145 TRST, v nedeljo 23. maja 1909 Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAN mti to mdeljah in praznikih sb 5., sb ponedeljkih ab 9. zjstrsj- ?mmi(De št* v. se prodajajo po 3 nv£. (6 stot.) ▼ mnogih »•feakjuri&h v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Pet m, (•••Sojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). aaLA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ airokosti 1 7.aione. CENE : Trgovinske Ln obrtne oglase po 8 st. mm, ^Birtaice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po M rt. mm Za o».aae v tekstu lista do o vrst 20 K, vsaka ■i^Da vr*ta K 2. Mai: oglasi po 3 stot. beseda, naj-tuaj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ". — Plačuje ir« izključno le upravi -Edinosti". NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč I »a vse leto 2* K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na a»- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira ■»roealaa na. neSaljako Icd&nJ* „JSDDffOSTI" atan« : —__ lotnc K 5-aO, pol lata 3 flO ——— Vai dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrank*- ▼ana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se oe vrača}« Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni do«) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lasti. A konsorcij lista „Edinosf. - Natisnila tiskarna konsorcij* lista „Edinost* v Trstu, uL Giorgio Galatti št. 18 PoStno-hranllnKnl ra?un It 84V652. TELEFON It 11-5? Današnja številka „Edinostiu obsega 14 1 strani. Tekst se nahaja ua /., II. III., V., XII. in XJII. strani. Politično društvo Edinost. SLOVENSKI VOLILCI mesta m okolice so vabljeni, naj pridejo v čim večjem števila na volilne shode katere priredi podpisano društvo danes, 23. t. m. in sieer : 1. pri SV. Jakobu V prostorih „Konsum. društva'- ob 10. uri dopoludne. 2. pri SV. Ivanu v prostorih ..Gospodarskega društva11 na Ferdeniei ob 4. uri popol. Odbor političnega društva „Edinost" Le počasi z „obračuni ' Nemci so zmage pijani. ASi pijanec po-itaja često nevaren njim, ki so okolo njega ta ki ima'o posla žojirn, ako se mu ne zraio upirati. Pameten člcvek ne bo pijanca, ki se mti ne zaveda tega. kar govori in dela, vprfcšers! za nasvete r važnih stvareh. Pijanec v svojem hura-r&zpoiožeou ne more militi na poiieaice, k. bi mogle navstati, ako bi »e res storilo to. za kar ga »navdušu ejo" vinski duhovi. Oni, ki noii odgovornost za to, kar se ima zgoditi, bo marveč ravnal po svoji pameti, svojeui razumu, stoji razsodnosti ; a pijan bo puščal, naj le — govori dalje ! Nemci so sedaj v stan,u pi,ancsti. Ne zbog povžitega alkohola, zmpak nemški f u r o r jim je zlezel v glavo. V tem svojem abnormalnem duševcem raspoloženju, v tej bidrofjbiji menijo, da so gospedarji sveia, da jim ni treba imeti nikakih obz-rov več do drag:h ki — niso Nemci; d* morejo vse zaničsvau, terorizirati in brutaiizirati. V tej nemški megalomaniji »redo celo dalje, nego je posegel nj;ho? beg železni Bismarck, ko je vskl knil : Nemci se boje Bega in nikogar druzega ! Sedanji Nemci — posebno pa avstrijski — se ne boje menda tudi ne Boga. Ako bi ne bilo te m i tako. ne bi tako cinično zaničevali in teptau božjih zakonov ljubezni, pravičnosti, enakosti — z eno besedo : zakonov člo-ekcljubja ! Ali — pijani so ! Krik in divjanje pijanca pa ne impouue pametnim ljudem s svojimi sentencami. Zato bi se mi ne menili mnogo, ako bi nemški »rditeži zahtevali, da država takoj izzove krvav uničevalen boj proti Rnsiji in v*emu Slovanstvu. Mi 'mimo — kakor znano — sicer svojo trdno in n.k&kor ne laskavo sodbo o dalekoglednosti avstrijske diplomacije, ali to* liko zavosti o svoji veliki odgovornosti moramo vendar pre sumirati pri njih, da se ne bi dali od nemških šovinističnih kričačev zavesti v podie tja, ki bi se mogla za monarhijo završiti katastrofalno. Pustimo torej, naj — pijani ljudje kriče dalje! Vse kaj druzega pa je, ako list, o kite-rem meni ves svet, da ga pišejo členi c. in kr. armade in da ga inspirirajo visoki vojaški krog?, š^uva krmitelje države v vratolomno politiko. Včera smo omenili, kako rDanz?ra-Armee-Zeitung- sili odločilne kroge v „obračun z Rusijo4* — čel, n%j zvito iz-koris'i položaj, v katerem se nahaja velika; slovanska država vsled nesreč na bojnih poljanah v Mandžuriji. Brezvestno mahajo ti 1 liudje z gorečo bakljo okolo soda, polnega; smodnika, r.e da bi se menili za to, kakovo; j nesrečo, kakovo katastre fo bi za mogla prouzročiti — eksploziji*. Skrbjo in s strahom se moramo vprašati : kam silijo ti ljudje, kam plovemo?! Smo-ii res že tako daleč, da hočejo pri nas inavgnritati dobo — španskih pronunciamec-tov, ko so generali objestno izzivali državne prevrate ?! Armade naloga je. da skrbi za v&rnc. Ti gospodie se seveda ne menijo, kako bi sodili tisti naredi, ki bi morali ponesti svojo kožo na takov „obračun" ! 1 A potem, ako bi bili ti narodi nekoliko drugačnega mnenja?! In kje imajo gospodje, ki tako korajžno vihajo rokave — drugih, za tisti „obračun* z Rusijo: kje imajo gotovost, da ta obračun res ostane obračun z Rusijo samo?! Ali Lič ne mislijo na možnost nedogleda h komplikacij ? ! Opravičeno pravimo tore1', da je početje teh gospodov lahkcmišljena frivolna fgra z najviš mi interesi države in z idejo člote-čaustva. Eno naj si zapomnijo ti gospodje. Mi nitrno nikaki principi;elni antimilitaristi, ker vemo, da vsaka država mora skrbeti za svojo varnost vse dotlej, dokler skrbe druge države. S tem pa je tudi povedano, da ;ma armada nastopati za varstvo drŽave le tedaj, ko je resnična potreba, ne pa zato, ker so izvestni gospodje slučajno korajžni in podjetni ! Zato protestujemo cajtdločneje proti tskim objestnim klicem „na obračun" !! Nekoliko zgodovine Srbov na Hrvatskem in Ogrskem. Ker nam je znano, da sledi naša javnost z velikim zanimanjem razpravi, ki se vrši sedaj v Zagrebu preti 53 Srbom edino-le zato, ker se čutijo Srbe, ker bi obtožnica, ki io je naperilo državno pra?dn:štvo proti onim 53 Srbom, ki sede na obtožni klopi v Zagrebu, hotela dokazati, da je srbsko im^ na Hrvatskem neopravičeno in ker obtožnica že samo nazivanje s srbikim imenom kval ficira kbkor veleizdajstvo, se nam vidi potrebno, da navedemo nekoliko zgodovinskih podatkov o naseljencu Srbov v Hrvatski in Ogrski. Prve srbske naselbine v nali monarhiji datirajo iz leta 1437 pod cgrsko-brvat«kim kraljem Albrechtom. Že ogrsko-hrvatslri kralj Vladislav II. (1471—1516) jim je dal posebna pravice in