*^sssm uto ixn ittv. m v UiMlini. o peteb 6 septembra 19Z9. T— Izhaja vsak dan popoldae, tzvzemši nedelje m praznike, — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2L50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovora. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« te*«© v Joeosiavtti 144.— Dta, sa inozemstvo 30a— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 In 3126. Zopet dve žrtvi severne triglavske stene V nedeljo popoldne sta izginila v Triglavskem pogorju Ljubljančana Emest Bračič in Herbert Brandt - Včeraj so ju našli mrtva v kaminu severne triglavske stene nad Črno pečjo Ljubljana, 6. septembra. Triglavska stena je zahtevala, zopet dvoje mladih, nadebudnih življenj. V nedeljo popoldne okoli ^. sta se v triglavskem skalovju v proshrU severni steni ubila eden najboljših slovenskih turistov in plezalcev Herbert Brandt, poslovodja pri Standard Oil Coorpanv in dijak Ernest Bračič. absolvent eksportne akademije. Oba ponesrečena turista sta odšla iz Ljubljane s popoldanskim vlakom v Mojstrano, kjer sta se zglasrla še v hotelu Rabič ter izpopolnila svoje zaloge provijanta. Tu je bil Herbert Brandt zelo dobre volje ter je med igranjem na kitaro pripovedoval o svojih zadnjih turah, ki jih je napravil pred dobrimi 14 dnevi v družbi z Rozmanom po švicarskih planinah. Tako je med drugim tudi pripovedoval, kako sta se ponesrečila dva nemška turista baš na isti dan, ko je on v družbi z Rozmanom napravH turo na Matterhorn. V spomin na to turo mu je ostalo tudi to, da mu je kamen pri povratku z Matter-horna proti Zematu izbil zob. Dalje je pripovedoval o svojih izletih po Dolomitih. Visokih Turah. Pits-Bermi-ni in še celi vrsti drugih vrhov, katere je posetil. Zadnji prispevek za rešilni fond Protj večeru se je napotil v družbi z Ernestom BraČičem v Vrata, kjer je prenoči] v Aljaževem domu. Tu je na vprašanje oskrbnika, kam namerava v nedeljo, odgovoril, da še sam ne ve dobro, kam se napoti. Vpisal se je tudi v knjigo za tujce ter ie pri plačevanju računa šaljivo protestiral proti temu, da bi plačal običajno pristojbino za rešilni fond. To pa zaradi tega. ker je kot eden najboljših in najbolj previdnih slovenskih plezalcev sodeloval zadnja leta pri vseh rešilnih ekspe-dicijah ponesrečencev v Julijskem pogorju. Tako se je kot reševalec odlikoval posebno lansko leto. ko je spravil z največjim naporom iz severne stene neko mariborsko gospodično, ki si je zlomila sredi stene nogo. Z nič manjšo požrtvovalnostjo je sodeloval pri nedavnem reševanju Kaizelja izpod severne stene Prisanka in bil je tudi med prvimi ki so mu prihiteli na pomoč. V severno steno - - . V prvih jutranjih urah sta odšla oba turista proti Pragu, kjer sta zapustila pot in krenila proti severni steni. Tu sta se pri vhodu v slovensko smer za plezanje preko triglavske stene sestaja z znanim alpinistom Jože-tom Čopom, ki ju je vprašal, kam mislita plezati. Brandt pa tudi njemu ni dal pozitivnega odgovora in je dejal, da se bo šele med plezanjem oxfločil za končno sJežeš Marija! Brandt in BraČič sta se ubila!« Za hip je zavladala v sobi smrtna tišina. Nato pa so pričeli navzoči plezalci Gostiša, Guerra in gdč. Pavla Je-sihova, oskrbnik Torkar in naš slučajno navzoči urednik Drejče Verbič. iz-praševati Tirolce o podrobnostih. V kratkih in pretrganfh stavkih so pojasnili svoje strašno odkritje ter pokazali na veliki sliki triglavske severne stene približno kraj, kjer ležita mladi žrtvi i ljubezni do naših planin. V svoji raz- » burjenosti prvotno niso mogli najti pravega kraja ter je bilo mogoče ugotoviti točno kraj. kjer ležita trupli pone-srečenev. šele po daljšem izpraševanju. Čim so bile znane podrobnosti, so se sestali prej omenjeni ter se dogovorili, da odideta gg. Guerra in Gostiša v družbi zde. Pavle Jesihove takoj v prvih jutranjih urah v severno steno na krai. ki so ga bili označili Tirolci. Pridružil se rim ie znani trielavski vodnik Hlebania. ki se ie slučajno mudil v Aljaževem domu. Naš urednik, g. Dreiče Verbič. pa ie odšel okoli 11. ponoči v Mojstrano, kier ie obvestil o nesreči najprei orožniško postajo, nato pa odhitel z Jožetom Čopom in Miho Potočnikom, ki so hoteli baš na orožniško postajo, proti Rabičevemu hotelu, kjer ie že bila zbrana rešilna ekspedicija. Težavno reševanje Člani rešilne ekspedicije so se takoj napotili, opremljeni z vrvmi, klini in šotornimi krili, proti Vratom, kamor so prispeli okoli 3. zjutrai. Po kratkem odmoru in okrepčflu v Aliaževem domu so krenili po Tominškovi poti na rob severne stene, od koder bodo skušali po vrveh spraviti trupli ponesrečencev na triglavski ledenik in od tu v StaniČevo kočo ali pa v dom na Kredarici, da ju prenesejo v dolino. Delo rešilne ekspedicije bo zelo naporno, ker ležita trupli na enem najbolj neprrstopnrh krajev severne triglavske stene. Po vsej verjetnosti bo mogoče še le tekom jutrišnjega dne stpraviti trupli iz kamina ter bosta ponesrečenca prenesena v dolino šele v soboto ponoči ali na v nedelio ziutraj. Še ena rešilna ekspedicija Poles: prve rešilne ekspedicije je organiziral mojstranski vodnik Lah tudi Še drugo ekspedicijo mojstran-sikih vodnikov, ki odide čez Kot in mimo Sta-ničeve koče do triglavske stene, kier bodo pomagali spravljat: trupli preko skoro nepristojnih sten in previsov. Požrtvovalni tirolski tnristi Svojo pomoč pri reševalni ekspediciji so obljubi-li tudi omenjeni tirolski turisti, od katerih so štirje odšli po Tominškovi poti na rob triglavskega snežnika. dva pa v severno steno, da bosta od soodai navzgor pomagala pri reševalni akciji. Pokojni Herbert Brandt je bil star 26 let ter ie bil v turističnih krogih znan kot eden najbolj Ijubezniivih tovarišev ter zvestih drugov. Bil je zelo previden plezalec ter ie ponovno izrazil svoie nezadovoljstvo nad predrznimi plezalnim1' bravurami nekaterih nre-vnetih tovarišev, ki jih ie neštetokrat opozarjal, naj bodo previdni in naj se nika* po nepotrebne^ ne spuščajo v smrtno nevarnost. Pokojni ie bil sin faktorja Delniške fskarne g. Brandta. upravnika imovine protestantske cerkve v Liubliani. Njegov ponesrečeni tovariš Ernest BraČič je pred kratkim absolviral eksportno akademijo in ie bil znan kot dober turist. S pokojnim Herbertom Brandtom sta bila najboliša orijatelia ter je v družbi z njim napravil že več nevarnih plezalnih tur, tako med drugim tudi severno steno Ponce v Martuljku. Ponesrečeni Ernest Bračič je sin g. F. Bračiča, bivšega direktorja Jtžne železnice. Vest o tragični smrti Herberta Brandta in tovariša Ernesta Bračiča se 5e razširila po Ljubljani v prvih dopoldanskih urah. S posebno žalostjo pa so sprejeli to žalostno novico zlasti vsi ljubitelji naših planin, ki so poznali ponesrečenega Brandta in BraČiČa. — Brandt in Bračič sta druga in tretja letošnja žrtev triglavskega pogorja. Strašno neurje na Španskem 50 vasi je poplavljenih — Mnogo ljudi je bfk> ubitih od strele — Največje neurje v zadnjih 100 letih na Španskem • nad mirno pokrajino s tako silovitostjo, da I ljudje niso mogli rešiti niti najnujnejšega Madrid. 6. septembra. V andalu-ški pokrajini Valencija ie divialo strahovito neurje, ki je uničilo ves letošnji pridelek. Ogromni hudourniki so drveli z gora in poplavili številne naselbine. 