajske slovenistike poleg prof. Sturm-Schnabl še Barabra Weiss, Irena Kodrič, Vida Obid. Pester program je prvič, nekako kot impulz za slovensko znanost, predstavil življenje in delo Berte Bojetu na široki ravni: od zgodovine judovstva v Sloveniji (Matija Ravitz), do položaja žensk v socializmu (Alenka Puhar), pa od poezije B. Bojetu (Boris A. Novak) do primerjalne študije z japonsko pisateljico Murasaki Shikibu iz 11. stoletja ter odsev zatiranja žensk v literaturi (Sturm-Schnabl), pa tudi povezanost B. Bojetu s Koroško in paralele k manjšinski situaciji (Vida Obid) ter tekstovne analize obeh romanov (Barbara Weiss) in odsev avtobiografič-nosti v njih (Irena Kodrič). V zborniku bodo izšle tudi še ne-objavljane pesmi Berte Bojetu. Mnogoletna prizadevanja dunajske slovenistike so obrodila bogato žetev mladih in perspektivnih znanstvenic in znanstvenikov. Tako je npr. Irena Kodrič napisala pri prof. Sturm-Schnabl prvo monografsko magistrsko delo o Berti Bojetu. Barbara Weiss pa se je v raznih seminarjih začela zanimati za žensko literaturo pri Slovencih (po rodu je Dunajčanka) in je napisala magistrsko delo o Marici Strnad, eni prvih slovenskih avtoric. Široka in množična publika je v restavrirani mariborski sinagogi pozorno sledila zanimivemu nizu predavanj in izkazalo se je, da izredno uspešna dunajska slovenistika pod vodstvom univ. prof. dr. Katje Sturm-Schnabl lahko svobodno stopi v enakopraven dialog s slovenskimi strokovnimi ustanovami - še več, lahko daje važne in zanimive impulze za nadaljnja raziskovanja ter vzpostavlja nove stike. Je pravi ambasador slovenske ustvarjalnosti v znanstvenem svetu izven Slovenije. Bojan-llija Šnabl Pisatelj Andrej Kokot v pogovoru z obiskovalci Foto: štukeij 0retekli torek je v domu So-I dalitete v Tinjah bral pisatelj Andrej Kokot, doma s skrajne slovenske narodnostne meje, iz Vrbnje vasi nad Kostanjami, nad Vrbskim jezerom. Njegove izbrane pesmi, ki so izšle pri Mohorjevi založbi v Celovcu pod naslovom »Koroški rožni venec«, spominjajo na njegovo rodno vas, otroštvo in mladost, pregon v taborišče, ko je bil še otrok, usodno asimilacijo slovenskega naroda, kljubovanje in upor na Koroškem. Avtor je poslušalcem in poslušalkam tudi pripovedoval o svoji življenjski poti, ki ga je pripeljala tudi na Dunaj, potem spet na Koroško ir* kako je začel pisati. Literarni večerje izzvenel v zelo osebnem kramljanju o narodni bolečini in umiranju slovenskega naroda na Koroškem. M. Š. PRIREDITVE ČETRTEK, 6. 6.________________ BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - Društvo Glasbena šola 18.00 Nastop učencev Glasbene šole -oddelek Borovlje DUNAJ, Slovenski kulturni center, Albertg. 48 (Korotan) 19.30 Odprtje razstave del Bojana Kova GRADEC, v KSŠŠ, Mondscheing. 9 20.00 Razstava »Slovenska enajsterica«, nato bife TINJE, v domu Sodalitas 19.30 Podijska diskusija »Die Regelung der zweisprachigen Topographie bei unseren Nachbarn«; diskutirajo mag. Rudi Vouk, Roberto Batelli, dr. Damijan Trpin, dr. Karl Zeller, mag. Zlatka Gieler CELOVEC, CIK - Künstlerhaus -Verein Innenhofkultur 20.00 Koncert »Lubric Flow« PETEK, 7. 6.__________________ PLIBERK, kulturni dom in glavna šola 09.00 »SCIENCEWEEK«. Življenje, narava, kultura, izobrazba ... iz doline pod Peco BOROVLJE, pred gradom -Mestna občina Borovlje 13.00 Kmečki trg CELOVEC, v avli ZG in ZRG za Slovence 19.30 Akademija pod geslom »45-let-nica Slovenske gimnazije in 100-letnica rojstva dr. Joška Tischlerja« CELOVEC, Musilova hiša -Musilova hiša 19.30 Predavanje Dr. Gottfrieda Wagnerja »Dialoge der Erinnerung. Die Arbeit in der Post-Holocaust-Dialog-Gruppe.« LJUBLJANA, Gallusova dvorana 19.30 Koncert: Gustav Mahler, Simfonija št. 8 v es-duru »Simfonija tisočev« SOBOTA, 8. 