svoboščine. Konjenica kralja Matije Eorvina, ki živi še dane* v naših narodnih pesmih in pravljicah kakor kralj Ma-tijaž, je obstajala večim delom iz Srbov. Ped tem kraljem so se naselili Si bi do otoka Čepla, južno od Budimpešte. V Temeškem komitatu, kjer jim -e Korvic odkazal obšroe pokrajine. sr» ustanovili mesto Janopol, danes po Romunih in Madi&iih nastanjeno vas Boros Jeto. Korvinov naslednik Vladislav II. :e ustanovil prvo srbsko škofi o, ki je imela : svci sedež v samostanu Krušeaol. kjer je surova! neki potomec despota BrsnkoHča kakor prvi srbski škcf na Ogrskem. (V Kru-Bedolu je pokopao luđi kralj Milan Obrenovič). Na podlagi cesarskih svobodcic od drse 21. avgusta 1690 in 20. avgnsta 1691 se je naselilo na Ogrskem in Hrvatskem pod vodstvom patrijarha Čarnojevića 37.000 srbskih družin. Cesarski vojskovodja mejni gref, Ljudevit Bode neki je izdal nsmreč na Srbe proglas, s katerim jih ;e pozival, naj vstopijo v vrste cesarske armade za boj proti Turkom, Srbi so temu pozivu tudi sledili ter omogočili generalu Piccolominiju, ki je nasledil mejnega grofa Ludovika Bodenskega v poveljstvu, da si je pridobil vse ozemlje do Skoplja in Prizrena, Po smrti generala Piccolominija so bili Srbi po izzivalnem in nespametnem nastopanju njegovega naslednika generala Strosserja zopet odtajeni avstrijski stvari. Zato je bila avstrijska armada dne 2. j&nuvarja 1690 v odločilni bitki popolnoma poražena po Turkih, tako, da je zopet izgubila vse prejšnje pridobitne. Mej tem pa si je prizadeval modri veliki vezir Mustafa Hopriilii paša. da bi Srbe z dalekosežnim popuščanjem zopet spravil s Turčijo. Mej tem se je ipak začel srbski vojvoda Jurij Branko vi <5 — nagovorjen v to po avstrijskih generalih — pogajati z a v itn skim dvorom radi naselitve Srbov na južnem Ogrskem in Hrvatskem. To naseljenje se je — potem, ko je ceaar Leopold I. privolil v vse zahteve Srbov — tudi izvršilo pod vodstvom patrijarha Čarnojevića, da-si se je ta temu dolgo časa upiral. Patrijarh Čarnojević ci je tedaj izbral za svoj sedež Karlovec. in je tako osnoval sedanjo karlovsko patrijarhijo. Glede tega naseljevanja je treba posebno povdariti tozadevni del spomenice, ki jo ^e seitavil baron Bartenstein za zgedovioski pouk poznejega cesarja Josipa H,, kjer je rečeno : Ni se šle za to, da bi se v^prejelo pregnane begunce ter da bi sa jim nakazalo ntkaj pn*t;h pokrajin, ampak šlo se je zh to, da bi se pregovorilo nastanjene in premožne ljudi, ki v svoji dotedanji domovin: ' niso bili ovirani na vršenju svojih verskih dolžnosti, da z nevarnostjo za izgubo imetja in življenja zapuste turško ia vstopro v tu-kajšno državno zvezo. Naseljeni Srbi so svoja zemljiška v novi domovini tudi v resnici plačali v gotovem denarju, jih torej niso dobili zastonj, kar je posebno važno za presojanje daljnega razvoja usode teh Srbov. V svoji novi domovini so takoj storili [cesarju velike usluga, toliko v bojih proti 'Turkom, kolikor v bojih proti mad]arskim malkontentom. Na zmagi prioca Ergena pri Zenti imeli SO Srbi odločilen vpliv, a Rakoczy priznala ; r svojih memoarih sam. da bi se mu bilo • popolnoma posrečilo pregaati Avstrijce iz Ogrske, da ni bilo Srbov. So»iti Tren- ;kovi panduri so bili po