50 vasi ie pod vodo. Železniška proga je bila na več mesti porušena. Promet je prekinjen pc dosedanjih ugotovitvah ie utonilo 16 oseb. 50 oseb pa je bilo deloma ubitih, delom« težko ranjenu od strel. Neurje je pridrvelo Med neprestanim grmenjem in treskaniern so strele užigale kozolce in gospodarska poslopja. Prirodni elementi so se razbes-neli. kakoi da bi bil sodni dan. Vremenski strokovnjaki sodijo na podlagi dosedanjih ugotovitev, da je to bila ena naihuiših vremenskih katastrof, kar se jih ie pripetilo v Španijo v zadnjih 100 letih. Palestinske komati je in Društvo narodov Z vseh strani bombardirajo D.N. s spomenicami — Zadeva bo prišla na dnevni red šele prihodnje leto — Tudi Italija je pristavila svoj lonček London, 6. septembra. Preiskovalna komisija, ki ji je vlada poverila nalogo, da prouči in ugotovi vzroke izgredov v Palestini, je pričela s svojim delom. Konzervativni tisk kritikuje izjavo Macdonalda v Ženevi, v kateri je skušal zmanjšati pomen teh nemirov. Tako pobija njegovo trditev, da ne gre za nekak spor med pripadnik; dveh ver ali plemen in opozarja, da obstaja stoletni antagonizem med Židi in Arabci. V zvezi s tem prinašajo konzervativni listi poročilo iz Ženeve, da so cionistične in murh-manske organizacije poslale mnogo svojih zastopnikov v Ženevo, ki sedaj razvijajo v krogih Društva narodov živahno agita?ijo. Oboji skuhajo doseči, da bi se Društvo narodov bavilo s poslednjimi dogodki v Palestini in proučilo postopanje tamošnjih angleikih oblasti. Angleška vlada seveda nasprotuje temu in je za to izključeno, da bi moglo priti vprašanje Palestine na dnevni red sedanjega zasedanja Društva narodov. Tudi ostali angleški tisk se bavi s trm vprašanjem ter v splošnem odobrava zadržanje Macdonalda. Kakor trdi ?Daily H<^-raldt, bodo spomenice zidov in Arabcev po redu zabeležene v protokolih Društva narodov in se bodo obravnavale po normalnem redu. Ko bo angleška vlada proučila vse, kar je povzročilo izgrede, bo predlo- žila poročilo komisiji za mandate pri Društvu narodov, nakar se bo zadeva pričela obravnavati. Jasno je že sedaj, da so r.e-ustvarljiva prizadevanja neke velesile. ki bi rada prišla do mandata v Palestini. V odgovoru na napad italijanskega tiska, ki se vsiljuje kot tolmač pravu; in zelja Vatikana ter naglasa, da bi se Anglija Mflfti odreči mandatu v Palestini, pobija >Tim**-< trditev rimske >Tribune<, da je Anglija kompromitirala značaj Palestine kot *»•*■• te krščanske zemlje. Želja Italije, da bi *i a podporo Vatikana zagotovila nekak vpliv v Palestini in po možnosti dobila mandat. *e ne bo mogla uresničiti, ker je že aagfcriCd minister za kolonije izjavil, da se Anglija ne namerava cdreči temu mandatu. Preiskovalna komisija, ki ima proučiti pilozaj v Palestini, ne more staviti Angliji kakih predlogov glede na izvajanja njenega n>an-data v Palestini. Zato ta preiskava ne bo izpremenila pozicije Anglije v Palestini glede na nadaljno izvajanje politike, ki ,;e bila označena v znani BaUourjevi deklaraciji, ko je Anglija prevzela obveznost naselitve židov v Palestini. Naloga preiskovalne komisije je, da ugotovi krivce poslednjih 'zgredov, nima pa proučevati nobenega političnega vprašanja. Sporazum z Bolgarijo? Naša vlada je provizorično sprejela pirotske konvencije, o nevtralni coni in dvolastniških posestvih pa se bodo nadaljevala pogajanja — Beograd, 6. septembra. Današnja »Politika«* poroča iz Ženeve, da je prišlo do sporazuma z Bolgarijo glede pirotskih konvencij in nadaljmh po* gajanj za rešitev vseh spornih vprašanj med Jugoslavijo in Bolgarijo. Naša vlada je po teh vesteh pristala na tot da provizorično sprejme pirotske pro* tokole, kakršni so in da se na tej osnovi nadaljujejo pogajanja glede dvo* lastniških posestev in nevtralne cone. Zunanja ministra dr. Marinkovič in Burov bosta na podlagi tega sporazuma že v Ženevi pričela s pogajanji in pri' pravila teren za nadaljevanje direktnih pogajanj. »Politika« poroča nadalje, da je sporazum med Marinkovičem in Burovim napravil v francoskih in an> gleških žene\>skih krogih najboljši vtis. Vaš poročevalec se je informiral na merodajnem mestu, kjer so mu izjavili, da še nimajo poročila, da pa je vest vsekakor zelo verjetna. Minister javnih del nevarno obolel Beograd, 6. septembra. Minister javnih del ing. Savkovič je zelo nevarno obolel. Več dni se je zdravil v beograjskem sanatoriju dr. Božiča, davi pa je bil prepeljan na svoje stanovanje. Po izjavi zdravnikov je njegovo stanje zelo resno. Najdaljši predor na Balkanu Beograd. 6. sept. Davi je bil pri Ritanju prebit najdaljši predor na Balkanu, ki meri 3.840 m. Prebitje je bilo izvršeno z velikimi slavnostmi ob navzočnosti zastopnikov oblasti in vsega pri zgradbi predora zaposlenega delavstva. Drakonlone kazni za avfemobiliste v Beogradu Beograd. 6. septembra Beograjska policija je izdala stroge določbe glede avtomobilskega prometa. Avtomobili smejo voziti po mestu največ 20 km na uro. Za prestopke so določene drakonične kazni. Prva kazen je globa tisoč Din. druga kazen pa odvzem koncesije in izgon iz Beograda Velika poneverba v Nišu Niš. 6. septembra. Piri tukajšnji tvrdki Brata Miš je bila izvršena včeraj velika poneverba. Nastavljenec tvrdke Jovan An-tonijevič je dvignil na račun tvrdke pri poštni hranilnici 470.000 Din in je izginil Nesreča z granato Srcmska Mi tro vica. 6. sept. Včeraj so otroci na nekem travniku našli staro avstrijsko granato. V svoji nevednosti *o io nesli domov, kjer so jo skušali razbiti. Pri tem je granata eksplodirala ter enega otroka raztrgala, njegovega očeta in šest drugi otrok pa težko ranila. Plače kardinalov Rim, 6 sept Papež je zvišal kardinalom kurije plačo na letnih 100.000 lir, da jim tako zagotovi knežjemu činu prim.exijo življenje. - --- Preprečena nesreča Včeraj bi kopanje kmalu zahtevalo novo žrtev. Na »špici < 6e je okoli pol 3 kopal ključavničarski pomočnik Ivan BambiČ. I la-val je po Gruberjevem prekopu, nanadnina pa je pričel sredi vode gagati. K sreči so ga opazili kopalci z brega. V vodo je takoj skočila uradnica Marica Ogrinova. njej čta na pomoč priskočila še dva kopalca in sicer Božo Binder in Franc Ulčar. Posrečilo se jim je Barabica potegniti na suho. Fant jo izpil že precej vode. Ker mu masaža ai po-masrala in ker je imel hude želodčne krče, so morali pozvati na pomoč rešilno postajo. Prepeljali so ga v bolnico. Clemenceau obolel Pariz, , sept. AA. Iz Sable* d* Olcmne poročajo, da je Clemenceau težko prebil prošlo noč in da so morali k njegovi postelji poklicati zdravnika. Zdi se pa, da le šlo samo za trenortno slabost, povzročeno po pritisku krvi, ker mu je bifc> tekom dneva že mnogo bolje. Zvečer pa je staremu državniku popolnoma odleglo. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.81, Berlin ItJflS —13 565 (13.55), Bruselj 79096. Budinro^M 9.9364. Curih 1094.4-1097.4 (1095.9). Durnj 8.0047—8.347 (8.0197), London 275 56-276.36 (275.96), Newyork 56.82. Pariz 222 82, Praga 168.20—109 (16S.60), Trst 297.73 Eiekti: Celjska 170 d.. Ljubljanska kreditna 123 d., Praštediona $50 d.. Kred t-ni 170 d., Vevče 130 d., Ru«e 250—270. Stavbna 50 d. Šešir 105 d zagrebška borza. Deviie: London 275.56—276 36. N'«wv irk 56.72—56.92. Pariz 222.^2—223 82 \Hm 296.72—298.72, Curih 1094 4-1097 4 Amsterdam 22.81 bi.. Berlin 13535-13 Dunaj 800.47—803.47. Praga 16^30—1^9 10. Budimpešta 992.14—995 14 Efekti: Vojna škoda 406—4'r7 INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.18125. Ne*\-»:'< 51955, Pariz 20.33. Milan 27 lo'r V*,'- i 76.50. Berlin .23.63, Dunaj 73.15. Rc - i! ? Prt«, 15.38, Bukarešta 3.0825. H dTnpcsut Zofija 3.76. aftBOVtKSKT 1?XVODc, dne & serrtetTrbra 1529. Štev. 203 Velik napredek naše stanovanjske kulture — Izdelki naših miurjem pri- NaSi kraji eo tel jem lepe stare MoB C|nvo no je rudi, da srao imefi "w*M*wJ prvorvtst-ne rokodelce, ki so artrtomU v reasd kvalitetno hišno opravo. TTfl Skofja Loka ni njena okolica je slovela po »vojđi mizarjih^ rezbarjih, intarzerjSi in ki/uča viličarjih, ki so hiše in stanovanja napolnili % opravo, ki zasluži ime umetnostne obiti. Ljubljana je brla slavna po svojih mizarskih izdelkih in Zois je riskira! ceio tako daleč, da je izdeloval takozvani ljubljanski porcelan —• sicer navadno giassrano favenoo, pozneje pa celo trfrval hišno opravo iz železa. Imamo torej veliko tradicijo v nas stanovanjski kulturi NajlepS dokaz za to sta naša prijazna kmetska soba in pa boljša soba naše premožne malomeščanske hiše. Da je tradicija še živa, najlepše vidimo na vel esej mu, kjer so naši obrtniki s po močjo arhitektov priredili res impozantno razstavo. Ves paviljon je umetno razsvetljen, a premalo, da bi mobilije prišle do veljave. Samo štimunga tu pač ni na mestu, ker morata priti do veljave tudi barva in preciznost dela. Preproge se sploh ne vidijo, ker je tako temno, da po kotih komaj opazimo orijentalske obraze prodajalcev. Z močnejšimi žarnicami bi bil ta nedostatek odpravljen takoj v korist prodajalcev in gledalcev, ki jih je vsak dan več, kakor je med njimi vsak dan več tudi kupcev. Razstavilo je 17 mizarjev, ki so po ogromni večmi z dežele. Ljubljana ni zastopana po svojih glavnih starih firmah, ki so s tem mnogo zagrešile. Če ne drugega, vsaj to, da publika računa z omalovaževanjem pomena te razstave, drugi pa celo mislijo, da izostale firme ne žele, da bi se rrjfh izdelki primerjali s podeželsko obrtjo. Razstava torej ni popolna, pa vendar jasno kaže, kako visoko smo v stanovanjski kul-ri. Zahvala