6._________________ BELJAK, kolodvor - UNIKUM 09.00 »Prihod-Anbahnung-Partenza« LJUBELJ, za avstrijskim carinskim poslopjem - Mauthausen Komitee Karnten/Koroška 09.00 Slavnostna prireditev v spomin na KZ Ljubelj sever. Slavnostni nagovor: Gottfried Wagner PLIBERK, kulturni dom 20.00 Osrednja proslava ob 100-let-nici Milke Hartmann »Beseda materina, ti tisočletni slavni spev«. Sodelujejo: igralci in društva iz Pliberka in okolice; scenarij in režija: mag. Eva-Marija Verhnjak-Pikalo DOBRLA VAS, kulturni dom -SPD Srce 20.00 Vigredni koncert. Sodelujejo: MePZ in otroški zbor Srce, MePZ Peca, MoPZ France Marolt iz Malečnika BISTRICA NAD ŠMIHELOM, Galerija mlin 20.00 Odprtje razstave Lorenza Krauta »akvareli/olje - po objemu zla-torumene sončnice« BILČOVS, v avli LŠ - Občina Bilčovs, SPD Bilka 20.30 Koncert: Chorus Viennensis z Dunaja. Moški zbor bivših dunajskih dečkov NEDELJA, 9. 6._________________ GLOBASNICA, pri sv. Hemi -Katoliška akcija, fara Globasnica 10.00 Ad Fontes - k izvirom. Ob 11. uri sv. maša SVEČE, v stari šoli - SPD Kočna 19.00 Občni zbor ŠMIHEL, farna cerkev -KPD Šmihel 20.00 Koncert duhovne glasbe iz renesanse »In Gottes Händen alls steht zu enden«. Nastopa Ensemble Hortus Musicus TOREK, 11. 6.__________________ ŠENTJANŽ, na vasi 10.00 »SCIENCEWEEK«. Znanost iz Avstrije, Slovenije in Italije -mednarodno mladinsko srečanje DUNAJ, v avstrijskem državnem arhivu - SZI na Dunaju 17.00 Predstavitev popolne izdaje enciklopedije Slovenije DOBRLA VAS, kulturni dom -Društvo Glasbena šola 19.00 Večer komornih skupin in 1. del letnega koncerta SREDA, 12. 6.__________________ PODEN, panoramska steza 09.00 »SCIENCEWEEK«. Znanost, svet pestrih cvetlic in živali CELOVEC, Mladinski dom - Slov. študijska knjižnica, Mladinski dom 18.00 Zaključek bralne značke 2001/02 ŠENTJAKOB, društvena soba -Društvo Glasbena šola 19.00 Nastop učencev - oddelek Šentjakob DUNAJ, klub SŠŠ, Mondscheing. 11 20.00 Fotorazstava »Kitsch«, fotoreferat TU ČETRTEK, 13. 6.________________ SVEČE, Galerija Gorše -Društvo Glasbena šola 18.00 Nastop učencev - oddelek Sveče PETEK, 14. 6.__________________ GLOBASNICA; ljudska šola 10.00 »SCIENCEWEEK«. Žvljenje, narava, kultura, izobrazba ... iz doline pod Peco TINJE, v domu Sodalitas 19.30 Odprtje razstave »Ptice - sanje mojega življenja«; umetnika Toni Blatnik-Blaton iz Žalca OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Valentin Polanšek in SPD Zarja 20.00 Koncert ob 60. obletnici izseljevanja koroških Slovencev. Sodelujejo: MePZ SPD Radiše, MoPZ SPD Valentin Polanšek, MePZ SPD Zarja VOGRČE, pred župniščem -KKD Vogrče in okolica, KKZ 21.00 Premiera gled. predstave »Divji lovec«. Režija Franci Končan SOBOTA, 15. 6._________________ ŠENTJAKOB, farna dvorana -SPD Rož in SPZ 18.00 Premiera otroške gledališke predstave »Salonexpon«. Nastopa otroška igralska skupina SPD Rož; režija Alenka Hain RADIŠE, farna cerkev -SPD Radiše, fara Radiše 19.30 Literarni in glasbeni večer: Andrej Kokot bere iz svoje nove pesniške zbirke »Koroški rožni venec«. Glasbeni spored: SZABO-kvartet iz Žrelca STARI GRAD (Burgarena) pri Bek-štajnu - SKD Jepa-Baško jezero 20.00 Jubilejni koncert ob 80-letnici društva. Nastopajo: MoPZ Jepa-Baško jezero, Tamburaški ansambel Loče, skupina Akzent, otroška skupina Jepca, Chor der DG Ledenitzen, igralci SPD Dobrač, orkester Glasbene šole jin Ansambel Drava VOGRČE, pred župniščem -KKD Vogrče in okolica, KKZ 21.00 Ponovitev gled. predstave »Divji lovec« OBJAVA Generalni konzulat Republike Slovenije obvešča, da je na spletnih straneh Urada ministrstva za zaunanje zadeve objavljena tudi brošura, namenjena Slovencem v zamejstvu in po svetu, pod naslovom http://www.gov.si/mzz PRAZNUJEJO! Natalija Wuttej - 30. rojstni dan; Ferdinand