večini Si bi. D . sa • po *mrti Josipa II, Madjari niso vzdignili, to I je edino-le zasluga Srbov. Cesar j Leopold II. je v ostrašen;e Madjarov pokli-] cal za dan 26. avgusta 1790 v Temcš^ar j „Ilirsko narodno skupščino", ko so bili Srbi sami, z lastnimi strolki oborožili za cesarja 'svojo pomožio četo, Dne 24. septembra istega leta je bilo proglašeno nsjviš;e ročno pismo, ▼ katerem jim ;e bilo na podlagi ito-bcdnic Leopolda I. ponovno dovuljene. d a smejo tvoriti „poseben narod na Ogrskem, s posebno narodno in cerkveno avtonomijo. Za politižko vodstvo je bil imenovan nadvojvoda Aleksander za vojTcdo, s za držatno upravo je b i« osnorana na Duaaju posebna „ilirska dvorna pisarna". Poleg toga so d bil: srbski škofje isto pravico, kakor katoliškiza Ogrsko magnatsko zbornico. Omenjeno najvišje lastnoročno pismo je zaključilo: „Do konca mojega življenja bo skrb mo;e vlade, da zadosti zaupanju naroda, ki je meni tako drag, in ki si je pridobil ponovno znatnih zaslug za vso državo. A že 1 et a p o zneje so bilevse svoboščine zopet preklicane!! Lepa hvaležnost 1 Dne 15. decembra 1848 je izdal tedanji avstrijski proglas ^nanaš zvesti in hrabri srbski narod/ V tem proglasu, ki je bil tiskan v državni tiikar.it na Dunaju v cirilici, je govora o „posebni cesarski milosti in skrbi za obstanek in blagor srbskega narodagovora je thu o obnovitvi časti srbskega patrijarha za nadškofa v Karlovca. A danes, po 60 letih, bi hotel bor n rani državni pravdnik dokazati: da je srbsko ime veleizdajoiško, da je cirilica veltizdainiška, da je srbsko ime izmišljeno šele cd one 53 to-rice, ki sede na zatožoi klopi v Zagrebu ! ! ! Po vsem tem gotovo ne bi bilo čudoo, ko bi se po tolikih žalostnih skušnjah začele zarei med Srbi širiti veleizdajmške tendence ! PODLISTEK.. * Mačeha Kraška povest iz današnjih časov Piše A. L. „Samo glej, da ga v mestu ne piješ l* „A — bi — ga lu je zagrgijal Pavle, a je požrl stavek „samo da bi imel denarja," s katerim bi gotovo vznejevol;il cčeta. Oče je vz?l bckttl ia ko ie videl, da je . že prazen, ;e veselo ukazal Marički. naj ga prinese še enkrat. „Enkrat si ga čiovek lahko ! pri vešča, če so v hramu polai sodi.** „In v šoli, kako ti gre !u „Ba... kaj šola l*4 je zamahnil Pavle z roko malomarno in prezirljivo. „No, kaj šola ! Šola je vendar prva!" je pomislil oče na gla«, ker so tako čudno izve-neie te besede iz Pavlovih ust. „Bo že res! Ker mora biti tako !M „Samo glej, kaj delaš !a „Pustimo danes to dolgočasnost in pijmo ga raje \u je odgovoril Pavle hladnokrvno in je hlastno posegel po bokali, ki ga je pri-•etla Marička Oče je pomislil in zmajal z glavo, kakor oni, ki mora skleniti premirje in kapitulirati, ker ve da drugače, se mu izjalovijo načrti, če ne ugodi nasprotniku v vseh rečeh... Bokal je krožil okoli: od Pa?leta do cčeta, cd očeta do Zorka, od Zorka do hlapca in Še Marička ga je srknila požirek. „Z--rko. kaj pa se ti tako namrdano in krmežljavo drž.š!" sa je obrnil Pavle na Zorka. „Hm... Lahko govoriš, ker ne veš !" Žarko je umolknil in mehanično vzel klešče v reko in j;h spet kmalu izpustil. Čudno čustvo težke slutnje je leglo Pavlu na srce; oče je zgubančii čelo. „Greš Tone !