za to pa gre le našim ambici-joznim mizarjem z dežele, ki so s svojimi izdelki dokazali, da hočejo m znajo delati sTTokopotezno. Saj delajo že po načrtih arhitektov, kakor v bogatejšem in bolj razvajenem inozemstvu. Največja senzacija na razstavi je oprava po načrtih slikarja in kiparja Toneta Kralja. Firma Erman & Arhar iz Šent Vida, ki je v našem mizarstvu sploh vodilna, je z izvedbo teh načrtov našemu občinstvu napravila veliko uslugo, enako kakor z iz- ' deiki po načrtih arhitekta L Oraahna in L>. Serajnika, ki na razstavi najbolj ugajajo. Hud boj se bije okrog te originalne Kraljeve oprave. Ljudje strme, zabavljajo, a tudi občudujejo. Spalna soba iz žametno spremni j aste afriške breze in pa soba za gospoda iz tičjega javorja, Id je Iužen sivo, rožna in črno sta tako enostavnih, geometričnih oblik, za našo publiko tako enostavni in monumentamt, tako silno novi, da se ljudje samo čudijo. Če pa to opravo resno premotrimo s stališča modernih principov umetnostne obrti, je vsekako hvalevreden eksperiment. Smotrenost je prva zahteva hišne oprave. Če odgovarja namenu, je oprava dobra. Sedi se imenitno na okroglem stolu. Komo den je, kakor bi bil naTejen po meri naročnika. In po meri, kakor obleka, bi morala biti narejena vsa hišna oprava, zlasti pa stoli in pisalne mize. Tej zahtevi pa Kraljeva oprava popolnoma odgovarja Druga zahteva je ta, da je vsak izdelek umetnostne obrti izdelan v slogu materijala. Beton ima drugačen stil kakor železo, kamen zopet drugačen slog kakor les, ker nam vsak materijal dopušča le gotove oblike: iz železa lahko napravimo druge oblike kakor iz betona, in les zopet lahko drugače obdelamo kakor trd kamen. Oblike Kraljeve oprave se pa omejujejo le preveč na betonske oblike, preveč asketske so in puritanske in človek bi mislil, da so omare in stoli iz betona ali kamna. Nehote prevladuje vtis, da te omare niso votle in da je vsa oprava pretežka, nepremakljiva. Ali je potrebno, da so noge stolov močni stebri? Ne! To so oblike grških in rimskih stolic in klopi iz kamna, ki jih niso prestavljali. Pri mizi lahko udobno sedita le dve osebi, čeprav bi moralo biti prostora vsaj za štiri. Vsa težka oprava je pač preračunjena, da bo vedno stala v istem stanovanju. Združenih je po več objektov, tako je s postejo sklenjena omarica in toaleta, s psiho omara za obleko itd., kar bi bilo za selitev neprikladno. Če je naročnik s tako opravo zadovoljen,- je oprava dobra in lastnik dr. Vavpotič je navdušen za njo, zato je tudi posrečena. Sicer naj pa zunanja oblika gledalcev ne plaši, ker je notranjost v resnici praktična. Mnogo pa zlasti divanu, ki je zaradi treh barv razbit, škodujejo tapetniške napake. Ta divan bi namreč moral biti po načrtu le dvobarvno tapeciran in bi tudi deloval kot mirna celota. Če torej opravo resno pretehtamo, ne bo gledalcem več treba delati opazk, naj arhitekt k tej skonstruirani opravi skonstruira tudi lloveka, ki jo bo znal rabiti. Čeprav so nekatere oblike morebiti malo preveč iskane in nepotrebne, je oprava vendar pogumno delo zanimivih kvalitet. Brez predrznih eksperimentov pač ni napredka, niti uspehov. Tako široka publika, kakor strokovnjaki ocenjujejo z največjim priznanjem jedilno sobo in sobo za gospoda po načrtih ing. arh. I. Omahna, ki je razstavil že na minulem velesejmu. Eleganten je in sodoben ter skozi in skozi praktičen pri najplemenitej-šem materijalu. Tudi on rad združuje po več kosov v slikovito skupino. Zelo praktično je združil omaro za knjige z omaro za trgovski arhiv, vendar so pa tudi te kombinirane mobilije še lahko premakljive, saj se pri sijajna pisalni mini da soeti plošča m je celo uporabna na obeh straneh. Sploh je ta resna soba na vetetrgovca na£>oijši eksponat vse razstave. Skoda, da zaradi prevačrnc razevetljznve ne pride do veljave m deluje prestrogo, celo mrtvaško, ker srebrnkasti vložki iz nakrolahe v črno luženem hrastu izgube sijaj. Na klopi stoječa omarica za likerje m cigare imponira po svoji obliki in pi^tični notranjosti prav tako kakor velika omara za knjige z zdroženo, a jasno naznačeno omarico za akte s praktično svetil j ko ob strani. Vse pa presega imenitna pisama miza, ki je v vseh ozirih najboljša, kar smo jih d-o sedaj v Ljubljani videli. K tako posrečeni sobi za gospoda spada seveda tudi taka jedilna soba, kakor je Omahnova, ki je že trikrat prodana. Skoraj paralelne letnice plemenitega kavkaškega. oreha se z močno risbo njegove korenine združujejo v efekten, v stikih diskretno z biserno matico poživi j en ornament, Zofa je sklenjena z malo omarico mirnih, plemenitih oblik, prostorna kredenca se pa odlikuje zlasti po nad vse praktični notranji razdelitvi s premakljivimi predali in posebno pripravnim oddelkom za steklenice in kozarce. Skoraj še bolj se pa zlasti dame navdušujejo za spalno sobo iz belega tičjega javorja po načrtih ing. arh. Domicijana Serajnika. Je sicer popolnoma gladkih oblik, a apartne kotvaste noge jo delajo tako mično, da se je obiskovale i ne morejo nagledati. Zlasti ugajajo udobni široki fotelji z rožno prevlako in pa skrinji podobna tridelna psiha z ločenim velikim okroglim ogledalom. Omahen in Serajnik obetata preroditi našo umetnostno obrt, da bomo imeli res visoko stanovanjsko kulturo. Že sedanji njimi uspehi so nas preverili, da prav nič ne zaostajata za tujimi umetniki velikih imen. Agilna tvrdka Erman & Arhar ima pa zaslugo, da je talentiranima arhitektoma dala priliko pokazati svoje veliko znanje m rafiniran okus. Tako dovršena oprava je seveda našla več kupcev. S tem pa še ni rečeno, da zaostajajo druga podjetja. Firma Javor iz Logatca nam je zopet pokazala svoj okus in precizno izdelavo, prav tako kakor tvrdka Jožef Se ni ca iz Ljubljane, ki ima lepo brezovo spalno sobo in Ivan Cerne iz St. Vida s temno angleško jedilno sobo, dokazujeta, da so vsi na najboljšem potu, ustreči zahtevam kupujočega občinstva. Ig. Repše iz Ljubljane je razstavil poleg črne jedilne sobe in sobe za gospoda iz orehovine z vloški iz orehove korenine tudi sila praktične otroške pisalne mize, ki se daje znižati in zvišati. Dosti kupcev naj pa dosežejo tudi umetnine Hinka Smrekar-ja, ker k dobri opravi spadajo tudi dobre slike. Rok Berlič iz Zapuž pri Šent Vidu ima prav prijazno svetlo spalno sobo iz cvetličnega jesena z rezljanimi nastavki. Precizna izvedba vzbočenih oblik je pivovrst-na, kar sploh odlikuje to delavnico. Kregar Jakob iz Sen t Vida je razstavil moderno, zelo elegantno jedilno sobo iz orehovine s koreninami. Tako monumentalna kredenca z nizkim nastavkom, kakor do polovice naslonjala tapecirani stoli finih oblik spadajo med najuspelejše objekte razstave. Ivan Polenšek iz št. Vida, razen dragih, odkriva v svoji spalni sobi, kako krasna, svilnato spreminjasta je breza za hišno opravo. Nad vse je elegantna Ivana Dogana svetla spalna soba s črnimi rezljanimi ornamenti, čudovit je pa materijal druge spalne sobe iz finega mahagonija. To je pač požlahtnenje lesa, da ni potrebno nobenega okraska več. Tudi preprosta kuhinja s predalci iz fayence vzbuja upravičeno občudovanje vseh gospodinj. Jakob škrbkic iz Vižmarjev ima preprosto, a solidno in praktično spalno sobo iz cvetličnega jesena z elegantnimi črnimi robovi. Zlasti komodni so stoii- Andrej Kregar iz Sent Vima ima kapitalno spalno sobo iz spreminjaste afriške breze z osločenimi omarami, nadalje tem-nozeleno hrastovo sobo za gospode m belo spalno sobo iz takozvanega umetnega cvetličnega jesena. Čudovit materijal pravilnih ornamentov! Spalno soba je bila seveda takoj prodana. Tudi Egidij in Karel Kregar sta razstavila elegantno spalno sobo iz češnje z brezovimi koreninami, srečno poživi j ino s črnimi gumbi, lepa je pa tudi monumentalna jedilna soba iz orehovine. Oprema brez vsakega okraska. Demje samo materijal. Vse je v gladkih ploskvah, vse je tako ponižno in enostavno izvršeno, da kar sili v ospredje solidnost in praktičnost. In ravno priprostost jedilnice jo oi*o, kar na gledalca najbolj ugodno učinkuje. Osnutke za jedilnico je izvršil Emil Pod-krajšek, urednik znane revije »Domači prijatelj«. Žametno afriško brezo srečamo tudi v spalni sobi Josipa Andlovica iz Škofljice, ki je razstavil tudi preprosto hrastovo opravo. Prav tako preprosta, a elegantna je tudi spalna soba Franca Zavodnika ur Sent Vida. Hruški podoben mapof i je efektno okra sen s črnimi robovi. Da je v