Skuk z Dunaja - rojstni dan in god; Julija Dumpelnik iz Štebna - 40. rojstni dan; Irena Starz iz Škocjana - 50. rojstni dan; Pavel Rohr-meister iz Dobrle vasi - 70. rojstni dan; Greti Gril iz Šmihela - rojstni dan; Marija Mlinar iz Škocjana - 80. rojstni dan; Sonja Vrbinc iz Srej - rojstni dan; Nani Mi-heuz iz Žitare vasi - rojstni dan; Alojz Miklavžina iz Celovca - rojstni dan; Ursula Silan iz Srej - rojstni dan; Gretka Čepin iz Podgorij pri Globasnici - 64. rojstni dan; Tonči Koren iz Šentjakoba - rojstni dan; Angela Obiltschnig iz Rut pri Šentjakobu - rojstni dan; Nani Ottowitz z Vabilo na otvoritev razstave po objemu zlatorumene sončnice -akvareli in olje v soboto, 8. junija 2002, ob 20. uri v Mlinu v Šmihelu razstavlja: Lorenz Kraut razstava bo odprta ob nedeljah, 16., 23. in 30. junija od 10. do 12. ure Rut pri Podgorjah - rojstni dan; Ana Vidic iz Loč - rojstni dan; Zofi Rakušek iz Gospe Svete - osebni praznik; Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu! Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja In urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. tel. 0463/514300-0 • faks -71 e-mall: sonja.wakounig@slo.at UREDNICA Sonja Wakounig...............................(-S0) Tajništvo......................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba ...............Milka Kokot (-40) Prireditve .................Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 _______________________VSI------------------------- Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299 ČE 6. 6.1 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PE 7. 6.1 18.10 Utrip kulture_________ SO 8. 6.118.10 Od pesmi do pesmi - ... NE 9. 6. I 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena PO 10. 6. ■ 18.00 Kratek stik_________ TO 11. 6.1 18.10 Otroški spored_______ SR 12. 6. I 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored__________________ DOBER DAN, KOROŠKA NE 9. 6. | 13.30 ORF 2 • Fasete priprav na nadalnje pogovore o dvojezični topografiji • Turizem in gospodinjstvo - eno izobraževalno središče petletne Višje šole za gospodarske poklice v Sentpetru pri Šentjakobu • Predhodni izpit v predmetu »Kuharstvo in strežba« je za 4. letnik pomemben mejnik na poti do zrelostnega izpita • Slavnostna prireditev s prikazom 100-letnega kulturnega prizadevanja v Selah • Vogrče: En sam veliki gledališki oder - Med najbolj priljubljene turistične točke v Sloveniji sodi znameniti Predjamski grad blizu Postojne. PO 10. 6.13.25 ORF 2 15.55 TV SLOl (Pon.) RADIO DVA - 105,5 DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA: 6.00 Dobro jutro 9.00 Solin poper 12.07 Žurnal, nato glasba 3 krat 3 13.00 Klub Radio dva 15.00 Lepa ura 17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem________________________ SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v enem tednu 13.23 Glasba 14.00 Slovenske popevke 15.00 Farant____________________ NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 Narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend________ RADIO AGORA 105,5 Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at PE 7. 6 119.00 Zrcalo kulture Erwin Riess o integraciji prizadetih (pon. 8. 6., 1.00 ) 23.00 Rdeči Boogie glasbeni magazin s koncertnimi termini in drugimi glasbenimi poročili 24.00 Soundtrack No Escape_______ SO 8. 6.1 19.00 Special Predstavitev organizacij EBLUL in EUROLANG iz Briissel-a (pon. 9.,1.00) 20.06 Yugo-Rock Tri ure polne zabave in jugoslovanske glasbe 23.00 Zajtrk s profilom Jezikoslovec Roberto Dapit NE 9. 6. 119.00 Musič for the Masses Nove zgoščenke, glasbene novice, predstavitev skupin, recenzije filmov. 22.00 For those about to Rock Vse to, kar drugi nikoli ne bi vrteli 24.00 Izven zakona John Trudell (pon.) PO 10. 6. I 18.00 Zdrava ura Tokrat: dr. Franz Wutti 21.00 Take the Jazz-Train Edina oddaja o jazzu na Koroškem 24.00 Forum Priče pripovedujejo o pregonu koroških Slo-vencev leta 1942 _____________________ TO 11. 6.1 21.00 Noche Latina Oddaja z južnoameriško in špansko glasbo 23.00 Vešča Glasba vseh stilističnih in zemljepisnih smeri SR 12. 6.119.00 Literarna kavama Dalmatinska književnost: Čermano Senjanovič (pon. 13. 6, 1.00) 21.00 Ruff Radio Drum'n bass, trip hop, breakbeat, jungle and ragga 22.30 Mad Force Da Hip Hop Radio Show ČE 13. 6.119.00 Po Koroškem Med drugim o slavnostni prireditvi v spomin na KZ Ljubelj (pon. 14. 6., 1.00) 20.06 Yesterday & Today Glasbena oddaja o najvažnejših dogodkih 60ih, 70ih, 80ih in 90ih let. 22.00 Izven zakona Tokrat: Blind Boys of Alabama 70 LET HANZEJA SCHASCHLA IZ ŽDOVELJ Optimizem ga nikdar ni zapustil Q red nedavnim, 27. maja le-I tos, je Hanzej Schaschl, po domače Kozar v Zdovljah, obhajal svojo 70-letnico. O njem napisati besedo ali dve ni težko. Težje je, kje začeti. Zibel mu je tekla pri Kozarju. Če bi šlo po načrtih očeta Marka, Pamžovega z Brodi, bi Hanzej in brat Pepan danes živela v Kanadi. Oče je že pet let bil tam, a se je leta 1930 vrnil domov k svoji nevesti, ki se ni in ni mogla ločiti od doma, čeprav je »punteljč za rajžo že imela povezanega«, kot pravi Hanzej. Leta 1930 sta se oče in mati poročila. Kozarjeva družina je vselej bila zavedna in tega tudi ni skrivala. Bila je aktivna v domačem slovenskem prosvetnem in gospodarskem delovanju. Za to pokončnost se ji je nacistični režim hudo maščeval. 14. aprila 1942 sojo pregnali z rodne grude. Te trav-matske dogodke pregona je Hanzej Schaschl obdelal v svojih spominih in danes so prav vnuki tisti, ki ga najbolj bodrijo, naj s pisanjem spominov ne odneha. Kozarjevi so bili najprej pregnani v Rehnitz na današnjem Poljskem, potem pa premeščeni v Eichstätt. Tu je leta 1944 umrla mama. Poleti 1945 so se vrnili domov in v Beljaku doživeli sramoten sprejem, ki so ga slovenskim pregnancem pripravile koroške in angleške oblasti. Hanzej Schaschl, ki je ob pregonu obiskoval prvi razred glavne šole v Borovljah, je moral znova v šolsko klop, da je zaključil šolo. Potem se je pri korajškem mojstru Weissu v Hanzej Schaschl v nezamenljivi pozi Šentjanžu izučil za krojača. Takrat je krojaška obrt cvetela, »delaje bilo toliko, da smo morali delati nadure«, pravi Han-zej. Pri Weissu je bil štiri leta, potem pa je prevzel domačijo in ob tem tudi »na črno« krojil obleke. Končno se je odločil, da napravi mojstrski izpit in odpre lastno šivalnico. Začel je v Medborovnici, nehal pa v Borovljah, kjer je odprl tudi kemično čistilnico. Nad trideset let je bil samostojen podjetnik in dolga leta tudi stanovski zastopnik v koroški gospodarski zbornici. Bil je tudi podpredsednik koroških čistilničarjev. Hanzej Schaschl je vseskozi bil vključen v slovensko kulturno in zadružno življenje. Deloval je pri SPD »Drava« v dinjah in bil odbornik glinjske posojilnice, po združenju z boroveljsko posojilnico pa tudi tam odbornik. Ko so leta 1998 začeli obnavljati Kulturni dom pri Cin-gelcu, je pomagal, kjer je mo- gel. Cingelc je postal skorajda njegov drugi dom. Tu je on, ki nikoli ni imel slovenskih šol in se - vsaj pisno - laže izraža v nemščini, prvič doživel čar odra, igranja in neizmerne lepote ter bogastva slovenske besede. Sam pravi, da je oder postal njegova jezikovna šola. V zrelih letih se je dobesedno spoprijel s svojim maternim jezikom in si ga prisvojil do dna duše. Pri tem mu je režiser Bogomir Veras trdno stal ob strani. V prvi igri, ki so jo po drugi svetovni vojni igrali pri Cingelcu, to je bila Županova Micka, je odigral vlogo župana. Sledile