modi tudi še naraven mahafoci, vidimo na prav lepi spalni sobi Franca Tomšiča iz Zgornjega Kašlja. Tudi ta oprava je poživljena t diskretnim črn'm robčkom. In naša domača češnja je tud: še vedno v kreditu, s«j se naTotnSčevi spalni sobi tako krasno strinja z afriško hruško Trpežno in preprosto hrastovo spe.'no sobo je razstava Ivan Mrhar iz Staneaič, ki bo gotovo dobil dosti naročil med sloji, ki morajo računati Ie na praktične potrebe. Fin* brušena »gledata sta razst*vaTi Spectrum iz Ljubljane sn Kristal iz Maribora. Njuni okusni izdelki dosegajo ino-zenmske fabrikate, in so tudi znatno cenejši. Po Omahnovem načrra ie izgotovil Ivan Reučelj aparten lesen lestenec z najnovejšim: električnimi cevnimi žarnicami. Rek Arhar ia Sent Vida pa nudi najrazličnejše okraske za pohištvo in okrasne letvice, ki smo jih doslej morali naročati iz inozemstva in plačevati visoko carino. V pasvijjonu so razstavili tudi tapetniki svoje solidno blago, izdelovalci Inštrumentov pa najrazličnejša godala in posebno MušHčevi iadelki vzbujajo splošno pohvalo. I Med umetnostne obrtnike je šel tudi slikar Miha Maleš, ki je razstavil mične žepne robčke in prekrasne blazinice, ki se dame ne morejo ločiti od njih. VeTrk del razstave pa zavzema-jo najrazličnejše preproge od preprostih pa do najdragocenejših orijentalskih čilhnov, da se gledalci čudijo temu večini nedosegljivemu bogastvu, ki ga v Ljubljani še nikdar nismo imeli priliko videti v taki množini in izbiri. Razstava slovenske stanovanjske umetnosti na velesejmu je dogodek prve vrste. Mizarstvo se je razvilo tako visoko, da lahko zadostimo največjim zahtevam m najtežjim nalogam. Blagostanje raste in prav lesna industrija je najvažnejši faktor našega narodnega gospodarstva- Z razstavo ao obrtniki Žrtvovali mnogo in so si po pravici zaslužili največje priznanje. Objavili smo vsa imena mizarjev, da s tem naše občinstvo opozorimo, da je njegova dolžnost, da se podjetnim obrtnikom tudi oddolži. Vsem našo zahvalo in čestitke. — Tvrdka Ignac Repše, tvornica in zaloga pohištva, Ljubljana, Dvorni trg št. 1 je v razstavni koji v paviljonu E postavila na trg novo, zelo praktično otroško mizi po s sedalom, katero se da po velikosti otroka dvigati ali znižati, tako da ima otrok hrbet in noge vedno v primerni legi s evojim telesom. Predvsem ima mizica praktično naslanjalo za desno roko, ki pri sedenjn otroku največ ustvarja krivo držanje. Otrcška pisalna mizica je prirejena tako, da se v njo spravijo vsi za igračke in otroške šolske potrebščine potrebni rekviziti. Naravnost pred seboj pa ima otrok stojalo za otroške podobice ali druge knjige. Po tom predmetu bodo starši v interesu svojih otrok radi segli, ker predstavlja mizica velik napredek v telesni negi in higieni otrok. Tvrdka je razen tega razstavila pohištvo za gosposko sobo iz rezane orehovine v bogati baročni rezbariji in lepo okusno izdelano jedilnico. Tvrdka je znana po svojih finih in solidnih izdelkih ter zmernih cenah. Občinstvu jo priporočamo. 501/n Ljubljanska opera »Onjegin* je menda med Slovani posebno popularna opera; gotovo jo Slovenci poslušajo radi vedno iznovega. Njena sladka, j z ruskimi narodnimi motivi prežeta, strastnega občutja bogata melodika in njena dvojna ljubezenska tragika močno učinkuje na slovenska srca. V Nemčiji pa »On j ©gina* velik del kritike odklanja in nki Tat Janinega prizora v spalnici ne sprejema brez roganja. Slovanska duša, ki živi v vseh operah Čajkovskega, nahaja pač razumevanja predvsem pri slovanskih poslušalcih. Sinoćnja naša predstava je bila dogodek za slovensko opero. V nji je nastopil prvič v večji partiji Lenskega domačin g. Gostič, doslej član zbora m gojenec našega konser-vatorija. Nov slovenski operni tenor je tako izjemen pojav, da se ga veseli vsa publika, ki ve, da so dandanes dobri tenoristi redkejši kakor veliki demanti. Tekom deset let po prevratu izhaja iz konservatorija po g. Banovcu zdaj drogi operni tenorist g. Gostič. Njegov prvi nastop vzbuja najlepše nade; ima lep, zdrav glas, je muzikalen, izvrstno vokalizira in razločno izgovarja teks* ter je tudi zunanje ustrežljiv. Seveda je še popoln začetnik v igri, visi s pogledi na kapelniku in pozablja družbo; se mnogo se mu bo učiti, da dobi rutino in uglajenost v petju in igri. Ker ni domišljav in je resno ambiciozen, ne dvomimo, da premaga vse zapreke začetništva v par sezonah. Velika prednost mu je, da poje čustveno m sugestivno. Že sinoči je žel zato za svojo arijo pred dvobojem živahno in iskreno priznanje. V ostalem predstava ni bila vzorna, nasprotno- še nedostatnejša je brla kakor zadnja pred počitnicami. Oprema in dekoracije so potrebne bistvene izpopolnitve. Fr. G. Iz policijske kronike Ljubljana, 6. septembra. Včeraj smo poročali, da je policija aretirala nekega češkoslovaškega državljana, ki je osumljen umora računskega svetnika Karla Vendta iz Berlina. Gre za 211etnega Alfreda Prelerja, krojaškega pomočnika, rodom iz severne Češke. Mladenič je bil aretiran včeraj zjutraj na češkoslovaškem konzulatu, kjer je zahteval potni list, ki ga je baje izgubil. Prelerja je včeraj ves dan v policijskih zaporih na sodišča zasliševal višji nadzornik g. Ljubic. Mladenič je trdovratno tajil zločin, priznal pa je, da je bil usodne dni, ko je Ml Vendt umorjen, res na Tirolskem. To m pa dejstvo, da je policija blizu umorjenega Venđta našla Prelerjevo palico, dokazuje, da je Preler najbrž zločinec in da pride kot tak edino v pelini. Takega mnenja je tudi poEcfja v Inomostu, ki je poslala vsem paOeijakiai direkcijta točen opis Alfreda Prelerja. ljubljanska policija v interesu preiskave zaenkrat ne more dati nobenih podrobnejših informacij o poteka preiskave. Davi ee je na Denajsku cesti pripetila meajia tramvajska nesreča. Zoro ©nferje-vo, 17-Iebso uradnico, »porisan pri trgovcu JHeletn, je pahnil tramvaj tako močno, da Pri padcu ee je potolkla na glavi PiepsijsB ao jo ▼ bolnice. Oče, ki le zapeljal sinovo ženo Dve ženi, pred katerima oMede najslavnejše ameriške filmske zvezde — Ruska režiserka Preobražernskaja je eden največjih kompozitorskih talentov interaacifonalne umetnosti Danes začne Kino Matica predvajal? pretresljivo dramo iz ruskega življenja *Selo greha« (Oče, ki ie zapeljal ženo svojega sina). Za film napisala O. P. Višnjev-skaja, režijo vodi Olga Preobraženskaja, v glavnih vlogah nastopajo Jastrebecki, Puž-naja, Cesarskaja, Babinjin. Saveljev, Ma-ksimova in Nabrekova. Ta imena so pri nas neznana. Rusi pa štejejo te filmske igralce med svoje najboljše in sicer po vsej pravici. V »Selu sr eh a c smo dobili film, kakršnih pozna filmska umetnost le malo m kakršni prihajajo k nam zelo. zelo redko. Iz ruskega življenja so nam razni ameriški Morici že opetovano servirali filme, kl bi brez vsake škode izostali, ker so diletantska potvorba originala, ali pa dokaz popolne nevednosti. »Sefo greha< je pa tako pristno rusko, da človek pozabi, da sed-; v kinu. Zasanjaš se v nedosledne ruske stepe, v idiliČnost ruskih vasi. v misticizem ruskega mužika. Vidiš bogatega rmižika. ki mu pest je kladivo, misel naslada, srce kamen. To je tip kulaka, vaškega vlastelina, ob katerem se krešejo iskre sovjetskega kremena in padajo v lavo socijalne revolucije, da zajeze njen tok. Gledaš Pužno v vlogi sirote, ki ji je vojna iztrgala očeta na pragu življenja in vidiš v nji vso strahoto največje tragedije človeštva. Zagledaš se v Cesarsko v vlogi vlastelinove hčerke in zdi se ti, da vidiš poosebljeno matuško Rusijo, močno, zdravo širokogrudno, ljubečo svojega kovača tako, kakor zna ljubiti samo ruska ženska. Divne so v tem frlmti pokrajinske slike, žitno polje s kosci in kmečkimi deklet! ti ostane v neizbrisnem spominu. Zdi se ti, da daš umotvore najslavnejših mojstrov. Sovjetska filmska umetnost ie ustvarila s »Selom greha« umotvor trajne vrednosti. O filmu je pisala z velikfm navdušenjem vsa evropska kritika. Ko so film predvajali v Nemčiji, so pisari nemški listi: 12 Uhr Mlttags-Zejtung: Staro dejstvo, da. jamčijo dela Sovkina produkcije za visoko kvaliteto in da so daleč nad povprečnostjo, se tudi tu ponovno sijajno uveljavlja. Film ima slike najčudovitejše, nepozabne kompozicije, ki pričajo o visoki filmski kulturi Moskve in visoki, absolutni volji do umetnosti, prevevajoči celotno rusko ustvarjanje. Omamljiv ritem stik se nudi očem, človeška usoda in Človeško življenje sta jasno pred nami brez običajne kinematografske laži. Kako ie močin liJm v sceničnem oziru! Pomemben je režijski talent Olge Preobraženske. Preprosta, postopna in neverjetno jedrovita ie njena režija. To, kako postavi ljudi v pokrajino in jih druži z njo v čarobno impresijo, je šteti med najbolj očarljive vtise, ki jih že dolgo nismo doživeli v kinu. B. Z. ara MJttag:... Olga Preobražen-skaja, ki ji ni teža snovi zastrla pogleda za to, kar imenujemo Evropci učinkovitost. Spretno meša kontraste, ruši tipe, postavlja efekte... pri tej izvrstni celotni storitvi je prodirliivo in neokrašeno izdelana zgodovina trpljenja. Izrezki iz kmečkega življenja so slike največje fotografske vrednosti. Bertiner Nachtausgabe: ... Gospa Olga inscenira kakor mož z umetniškim čuvstvom in sigurnim pogledom za čisto učinkovanje slik... Film, ki ni le dobro igran, temveč prinaša tudi krasne slike iz ruskega narodnega življenja. S Uhr-AbendNatt: Sijajen Htm Je, vedno z najintimnejšim odnosajem do pokrajine, vedno z občutkom za resnično in živ-ijensko, vedno s smislom za premikanje in ritem, filmsko navzgor stremeč in obenem p om psiholoških odtenkov in nežnosti... ta sKkovitost, ta dramatičnost, ta nikoli umetno narejena živost: marsičesa se da ta naučiti. Kinomatograpn: Zopet po dolgem času ruski film, Izvrsten v igri, presenetljiv v slikah. Zanimivo je, da ga je inscenirala ženska, ki se je odlično vživela v to moško dek>. Podaja nam ljudske scene tako živahno in živo, kakršne nam celo naši tkz. eioistri-režiserji redko nudijo. Vessische Zeitung: Umetnina, zalo redka nmetniea. Vsaka scena je logično zgra- jena in se razvija samo ob sebi r vo... najpopolnejši film * j/oue . 0 uspehu smo prepričani Skratka: iilmska umetnost. Deutsche Zeitaeg: ... umetniške je ftfm na risani. Shke so očarliivo lepe in vzorna igra ie vseskozi živliensko re- č-na. Nekatere slike so čarobno lepe. Publika je bila selo navdušena zanje. Atoptag MorffMi: Nov dokaz za še \ cd-no nedoseženo sigurnost in preciznost ruske realistične umetnosti je »Sc!o gre ki je najvažnejši in najdragocenejši film tedna. Tokrat je življenje ruskih k:rte?< v, predvsem kmetskih žen, ki ga ob! kuje re žiserka Preobraženskaja v slike sijajne ostrine 1» potrtost L Zopet smo očaran: no neizčrpnem bogastvu vedno novih, ipn strašno tujih, potem pa simpatičnih tipov. Predvsem je treba omeniti zdravo, brhko kmečko dekle Cesarsko. S»j:ii .ie fotograf je Kuznecova vzbujajo pri gledalcih spontano odobravanje. Welt am Abend: FHm je očarljivo len. Gledamo slike tako pravljične v izdelavi, kakršnih Še nismo videli, odkar obstoji kamera. Olga Preobraženskaja vodi režijo in stopa s tem svojim prvim delom v vrsto velikih filmskih režiserjev svetovnega slovesa. Dve ženi nastopita, ored katerima oblede najbolj poveličevane ameriške filmske zvezde. Pri tem filmu sedimo kakor v cerkvi v dno d ose smo pretreseni od obilice lepote io gremo osrečeni domov. Ta film je lep, ker je resničen, — K <8«f KOLEE>AK. Dane*: Petek, 6. septembra 1929, katoličani: Gahjtrfja, pravosjavni: 24. avgusta. R. P. Potr potr. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kina HmftdK »Selo greha*. (Sovjetski velefihn). Kino Ideal: Pat in Patachon, filmska ju-n&ka. DE2URNE LEKARNE. Danes: T^tjkoczy, Mestni trg, Ramor, Miklošičeva cesta. Maetartlockov »SdUnoaoskt župane peuuj-sii£> Dravi ob 20. vpriooci fr*HfrmV7i eferasna Maeterlindfloivo tragedijo »Stilmondekega župana*. Kako prSliiittieno jc dete pri našem oWm-sUm priča dejstaro, da dosega s tem prathrtarva svoijo 15. igrooritOT, kar Je ra pasatelga Mae-terfinc&ove vrste kakor tudi aa tragedijo izredno visoka števđka- Dessevo. ki dofcasuk nepobitno tudi okra našega giedatSkaea oočji-stva. DeJo samo je zajeto iz svetovne vojne iz časa ofcoffjaciae Betašje po praski armadi in j>ri-kaizuje z mojsrrs&o teJisiko t>r etresijw dofodck, v katerem zmaga neiisratjenont m okrutnost mrzle vojne dćscšpfcoe nad zdravo pametjo in pošteno človečnostjo. En sam akne pruskega ko-raaodacBta — an nedoažaiesa ž-ucoci po prekem sada tatreteo. družim in dom njegov pa sta za vedno uničene, ie racbMa. Komaj dive uri trajajoča drama je po srojć vseokić tako porama n pretresBšva, da Je naprartnia na vse postopale« vedno najgloblji vtis. Kritaka }e izražala o upTOTOTBtvi soglasno pohvakio. Dete se vprizori v ofcičafrtt zasedbi, torej: t*. Mira Danilova, gg. Lovar, Skrbtasek. KrafJ, Gregor«, Jerman, Jan, samo vfago poročnika Hbknerja je namesto z-Rogosa prevxe3 režiser g. Omii Debevee. Režija: Ciril Debevee. Začetek točno ob 8. vri. ko. nec pred 10. aro. Nedetia v UuhUaoskem 0eJgJ|Bi V nedelja dne 9. t. m. se uprizori v i>ubrjan-sk.i operi zvečer ob po! o&miti Schubert - Bertfeeieva opereta »fva treh mladenkah«. To dete je tek«-m lanske sezone šestnajstkrat napoknkrJo nase fie-daJHče. Večno lepe Scbobertev« aieiodiije in celoten siže sta izredno ugatraia našetrra občimsfvni. Naslovno vioge Scbuberta poj* g. Moborič. v ostalih večjih vJogah sodekujejo: ga_ PoJičeva, ga. Baiadcova. gdč. Spanoiva, gdč. Raansakova in gdč. SteraiSeva ter gg. Potvbe, Drenovec in Si-moočič. Epizod« vlogi hišnice in detektiva Ipn* ta ga. Rakarjeva in g. Peček. Operetno rezilo vodi g. Povile, dirigira pa ravnatelj Polič. Za predstajvo ve&ajo znižane ljudske cene. Drama vprizori isto* večer ob 20. »Krog s kredo«, K!a-baodovo dramo ie kitajskega živ&jervja. ki k do* živela v lami i sezoni največ vprizoriitev in t tam tadi najtvečji nspeh. Glavne vloge igrajo: ga. Šaričeva, ga. Danilova, ga. Mira Dan:loSlovensekga Naroda« in našel v njem priložen zvezek znanega zagrebškega »un-da. Ko se je za stvar zanimal, je dognal, da so priloženi zvezki šunda celemu kupu »Slovenskega Naroda«. Na vprašanje, ali je dobila prodajalka priloženo iz tiskarne, je trafikantinja odgovorila, da ne, marveč da je Šund priložila sama. Ker bi se utegnili taki prljueri zlorabe našega lista ponavljati, prosimo vse naročnike in čitatelje, naj nam vsako zlorabo nemudoma prijavijo, da to zlo v kali zatremo. — Smrtna kosa. Umrl je v kandijski bolnici vpokojeni duhovnik ljubljanske Škofije, g. Janez Sever, rodom iz Škofje Loke v 56. letu starosti. Bil je zaveden narodnjak in naprednjak, a sreča mu ni bila mila. Naj v miru počiva! — Vinska razstava je še vedno predmet živahnega obiska, zato so nekateri vinski vzorci dolenjski in štajerski že pošli. Precejšnje zanimanje je tudi za dober cviček. Poskrbljeno je za nadomestitev teh vrst vina. Ker mnogi ne morejo poseliti tega razstavnega prostora pred občo zatvoritvijo, so podaljšane točilne ure v tem paviljonu do 8. ure zvečer. Poleg lepega grozdja po nizki ceni se naročajo v tem oddelku tudi praktični eterilizatorji za preprečenje pokvarje-nja v sodih. Naatavki-sterilizatorji so na vseh sodih v praktičen pouk. — Hitrostni rekord 6 minut in 56 in */& sekunde, ki je bil dosežen lansko leto po 9.2 km dolgi progi se bo skušal letos na IL gorski dirki na Trojanah, ki se vrši pod pokroviteljstvom Autoklube kraljevine SHS pobiti. Z ozirom na zagotovljene prijave s strani najodličnejših in priznanih dirkačev naše države so podani vsi pogoji pravega športnega užitka ob priliki te edinstvene jugoslovenske gorske dirke. Da se pa nudi interesentom ugodnosti olajšanega dohoda na dirkališče, je preskrbelo vodstvo, da se vpostavijo autobusne zveze iz Ljubljane in Celja. Podrobnosti bodo razvidne iz programa. — Železničarski jubilej. Zveza državnih nameščencev za Slovenijo vabi vse predstavnike včlanjenih organtz«cH in celokupno članstvo, da se v čim večjem številu udeleže jubilejnih proslav železničarjer (UJNŽB), ki se vrše v soboto 7. in nedeljo 8. t m. — Pred justifikacijo morilca treh čast« nikov. V soboto zjutraj bo v Novem Sadu ustreljen redov fiasan Muftar, ki ie 1. 1925. izvršil grozen zločin. Na straži pri vojaškem skladišču v Petrovaradinu ie ustrelil častnike in sicer dva adnmnstrativna oficirja ter nekega ruskega poftovnika-gnri-granta. Po zločinu je pobegnil v fruško-gorske vinograde, kjer so ga prijeli m izročili vojnemu sodišču v Novem Sadu. Morilec se je zagovarjal s pijanostjo. Trdil je, da je prvič v življenju pri vino, ki ga je popolnoma zmešalo. Sodišče ga ie ebsodilo na smrt. Včeraj so Mustafi sporočili, da je smrtna obsodba potrjena in da bo v soboto zjutraj ustreljen. Pri čitanju obsodbe Mustafa ni trenil z očesom, popolnoma Madnokrvno in antično ie posluša! sodnika. — Iz tretjega nadstropja je skočil. Včeraj si je v Zagrebu na strašen način končal življenje neki Janjič, doma iz okolice Sunja. Fant je prišel včeraj popoldne k zdravniku dr. Vraneštču na Peiačevičem trgu. Bil je že večkrat pri njem in ga je prosil, naj ga spravi v kako zagrebško b.»