so številne druge, vsega skupaj devet, nedvomno najbolj blesteča je bila vloga cesarja v Martinu Krpanu. Hanzeja Schaschla oder ni več izpustil, še vedno ga mika. V pokoju mi ni dolgčas: z ženo Frideriko preživljata lepe dni, vnuki so vedno dobrodošli, prav rad pa seže po fotografskem aparatu in se poda na lov za motivi. Njegova fotografska bera je zelo bogata in kakovostna. Doslej je imel že pol ducata samostojnih in nekaj skupinskih razstav. Zadnje dneve je z družino, znanci in prijatelji dvignil marsikateri kozarček rujnega na zdravje. V ponedeljek zvečer pa so mu zapeli tudi pevci Komornega zbora SPD »Borovlje«, predsednik društva Melhijor Verdel pa mu je čestital za rojstni dan in se mu zahvalil za vse, kar je storil v prid slovenske srenje v Borovljah in okolici. Hanzeju Schaschlu kličemo še na mnoga zdrava leta! F. W. ŠAH - OPČINE PRI TRSTU Mednarodni turnir Božidarja Filipoviča v r ahovski organizatorji iz Tr-J sta, Opčin in Costalunge bodo v nedeljo, 9. junija 2002, pripravili v dvorani Slovenskega kulturnega društva TABOR na Opčinah pri Trstu tradiciorialni 10. mednarodni hitropotezni moštveni turnir v spomin na slovenskega šahovskega mojstra Božidarja Filipoviča, ki je veliko prispeval k razvoju šaha na Tržaškem in prijateljskim stikom šahistov štirih sosednjih držav. Memorialni turnir se odigrava od leta 1993. Na njem se srečujejo šahisti iz območja Alpe - Jadran, ki so poznali in cenili šahovskega mojstra, organizatorja in prijatelja dr. Božidarja Filipoviča in tudi mlajše generacije šahistov iz sosednjih držav. Turnirji v hitropoteznem šahu, ki so bili dr. Filipoviču najbolj pri srcu, so postali tradicionalno mednarodno tekmovanje in letos praznujejo deseti jubilej. Organizatorji so na turnir povabili štiričlanske ekipe iz Italije in sosednje Slovenije, Hrvaš ke in Avstrije. Med rednimi gosti spominskega turnirja so tudi šahisti Slovenske športne zveze iz Celovca in šahisti iz Bekštanja. Vpisnina znaša 50 evrov po ekipi, v vpisnini je vključeno kosilo. Vsaka ekipa mora na turnir, ki bo odigran po Bergerjevem, oziroma po švicarskem sistemu, odvisno od števila ekip, prinesti tri šahovske ure. Najboljše ekipe in posamezniki na vsaki šahovnici bodo nagrajeni s pokali, kolajnami, knjižnimi in praktičnimi nagradami. Na dosedanjih devetih memorialnih turnirjih dr. Filipoviča so imeli največ uspeha šahisti Trsta, ki so zmagali že trikrat, dvakrat so bili zmagovalci šahisti Žustema Koper, po enkrat pa so zmagali še šahisti Pulja, Pirana, Nove Gorice in ŠK Kastav. Silvo Kovač LJUBLJANA - NOVE KNJIGE Arhitekturni vodnik po Ljubljani P ri Založbi Rokus v Ljubljani l je izšel Arhitekturni vodnik po Ljubljani, avtorjev arhitektov Andreja Hrauskyega in Janeza Koželja ter fotografa Mirana Kambiča. Avtorja sta naredila izbor stotih po njunem mnenju najpomembnejših stavb v Ljubljani in jih, razen s tlorisi in 273-imi Kambičevimi fotografijami, opremila tudi z izdatnim življenjepisom vsake izbrane stavbe, in ki bo zanimivo tako za študente arhitekture kot priložnostne obiskovalce Ljubljane. Tako izvemo vse o imenu stavbe, času njenega nastanka, arhitektu in njeni lokaciji, pred- stavljeni pa so tudi pobudniki gradnje, posebnosti stavbe ter kasnejše dograditve in prenove. V vodniku je kronološko, po času njihovega nastanka, predstavljenih sto stavb iz vseh obdobij arhitekturne zgodovine. V vodnik avtorja nista umestila za področje arhitekture sicer pomembne stavbe, ki pa iz različnih razlogov niso bile prenovljene in so trenutno v slabem stanju. Ljubljana je najlepša poleti. S pomočjo arhitekturnega vodnika v roki, za katerega boste odšteli 5968 slovenskih tolarjev, lahko postane še zanimivejša. Irena Destovnik Bleščeča obnovljena Jk I ič ni trajnega in