* nico. BrJ je namreč hud melanholik in kazal je nevarne simptome duševne bolezni. Včeraj je ves potrt sedel v zdravnikovi čakalnici. Ko ga je zdravnik zagledal, je naročil služkinji, naj pazi nanj. Ko pa je VranešiČ odšel v ordinacijo, je melanholik nenadoma vstal in stopil na balkon. Se preden ga je mogla služkinja zadržati, se je preko ograje pognal na cesto. Padec s tretjega nastropja je bil smrtonosen. Janjič ie bil že čez nekaj minut mrtev. — Zanimivo je, da je pred meseci na istem kraju skočil na cesto neki Črnogorec in se tudi ubil. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in vroče in da nevihte niso izključene. Včeraj je bilo lepo samo v Ljubljani, drugod pa več ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 32, v Beogradu 30. v Zagrebu, Sarajevu in Skoplju 29, v Ljubljani 28.5, v Mariboru 26 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764 mm, temperatura je znašala 13.3 stopinj. — Smrtna nesreča na novosadskem mostu. V sredo' zvečer se je pripetila v Novem Sadu smrtna nesreča. Na mostu Petro-varadin—Novi Sad je tovorni avto Z 29-117 zagrabil in povozil neko 301etno žensko. Avtomobil jo je vlekel več metrov s seboj in jo strahovito razmesaril. Pri padcu si je nesrečna ženska razbila glavo in je bila takoj mrtva. Kdo je ponesrečenka. Še nI znano, ker pri njej niso našli nobenih listin. Nesreče ie bila kriva sama, ker ie 'notela tik pred avtomobilom čez cesto. — Nedolžna žrtev pretepa. V občini Fabijan pri Beli Cerkvi v južnem Banatu so se te dni v neki gostilni stepli fantje radi dekleta. Posestnik Franc Hubert jih je skušal pomiriti. Med pretepom pa je eden pretepacev nenadoma nameril puško na Huberta in sprožil. Smrtno zadet v trebuh se je zgrudil nesrečni posestnik na tla. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa težki poškodbi podlegel. Orožniki so pretepače zaprli. — Uboj radi posestva, V selu Črvljevu pri Konjovratu so je te dni odigrala krvava rodbinska tragedija. 301etni Josip Čvrljak je ubil svojega eoietnega očeta Marka in težko ranil svojega I6letnega brata Marka. Prepir je nastal radi posestva, ki ga je hotel stari razdeliti med oba sina. Ubijalca so prijeli in izročili sodišča. — Žrtev kopanja. V Dugaresi je te dni utonil 71etni Zvonko Orenbacher. Deček sc je kopal z drugimi otroci in ie nenadoma izginil. Ker ga do 7 zvečer ni bilo domov, ga je šla skrbna mati iskat. Na r.brežju je našla obleko, kasneje pa je zagleda'a truplo edinca v vodi. Pri pogledu na mrtvega sinčka ie nesrečna mati omedlela. Otroka so potegnili iz vode in prepeljali v mrtvašnico. — Če se otrok igra z bombo. V K ruše-dolu v Banatu se je v torek prpetila strašna nesreča, llletni Miroslav Liso/ac je našel doma bombo, ki jo je oče prinesel iz svetovne vojne. Začel se je ž njo igrati. Nenadoma je bomba s strahovito detonacijo eksplodirala. Posledice so bile straš ne. Bomba je otroka popolnoma raztrgala, težko ranjen pa je bil tudi nježov cče. ki je slučajno prišel mimo. — Sejmske legitimacije za znižano vož nio v Ljubljano, Zagreb, Oo«j *.<. Prago, Dunaj in Graz se dobe pri »Pntafjfcttfc; l »ubijana. Dunajska cesta 1. 489-n Film. Iz Liubliane —Ij Proslava rojstnega dne prestolonaslednika Petra Rojstni dan prestolonaslednika Petra je Ljubljana kakor vedno tudi letos dostojno proslavila. Sooči in davi ob 6. je bilo z ljubljanskega gradu oddanih po 21 strelov. Državna in deloma tudi privat-na poslopja so razobesila zastave. DopoLdne ob 10 se je vršila v stolnici slovesna ponti-fikalna maša, ki jo je daroval novi škof dr. Rozman ob številni asistenci Prisostovali 60 veliki župan dr. Vodopivec, divizijonar general Tripković. zastopnik oblastnega ko-misarijata, odsotnega župana dr. Puca, ki je po službenih opravkih potoval v Beograd, je pa zastopal magistratni direktor dr. Zar-nik. Službe božje so se udeležili tudi vsi v Ljubljani bivajoči konzuli, državni uraduiki, zastopniki raznih organizacij in društev, veliko število častnikov in mnogobrojno občinstvo. Pred cerkvijo je tvorila stotnija vojaštva časten spali r, igrala pa je godba dravske divizije. Napovedana parada čet se ni vršila. Službi božji sta bili darovani tudi v evangeljski cerkvi in v pravoslavni kapeli. —Ij Pogreb pilota Ostanka. Včeraj so v Stopanji vasi položili k večnemu počitku zemske ostanke tragično preminulega vojaškega letalca, poročnika bojnega broda Antona Ostanka, ki se je ponesrečil na letališča v Zemunu. Pogreba se je udeležilo mnogo častnikov ljubljanske garnizije ter številni pokojnikovi prijatelji in znanci iz raznih krajev države. V Hradeckega vasi se je poslovil od njega neki domačin, ob odprtem grobu pa se je v toplih besedah poslovil od prerano umrlega junaka kapetan bojnega broda v pok. Jeločnik, ki je bil nekoč njegov njegov šolski komandant Mornarji in častniki so položili na grob krasen trnjev venec. Naj v mira počiva! —Ij Krajevni odbar Rdečega kriia v Ljubljani. Po končanih počitnicah se obračamo zopet do ljubljanskega prebivalstva z nujno prošnjo, da pristopa v čim največjem številu k naši Človekoljubni organizaciji, ki je najvažnejša socijalna ustanova. Naž krajevni odbor se trudi vsestransko, da bi olajšal gorje onih, ki jih je nemila usoda pahnila v bedo. V to svrho je razvil v tem letu kaj živahno delovanje. V januarju je priredil dve gledališki predstavi v dramskem gledalištu, v februarju razdelil med stradajoče 15.000 Din, do počitnic je dvignil Slavilo Članstva od 240 na 550, v juliju je poslal v ferijalno kolonijo 80 najrevnejših dečkov brezplačno. Tekom t. 1. je priredil 4 samaritanske tečaje za razne sloje ljubljanskega prebivalstva. V svojem programu pa ima še mnogo lepih, človeštvu koristnih naprav. Da bo na mogel vršili svoje idealno delo, nra je potrebna morahia in materijalna nomoa ljubljanskega prebivalstva. Pomagajte BPO vršiti ljubezen do bližnjega! ' Odkupite se z letno članarino 30 Din! Zahtevajte naše položnice! Hvaležnost nesrečnih in ponižanih bo vaše plačilo. — Ljubljanski krajevni odbor Rdečega križa. —Ij Gledališki abonma Narodnega gledališča v Ljubljani za sezono 152S»-30 je že razpisan in se priglasi sprejemajo v veži dramskega gledališča dne /no cd iO. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Lanske ;ibo-nerte opozarjamo, da so jim laaski sedeži rezerviranj samo še v soboto 7. :. m. Od ponedeljka dalje se ne bo nikomur mč več rezerviralo. Zato vabimo lanska aoo-nente, da se zglase danes v vestibula dramskega gledališča. Ravno tam se spi ujemajo novi abonenti in sicer v soboto še na lani neabonirane sedeže, od pondeljka 9. t m. dalje pa sploh na vse sedeže in 'ože, ki bodo na rapolago. Gledališki abonma ie izredno ugoden, sai daje posameznikom skoro 50 in tudi več procentov popusta. Vsi abonenti bodo dobili tekom sezone 20 dramskih in 18 opernih in operetnih predstav. Prav posebno še opozarja uprava, da drugih ugodnosti kakor iih nudi uradniški abonma ne bo dovoljevala. Uradniški abonma je izredna ugodnost, kakršne nobeno drugo gledališče ne nudi. Sploh je naše gledališče, kar se tiče cen, skoro najcenejše. _I j r>va dneva primorske kulture. Organizacija jugosImenskih emigrantov iz Italije Orjem v Ljubljani pripravlja za dne 5. in 6. oktobra t. 1. veliko manifestacijsko prireditev »Dva dneva primorske kulture< združena s kongresom celokupne emigracije, razstavo oblikujočih umetnikov, razstavo tiska, recitacijskim večerom, večerom primorske glasbe in gledališko predstavo. Ta prireditev obeta biti ena najzanimivejših v letošnjem letu, ker nastopijo skupno vsi pomembni javni delavci primorske emigracije. —Ij Letalska tekma za kraljevo kupo. Vojaški letalci na tekmi za kraljevo kupo, ki se vrši danes povodom rojstnega dne prestolonaslednika Petra, so davi preiateli Ljubljano, toda zaradi megle se niso megli spustiti. Prispelo je 8 letal v času od 7.14 do 7.55, ki eo nadaljevala pot preko Maribora, Zagreba v Sarajevo in nazaj v Novi Sad. —Ij Zdravstveno stanje Ljubljane * avgustu. Mestni fjzikat objavlja mesečni zdravstveni izkaz, iz katerega posnemamo, da je bilo v avgustu v Ljubljani rojenih 124 otrok in sicer 64 dečkov in 60 deklic. Mrtvorojenih je bilo 5. Število umrlih je znašalo 95. Od teh je bilo 45 domačinov in 50 tujcev. Škrlatinka se je pojavila v 6 slučajih, davica v 5, tifuzne bolezni, ošpice in sen pa vi. —Ij Akademija »Udruženja gledaliških igralcev«. V soboto 14. t. m. priredi >Udruženje gledaliških igralčeve v Unionu akademijo. Uvodno besedo govori upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani, naš največji pesnik Oton Zupančič. Orkeeter dirigira ravnatelj opere g. Mirko Polič. Pevske točke spremljajo gg. Štritof, Neffat, Kogoj, Svetel in na novo angažirani priznani pianist g. Lipovšek. Aranžman drugega večera 15. t. m. ki nosi naslov «umetniško boem-ski večer« in ki se vrši pri pogrnjenih mizah, je v rokah našega obče priznanega višjega režiserja prof. O. Šesta kar jamči za brezhibno in točno izvajanje. —Ij Zveza društev privatnih nameščencev Slovenije v Ljubljani sporoča svojim članom, da dobijo lahko pri letošnjem gledališkem abonmaju popust, če se prijavijo pri tajniku Vladimirju Kravosu, palača Delavske zbornice, vogalni vhod. —Ij 20Ietnica UJNŽB. Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev iu bro-darjev, oblastni odbor Ljubljana, proslavi v dneh 7- in 8. septembra dvajsetletnico obstoja organizacije in sicer: dne 7. septembra zvečer med 19 in 20 uro bakljada po mestu, ob 20. uri slavnostna akademija v veliki dvorani hotela Union; dne 8. septembra ob 10. uri dopoldne slavnostno zborovanje v veliki dvorani hotela Union, z razvitjem društvene zastave; po razvil ju zastave kratek obhod po mestu a popoldne ob 16. uri velika vrtna veselica s plesom v vseh v programu določenih prostorih hotela Union. —Ij 6. častnika, ki je sinoči menjal pri blagajni velesejma v Lattermanovem drevoredu 10OO Din, naprošajo, naj se zglasi v pisarni velesejma. 502/n —Ij Pevske vaje ari »Ljubli. Zvonu* se vrše odslej po sledečem redu. Vsak pon-deljek soprani, vsaka sredo alti. vsak četrtek tenori, vsak petek basi, vseicj zvečer ob osmih. — Odbor. —Ij Top se je railetel. Snoči in davi so na čast prestolonaslednikovega rojstnega dne z ljubljanskega gradu oddan' 21 topovskih strelov. Davi pa streljanja niso mogli končati, ker je top naneslo. Nenadoma se je namreč top naletel. Gev je raaiealo na drobne kose, en del je padel tudi na streho hiše štev. 12 na Mestnem trgu in jo prebil. Na Gradu samem eo drobci razbili par šip. Škoda ni velika. Top je starejši modeL Sreča v nesreči je bila, da kosi starega topa niso nikogar zadeli Vojaška oblast bi morala poskrbeti v bodoče za streljanje s topovi novejšega modela. Pomoč v stU Sauerstein in Veichdnduft sta šla ponoči iz kavarne domov. Pred hišo, v kateri sta oba stanovala* se je nenadoma ustavil Veichdfidrrft in dejal: — Oh, sedaj- sem pa svoj večerni list pozabil v kavarni in tako nujno ga potrebo jem. — Nič hudega, jer dejal Samerstem, jaz sem prebral m vem vse, kar je v njem. Lafifro ti pomagam. — No, prav, je dejal Veicbetndaft, potem me pa sirani do vasi lasje postanejo lahko tako lepi, da iih bo vsakdo občudoval. Seveda morajo biti mehki kot svila in se ne smejo sprijemati,- imeti morajo lesk svile, Id ga imajo običajno zdravi lasje. Uporabljajte tudi Vi Elida Sharapoo, kakor to delajo druge negovane žene. Efida Shampoo naredi lase veliko bolj košate in mehke kot svila, da jim lep moten lesk in nežen duh. ELIDA SHAMPOO Ofenziva Katoliške akcije? Ali je Katoliška akcija za duhovni ali politični preporod O katoliški akciji se je tudi že pri nas mnogo pisalo, ker se je smatrala na podlagi gotovih znakov samo za nadomestek bivše klerikalne stranke. To se je skušalo sicer od prizadetih činiteljev zanikati, čeprav je mlajša katoliška inteligenca v Sloveniji v svojih glasilih isto sama priznavala, zahtevajoč, da katoliška akcija ne sme biti v nobenem oziru politična, temveč predvsem in edino namenjena moralni in etični vzgoji ljudstva in njegovemu preporodu. Da obstoja v tem pogledu tudi v vodilnih katoliških vrstah nesoglasje, je jasno, ker je pobuda za katoliško akcijo izšla iz Vatikana samega, ki jo oficijelno proglaša le kot delo za duhovni preporod, dočim njegovi predstavniki propagirajo včasih odkrito včasih pa prikrito namen, povečati vpliv katoliške cerkve na vse javno življenje, zlasti pa na vsakokratni režim v državah, kjer žive katoličani. Značilna je v tem oziru vsekakor izjava voditelja nemškega centra, prelata dr. Kaasa, ki jo je podal ob zaključnem zborovanju katoliškega shoda v Frei-burgu in ki jo je ponatisnrl tudi »Slovenec« od 4. t. m. Dejal je: »Pomislim«, kako bi danes stali v Šolski zakonodaji, kal bi bilo s pruskim konkordatom in kaj s prostostjo in pravicami cerkve v Nemčiji sploh, da nismo bili na vladi? Dostikrat nas je stalo ogromnih žrtev, toda, ako smo katoličani sprejeli kako providenciielno poslanstvo za ta svet. potem je, mislim, v prvi vrsti država, kateri mora veljati naša akcija. Boj med pogansko nekulturo in krščanskim obra zovanjem življenja je z zgolj dušnopa-srirskimi pripomočki toliko časa brezupen, dokler država izdaja zakone, ki v javnosti rušijo temelje krščanskega življenja. Zato smo rni odločno prijeli za državno krmilo.« Visok cerkven dostojanstvenik, katoliški prelat, torej pravi, da za preroje-nje ljudstva ne zadostujejo dušobrižništvo, služba božja, zakramenti, pridige, cerkvene bratovščine in slične ustanove, temveč je treba stopiti v politično življenje in skrbeti, da dobe katoliški krogi neposreden vpliv na vodstvo državnih poslov samih, — načelo iz časov, ko so še papeži mazilih kralje in jih izobČevali iz cerkve, če jim niso bili -poslušni. In kaj je poganska nekultura? Po katoliških načelih vse, kar ni odobreno od cerkvenih oblasti. Povsem v duhu navedenega je taol papeževo pismo, ki je bilo prečitano na katoliškem dijaškem kongresu v Rimu in č"gar odlomek objavlja tudi včerajšnji »Slovenec«. PaT>ež nastopa v tem pismu proti predlogom, naj se cerkev podredi civtai oblasti ali pa popolnoma loči od države, ter pravi med drugim: »Današnia ureditev in ustava cerkve postavlja samo sebe in svojo nadnaravno mislio nad vsako čisto naravno uredbo, kakor je n. pr. država, vendar ne krši aLi ne ovira pravic države, temveč jih pospešuje in varuje ter s tem podpira blagor Človeške družbe. Zato Je potrebno, da cerkev in država složno stremita po dosegi svojih ciljev, ker zopersiavljati se cerkvi, se pravi, motiti po božji previdnosti določeni red človeškega občestva, kar zelo škoduje tako posamezniku kakor človeški družbi. Čim harmoničnejše bo delovanje obeh oblasti, tem trdnejša bodo načeta avtoritete in tem boljši bo blagor in bodočnost narodov.« Ker smatra katoliška cerkev sebe za ed#no pravo in svoja načela za edino pravina, je seveda mnevno, da more obstojati harmonično delovanje med nio m državo samo tedaj, ako država popolnoma pristane na to, kar zahtevajo predstavniki cerkve. Za nas se seveda pri tem pojavlja vprašanje, kako naj v tem pogledu zadovoljimo katoliško cerfkev. ki je v naši državi v manjšini proti pravoslavni, muslimanski, evangeljski in drugim cerkvam. Pretežek problem v smislu navedenih izjav! Zdi se nam, da se tega zaveda tudi gospoda pri »Slovencu«, ki istočasno, ko navaja gornje izjave nemškega prelata in rimskega papeža, poroča o intrigah proti šolskim sestram v Prek-murju in Medjimurju, ki iih ba>e hočejo izgnati svobodomiselci, in ko poroča na drugi strani z nekakim zadoščenjem o odgodiitvi razprave v vrhovnem zakonodajnem svetu o končni stilizaciji predloga glede na poučevanje verouka v ljudskih šolah Kako si v podrobni praksi predstav* ljajo gotovi ljudje katoliško akcijo, pri* ča dopis iz Kamnika, ki ga je objavil >Slovenec« 4. t. nu ko poroča o pri* hodu novega kaplana. Takode piše do« pisnik iz Kamnika: »Novi gospod ka= plan je poln idealov, zavzet za mladi* no, nje vzgojo in izobrazbo. Imel pa bo v sedanjih razmerah po daljši stagna* ciji, posebno v orlovski organizaciji, obilo dela. Mnogo truda bo treba, pa tudi mnogo tihe požrtvovalnosti, mno* go energije in ncustrašcno&ti, da bo prinesel v katoliške kulturne organiza* cije novo življenje in skupno z dobro* mislečimi laiki storil vse da se mladina pritegne k vsem kulturnim organizacij jam ter se ji vlije novo veselje in na* vdušenje zi nje. Prinesti pa mora novi g. kaplan v verske in kulturne organi* zacije tudi duha pomirljivosti in lju* bežni radi nepotrebnega vznemirjenja, ki je zavladalo v njih v zadnjem času. To je nujno potrebno za izvedbo ka* toliške akcije v Kamniku.