zgodilo IV se je, da se je v naši planinski koči na Bleščeči pokvaril dimnik, da smo ga morali podreti in postaviti novega. Obenem smo zamenjali tudi strešnike (cegle), torej smo odstranili strupeni azbest vsebujoči eternit in namestili kovinske strešnike iz lahkega materiala. V okviru te akcije, ki smo jo izvedli v predbin-koštnem času, smo posodobili tudi električno razsvetljavo. Pri gradnjah v višjih legah, kot je pri nas na Bleščeči, je velik problem dostava materiala na gradbišče, vendar sta to odlično opravila gospodar koče Tomaž Miki s traktorjem in dežurnik Toni Valenti-nitsch s svojim terenskim vozilom, Suzukijem, in tako omogočila, da je gradnja gladko potekala in bila v rekordnem času končana. Obnova koče ni samo uspeh prizadevnih graditeljev, marveč tudi lepa pridobitev za vse, ki bodo obiskovali naš planinski dom. Zahvala velja seveda tudi podjetjem Gasser za tesarska, Hedeniku za kleparska, Kropiunigu za elektri-karska dela in pa tudi Joziju Kaiserju iz Šentkandolfa za 200-literski sod, katerega nam je daroval, da nam zdaj koristno služi za zbiranje deževnice za umivanje tal in posode. Vrelec pri Solnicah je žal še vedno suh. Koča je sedaj spet normalno odprta. Njeni prvi najavljeni obiskovalci so bili dvojezični dijaki glavne šole iz Ve-trinja pod vodstvom učiteljic Nade Malle in Elfije, katerim je gospodar koče v zadnjem trenutku omogočil priključek štedilnika v novi dimnik, dobavljeni je bil namreč neuporaben, da so lahko kuhali in imeli toplo v hiši, ker je bilo takrat obupno hladno vreme. Dva dni nato, 25. maja, pa so nas obiskali Habrovi fantje, pevci iz Luč v Sloveniji in pevci moškega zbora iz Žrel-ca - MGVEbenthal in ob petju in glasbi imeli z našimi planinci prijeten družaben večer. Dežurnik Pismo bralca Pripomba k pismu bralca g. Antoniča Vzroki in nameni za izseljevanje slovenskih družin na Koroškem so bili povsem drugačni kakor vzroki, ki so posamezne osebe privedle v zloglasni zapor v Kar-lau. Primerjava obeh dejstev je nedopustna, ker v drugem primeru manjka politično ozadje. Besede župnika Holmarja so besede poštenosti, častne in spodbudne za vsakega, ki išče skupnost v slovenski cerkvi, nedosegljive za vse tiste, ki so to skupnost že zapustili. Dvojezični topografski napisi so zelo važni za koroške Slovence, ker javno priznavajo njih navzoč- nost na Koroškem. Slovenski napisi: »trgovina, gostilna, hvala za nakup, hvala za obisk...« zahtevajo pogum posameznika, ki ga tudi pri piscu pisma pogrešam in so takoj uresničljivi. Pogum in poštenost so vrline, ki si jih je treba priboriti, a ne pa pripisovati. Ti slovenski napisi bi dvignili pri nemških sodržavljanih sprejemljivost za slovenske krajevne napise. Strinjam se, da bi bilo škoda, če bi izginile slovenske korenine na Koroškem. A najprej umrje slovenska beseda v posamezni družini - ali še živi? Vsekakor gledam optimistično v bodočnost koroških Slovencev, kajti mnogo slovenskih družin z globokimi koreninami bo posredovalo tudi bodočim rodovom slovensko besedo, čeprav se zavedam, da slovenska beseda ni dedna. Dr. Krištof, Velika vas Slovenska študijska knjižnica/Slovenska prosvetna zveza/ Mladinski dom SŠD in Zveza bralnih značk Slovenije vabijo na 25. podelitev bralnih značk v sredo, 12. junija 2002, ob 18. uri v klubskem prostoru Mladinskega doma v Celovcu s pevko Romano Kranjčan, pisateljico Berto Golob ter predstavnikom Zveze bralnih značk Slovenije Jožetom Zupanom SODELUJEJO: otroci in mentorji SPD »Bilka« iz Bilčovsa, otroškega vrtca Naš otrok in Slov. šolskega društva v Celovcu in Šentprimožu, ljudskih šol Bistrica v Rožu, Borovlje, Ledince, Obirsko, Vrba, Železna Kapla, Žitara vas, glavnih šol Borovlje in Pliberk, SPD »Gorjanci«, »Radiše« in »Herman Velik«, varstva ABCČ, Mladinskega doma, slovenske gimnazije, dvojezične trg. akademije in slov. študijske knjižnice. NOGOMET - SAK Igrišče si bo ogledala komisija nogometne zveze Po visoki zmagi so igralci in navijači veselo praznovali ponovni vstop v regionalno ligo Predsednik Koroške nogometne zveze Tomi Partl predaja medalje igralcem (V Sredini) Foto: Štukelj NI ogometno prvenstvo v INI koroški ligi je tik pred zaključkom. SAK je na zadnji tekmi na domačih tleh visoko premagal Breže s 6:0 (4:0) in si zagotovil naslov prvaka in ponovni vstop v regionalno ligo sredina. Ponovnega podviga razred višje so se po tekmi veselili igralci, odborniki in pa seveda navijači in pristaši kluba. Predsednik Koroške nogometne zveze (KFV) Tomi Partl je v spremstvu sekretarja KFV KOLESARJENJE Giro je bil nepozabno doživetje I oški kolesar »Paco« Wrolich L je svoj nastop na klasični dirki po Italiji zdravo in srečno zaključil. V skupnem seštevku je osvojil 82. mesto z zaostan- ZAHOMC Gospodarstvo in sponzorstvo Q reteklo sredo je v večna-I menski hiši v Zahomcu predaval Damjan Pintar, član Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) na temo »Gospodarstvo in spozorstvo v športu«. Predavatelj je dejal, da sta gospodarstvo in šport tesno povezana preko sponzorstva oziroma pokroviteljstva, saj spada sponzorstvo v področje reklame, komunikacije in promocije. Šport pa je eden glavnih elementov pri posredovanju oziroma komuniciranju, saj pomaga gospodarstvu oziroma podjetjem pri promociji nihovih produktov. Obratno pa gospodarstvo prispeva s sponzorstvom oz. pokroviteljstvom - obstajata tudi še kategoriji donatorjev in mecenov- k izboljšanju finančnega položaja športnih Richarda Watzkeja in predstavnika koroške lige Ericha Kren-za po tekmi igralcem podelil medalje in zmagovalni pokal. Ekipi je prišel čestitat tudi tajnik Slovenske športne zveze (SŠZ) Ivan Lukan in kapetanu Lojzetu Sadjaku predal šopek rož. Po oficialni ceremoniji s strani Koroške nogometne zveze pa je sledilo veselo praznovanje v šotoru in ob igrišču, v gostilni Krall, ki je trajalo pozno v noč. kom približno dveh ur za zmagovalcem Paolom Savodellijem iz Italije. Wrolichov klubski kolega in kapetan v timu Gerol-steiner Georg Totschnig se je uvrstil na odlično sedmo mesto, kar je tudi najboljša avstrijska uvrstitev v zgodovini te kolesarske prireditve. Peter Wrolich se bo nekaj dni oddahnil doma ob Baškem jezeru, nato pa bo odpotoval na tekmovanje v Skandinavijo. M. Š. društev in klubov in jim tako odpira perspektivnejšo prihodnost za delovanje. Damjan Pintar, vodja marketinga pri OKS, je nakazal možnosti, kako sistemsko zgraditi in razvijati sponzorstvo v slovenskih športnih strukturah na Koroškem in kako pri tem vključiti tudi sponzorje iz Slovenije in Avsrtije. Strokovnjak iz Slovenije je nadalje opozoril športne delavce in funkcionarje na nujnost po profesionalnem sodelovanju med športnimi in gospodarskimi strukturami na Koroškem, Sloveniji in Avstriji. Cilj takega sodelovanja mora biti ofenzivno in učinkovito koriščenje sinergij, ki jih ponuja tako sodelovanje. Predavanja, katerega je organizirala SŠZ, so se udeležili predstavniki klubov SAK, KOŠ, ŠD Šentjanž, Zahomc idr. ter predstavniki gospodarstva. Zaradi velikega zanimanja bo SŠZ še letos priredila predavanje na isto temo v Celovcu. I. L. Končno dom za klub Po dolgih 31 letih se bodo želje odgovornih pri SAK in igralcev le uresničile. Lokacija oziroma nogometno igrišče za slovensko gimnazijo vsekakor ustreza potrebam, je dovolj veliko. Danes, v četrtek si bo lokacijo ogledala komisija Koroške nogometne zveze in dala svojo oceno. Prostori za slačenje igralcev PODLIGA ZAHOD Samo remi: Možnosti za vstop Borovljanov v koroško ligo so mimo. Na domačih tleh je ekipa DSG Borovlje samo remiziral proti enajsterici iz Gmiinda 1:1, vodeči Fellach je na tujem osvojil točko proti Sachsenburgu in si utrdil prvo mesto pred Matreiem. Borovljani igrajo zadnjo tekmo proti novemu prvaku Fellachu. PODLIGA VZHOD Ekipa Metnitztal si je z zmago proti Bilčovsu z 3:1 predčasno zagotovila naslov prvaka. Drugouvrščeni AS V je premagal Mostič z 4:1. V lokalnem derbiju je Žrelec ugnal Podkmos z 3:0. 