« Niti govora ni v tem dopisu o cer* kvi sami, izpopolnitvi cerkvenih usta* nov, skrbi za večje prejemanje zakra* mentov itd. Mi se samo bojimo, da za vse to novi g. kaplan ne bo imel niti časa, če bo hotel izpolniti vse kar pri* čakuje od njega dopisnik »Slovenca«. Spričo vsega tega seveda nastaja vprašanje ali more katoliška akcija res prinesti kak moralen preporod, ko za* postavlja pravo nalogo cerkve, duše* brižništvo, crrugim povsem posvetnim ustanovam, ki imajo samo katoliški na* slov? Beležimo te zanimive pojave kot kronisti. MCCAVICl ' KUUC _ Sakeija 3L N. & (tduibeao). Delagirajo se k tekmam dne & ftapteahra na igridčn Primorja: dopoldne Svoboda II. : Dotoerna Trb. g. Mahkovec Amater: Zora g. Dolina r, popoklne Grafika : Svoboda g. Cierav, Primorja : Cnaffinrtliji g. Dezžsj tfSnhneller), na igrišču Ilirije Svoboda : Heraaes g. Se-tina, IHrfja : Viktorij* g. Pevafak. Sfrtt! * %SEO VENSKI WA"Rnrjf. fae 6. septembra 1520. Stev 203 127 *August J&lanohe: SVa valovih strasti Markiza si je ta čas nekoliko opomogla od presenečenja. Skušala se je nasmehniti, kar se ji je deloma res posrečilo. — Monsieure, — je dejala — vaše popisovanje Afrike je nedvomno zelo slikovito in priznati moram, da me zelo miika ravnati se po vašem nasvetu. Čudim se samo, da se sami niste lotili tega posla, ko ste bili v Afriki. — Ne, jaz raje grizem z lastnimi zobmi. — je odgovor:] Beli Medved smeje. — Kar se pa tiče vašega povratka iz Afrike, — je nadaljevala markiza, — vam lahko dokažem, da sem imela najboljši namen povrniti vam pome stro-§ke. Toda prehiteli sodo svečano razsvetljena. Orgije y madžarskih vaseh Madžarska javnost je še vedno pod vtisom senzacijonalne afere, o kateri smo že obširno poročali. Obla6ti so uvedle strogo preiskavo, da ugotove, koliko je bilo zastrupljenih in koga zadene krivda. Orožniki so aretirali v dveh vaseh mnogo kmetic in 16 jih je že priznalo, da so zastrupile svoje mo* že. Proti drugim pa imajo orožniki v rokah nepobitne dokaze. V obeh vaseh so aretirali kmetice, pa tudi žene iz meščanskih krogov, ker so tudi one zastrupile svoje može z arzenikom. Kar je dognala preiskava, presega vsako fantazijo. V vaseh so živeli na način, ki bi ga lahko primerjali samo z renesančnim življenjem v Italiji. Kmetice so živele v svobodni ljubezni, zaročenci, žene, možje in ljubčki so se menjavali in če je našla žena ljubčka, je moral njen mož izginiti. Neka žena je zastrupila svojega 21 letnega sina, ker je bil bo* lehen in se ni mogel udeleževati orgij. Oblasti morajo voditi preiskavo zelo energično, kajti kmetje jih sabotirajo. Orožniki morajo. noč in dan stražiti grobove, kajti tajne roke zamenjavajo in odnašajo ponoči nagrobne spomeni* ke, da bi oblasti ne mogle odkopati tru* pel. ah da bi odkopavale trupla, v ke« terih ra strupa. Obe vasi sta polni zi kotnih advoiatov. ki hujskajo kmete proti oblastem in izvabljajo od njih denar pod pretvezo, da imajo zveze z ministri in sodniki in da se torej za» strupljevalcem ni treba ničesar bati. Nesreča dveh bratislavskih turistov Na 2300 m visokem Reiskofflu v Alpah sta se ponesrečila dva bratislav* ska turista. Viliam Kornfeld in Len Freistadt. Kornfeld je obležal na mestu mrtev, Freistadta so pa prepeliah v bolnico v Linzu. Ker ima težke notranje poškodbe, je malo upanja, da bi okreval. Vzrok nesreče je zelo čuden. Turi» sta sta plezala na Reiskoffl m se ori» jentirala po zemljevidu kar'oerjfskega zavoda, na katerem je bila označena pot z vrha preko strme skale. Te non pa v resnici sploh ni. Zato sta turista zašla in strmoglavila v prepad. Karto« grafski zavod je izjavil, da je napravil zemljevid po podatkih orožnikov, in da so ga pregledali odlični turisti. ZemlK* vid, ki je zakrivil nesrečo, bo seveda vzet iz prometa. Originalen dvoboj Pariška novinarja Dalgara m Sala-din sta se sprla in ker nis-ta mogla poravnati spora drugače, sta se odloč-la za dvoboj. Nista se pa hotela spoprljeti s sabljami ali pištolami, marveč s Sivimi levi. Domenila sta se, da stopita v levjo kletko v menažeriji na Montmar-tru in da zmaga tisti, ki bo pokazal med levi večje junaštvo. Odločil naj bi lastnik menažerije. Prvj je stopil v kletko Saladm z bh čem v levici m z revolverjem v desnici. Stari lev »Princ« je bil miren, lev ma *Cora« je pa takoj iztegnila proti nepovabljenemu gostu šapo. Novinarju se pa ni nič zgodilo in preizkus- oev ie prestal dobro. Tud: Da-lgara je :me>\ srečo. Čudno je pa, da se nervozna le-vinja ni bala biča, temveč nalivnega peresa, s katerim ie Dalgara markiral revolver. Dvoboj je izpadel za oba dobro. Lastnik zverinjaka je izjavil, da sta bila oba novinarja hrabra._m Prijateljski nasvet — Pomisli, Olga, ta nesramnež mi je včeraj v družbi dejal, da sem vrtoglava ovca. Svetuj mi, kaj naj stonm. — Pojdi k živinozdravnfku in daj se preiskati. L /ujcf/ov. trcrmco so i'araJ« patoft- Gasa i tco**tw€>1**ih hleGovc* JC. <&. iVeet Sad |b ctrvogpeaa, v Novecm Sada in Je junida pričala z delom. Tvornica. »Ornega* deta z najbolj dovršenimi, parteortovaaand .specialnimi rotaev&kamd stroji za fabrikactlo blokov ter dobxv&a svv^pm giarofioJBom naročila v oajdovTŠe noj-ši izvedbi v vsakem jeziku hitreje in ceneue nego inozemske firme. Trgovci podprite to domače podjetje, ki je osnovano z vefckin s-trokmmijn znanjem in kapkatotn! Vzorci ki pooudbe na zabtevo v vsakem jezdBcu. I St. 31794-ref. I. Poziv brezkonfesionalnim osebam v Ljubljani dobite pri večkratnem inseriranju v [44 edinem in najstarejšem PascbVb, p r i po r očljav. Naznanilo otvoritve. V h&i «obo«dr«viika bovtUh otrorta if. trooulno z rVjdudUi se betu svoje streči. V zaloti bodo klobuki. Prevzemam vse njkov za svetffce ki SMpodadr. med. Hugo Baumgartena v Tr- 1939 Ženskimi Mlobnkl ceni. wtt anke najskrbnejše ki solidno po-o najmodernejši damski, otTOški in Žatai moderniziranje kakor tudi izgotoviitev senč-zi divane po najnižji cent Mary Zaradi sestave točne matice brezkonfesijonailnih poziva mestni magistrat vse dotične ljubljanske prebivalce, da se najkasneje do dne 1. oktobra 1929 javijo pri mestnem pooisovalnem uradu. S seboj je -prinesti po možnost; rojstni (in krstni) list event. poročno spričevalo in rojstne liste otrok, zlasti pa potridilo o izstopu iz bivše konfesije. Kdor takega potrdila nima več, naj vsaj kar se da točno navede, kdaj in pri kateri polit, s rezki vlasti je svojčas pr-iiavil izstop iz kake vere, ne da bi bil pozneje zopet v dotično ali kako drugo vero (cerkev) vstopil. Gre torej le za one, ki so ostali brez konfesije. Rodbinski načelnik mora tudi javiti, ah se brezkonfesijonakost razteza tudi na njegove rodbinske Člane in zakaj. Ali je žena istočasno izstopila ali kasneje oziroma ni izstopila; ali je bilo za Časa izstopa staršev kaj otrok pod 7. letom starosti oziroma so se jim otroci morda še pozneje rodili, tako da so zaradi brezkonfesijona3nosti očeta in matere ostali tudi oni brez konfesije, ako taki otroci niso morda po dosegi 14. leta starosti samostojno vstopili v kako vero. AH je kaj otrok, ki so postali v sani slu zakona brezkonfesijonalni in so že, dasi je samo en del staršev brez konfesije, t L če se starši niso domenili, naj slede vsi otroci religije onega dela staršev, ki je bonfesijonalen. Mestni magistrat v Ljubljani! dne 2. septembra 192°. tire* potebaega naznanil*. Naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog in oče. gospod Josip Medved . veletrgo vec dne 3. t. m. v Spfctu nenadoma preminul. Nepozabnega pokoj nika prepeljemo iz Splita v Ljubljano in se bo vršil pogreb v soboto. <±ne 7. septembra 1029 ob 4. po-poMne z glavnega kolodvora na pokopališče k Sv, Križu. V LiubUaiti. dne 6. septembra 1929. Judita Medved rod. Schuha, soproga. — Ivo in Jogko, sinova. CMa Šfcertj in Mirni Sptočič, hčeri. Obeta* Ljubljana Umetni pogrebni »avod >mMa1i e£fasf< Vsaka beseda 50 par* Plača se lahko tuđi w znamkah. Za odgovor znamko! - Na ppratanja bre» znamko nm L_ m od&ovariamo. ~ Najmanjši oglas Oi» s—- —— Nemščino in FRANCOŠČINO poučujem. — Grem tudi na dom. Pismen* ponudbe pod >Učarteijica« aa upravo tega li*ta. 1617 Prikrojevalce (Hernchter), dobre delavce, *ce za ia>koj KLEK, tvornica oipeda — Bje>!o