1. RAZRED D Prvak Šmihel je na tujem tesno premagal ekipo iz Globasnice z 1:0, Rikarja vas je izgubila doma proti Železni Kapli z 1:3, Žitara vas pa je odnesla iz St. Leonharda eno točko -1:1. 2. RAZRED E V tem razredu pa bo po vsej verjetnosti prvak Šentpeter (57 točk), ki vodi s tremi točkami prednosti pred ekipo iz Sinče vasi, ki je na domačih tleh nepričakovano podlegla ekipi iz Sel z 1:2. Šentpeter je premagal Važenberk s 3:1, Dobrla vas je remizirala proti Pliberku 0:0, Djekše so na tujem iztržili eno točko proti St. Margarethenu. JUNIORJI Favorizirani SAK je na tujem proti WAC podlegel tesno z 2:3 in je z 31 točkami na odličnem tretjem mestu. Vodi Bad Bleiberg (48) pred Spittalom (45). M. š. in sodnikov pa se nahajajo v poslopju gimnazije. Po klubski oceni bi to odgovarjalo tudi predpisom. Prodajo pijač na tekmah bi zaenkrat prevzel klub. V primeru, da se rešijo vsa še odprta vprašanja v zvezi s tekmovalnimi predpisi s strani nogometne zveze, bi potem klub dolgoročno zgradil tudi tribuno. SVETOVNO PRVENSTVO Za uvod poraz s Španijo Q lovenski nogometaši so J na prvi tekmi na SP po zaslugi pristranskega sodnika izgubili s Španijo z 1:3. Slovenija je v zadnjih treh letih doživela le dva poraza in oba proti Špancem. V drugi tekmi skupine B sta Paragvaj in Južna Afrika igrala 2:2 in Slovenija bo morala za drugo mesto ter proboj v osmino finala premagati prav ta tekmeca. Z Južno Afriko bo igrala v soboto ob 8.30, 12. junija pa jo čaka tekma s Paragvajem. D. T. Dopisni šahisti imajo na razpolago časa za odkrivanje odličnih potez in kombinacij v svojih partijah. Takšna je tudi današnja pozicija s heterogenimi rokadami. Za pripravo napada na belega kralja je čmi žrtvoval figuro in nima veliko časa, saj se tudi njemu pri- 8 7 6 5 4 3 2 1 Pogajanja Klubsko vodstvo ta teden vodi pogajalne pogovore s posameznimi igralci za prihodnjo tekmovalno sezono. Marko Wiesen »Kot kaže, bo ostalo moštvo skupaj. Ta teden pa bo na poskusnem treningu 34-letni sredinski igralec Tihomir Dragoslavič, ki je igral v regionalni ligi vzhod in tudi že pri Spittalu. Igralci imajo do 1. julija zasluženi dopust«. M. Š. SVETOVNO PRVENSTVO Francija in Hrvaška poraženi ~I a senzacijo so v prvi tekmi L SP poskrbeli nogometaši iz Senegala, ki so s taktično zelo disciplinirano igro premagali velikega favorita iz Francije tesno z 1:0. Nepričakovan poraz je utrpela tudi Hrvaška, ki je podlegla enajsterici iz Mehike z 0:1. Visoko zmago pa so slavili Nemci z 8:0 proti Saudski Arabiji. Ostali rezultati: Urugvaj-Danska 1:2, Brazilija-Turčija 2:1, Irska-Kamerun 1:1, Ar-gentina-Nigerija 1:0, Anglija-Švedska 1:1 Italija-Ekvador 2:0, Južna Koreja-Polska 2:0, Japonska-Belgija 2:2, Kitajska-Costa Rica 0:2 pravljajo neprijetna presenečenja. Naloga se glasi: črni na potezi matira belega kralja! Rešitev štev. 201 Odlično pripravljene črne trdnjave na drugi in tretji vrsti narekujeta črni dami, da odpre položaj belega kralja na robu šahovnice s potezo l...Dh2:+! Na 2.Kh2: se v igro vključi še črni skakač s potezo 2...Sg4+ Beli kralj se vrača na izhodiščno polje 3.Khl, vendar ga tu že čaka trdnjava na tretji vrsti 3.Th3+! in po 4.gh3 Th2 mat! Kljub veliki materialni prednosti je beli nemočno občudoval zaključni napad črnih figur. ŠAHOVSKI OREH Št. 202 Silvo Kovač Komov - Sidorov / Dopisna partija