* ie pomignil Tonetu, (to je bilo ime hlapca). „Greme ven lu Zorko in Tone sta se vzdignila in odšla... „Grejo že pogajat se za godce na sv. Blaž!" je oristavil oče, da bi obrnil kako | slutnjo od Pavla. Pavle je molčal. j „Vidiš, sin, tako nisem kmalu še delal,; kakor sem letos. Še ko sem bil fant, nisem! tako kopal, kakor sedaj na stara leta. Ko j smo kopali tn na ogradi, zadaj za hišo, vinograd, sem metal od jutra do večera z lopato zemljo iz grape ! Povprašaj Maričko !u „Res, res je! de preveč ste se trudili lu i „Pa vem, da Vam ni žel. Če človek dela z - rokami, vsaj po noči lahko trdno in mirno spi I* »Pa sem vesel tndi zato, da bodo imeli moji otrcci na stara leta vsaj spoštovanje do mene, ker sem jim nasadil tako lepe vino* grade.u Pavle je bil vasel, ko ie slišal, kako se oče laska njemu in sam sebi. „Ti, Mdrička, pa pristavi kostanj na žerjavico !" Marička je vzela pone7, šla po kostanja, počepnila na ognjišče in mešala kostanj. Pavle je skočil z cgn;i5ča. odprl kovček, vzel iz njega zavitek z različnimi sladčicami in ga dal Marički. Radc^tno ga je vzela in •krila pod predpasnik. Čakala je že ves čas na to, ker ie vedela, da jej Pavle vedno kaj prinaša iz mesta. Marička je pekla kostanj, oče in Pavle sta se pogovarjala o delu in gospodarskih str&reh. Zadovoljno je gledal oče na Pavla, ki ee je zanimal za vse kmečko delo in natančno izpraševal cčeta o tem in onem : kako je s trtno ušjo, ki je ugonobila že skoro vse vinograde po Dolenjem Krasu in po Dolenjskem. Oče je pripovedoval, da morajo sedaj saditi amerikanske trte, ki pa rode nekoliko slabi« vino — a ga zato donašajo skoro še enkrat toliko nego pa i tare. Tudi o živinoreji in sadjarstvu je prišel pogovor. Oče se je pritoževal, da jemlje suša skoro vse seno io da ne bi bilo vina, bi ubogi Kraševec, kmet, niti ne mcgel živeti. Tako ie tekel govor naprej. Kostanj je dišal in bokal je krožil od ust do Ukt. Marička je poslušala razgovor in strega Pavlu, kolikor je mogla. Tekel je čas neopazno hitro in bi žala se je že polnoč. Srebrno so zabrneli svetovečerni zvonovi v jasni, zimski polnočni čas. Kakor skrivnosti polna pesem se je razlegal glas bronenih zvo-cot in vabil vernike v čarobno razsvetljeno cerkev. Marička se je hitela r&pr&vljati in je povabila Pavla s seboj. „Pridem pozneie! Se bova Se 7. očete m nekoliko pogovorjalau, je cd'rnil Pavle. Marička je odšla in Pavle ]e ostal sam z očetom. Stari Kostenc ni nič ugovarjal, da sin ni šel v cerkev — nasprotno: kom s j je čakal te prilike, da bo s sinom sam, da mu razodene svoj naklep. Teran je že obema zlezel v glavo. Pavle je Čutil prijetno toploto, ki se mu je razlivala po žive tu in postal je vedno zgovoruejši. Oče ni vedel, kako bi začel po ovinku, a vendar je hotel jasno govoriti s sinom o stvari, na „Veleizdajniški" proces v Zagrebu. Zagreb 21/5. (56. dan razprave.) Danes se je zapriSelo zasliševanje prič iz okraja Cerkveni bok. Kakor prra obtoževaina priča je bil po* zvau 37-ietoi kovač iz Kostajnice I v a u Crnko v i ć. Izpovedal ie, d i je toženec Matijasević lanskega leta o neki v priliki je bil ko nekoliko „Q£'rkanu, rekel: „Živeli Srbi, Bosna je Srbi-a Mi Srbi moram") živeti v slogi! Priča di a oa to reagiral, a tožoaec Matijasevič, da -e rekel na to: „Neki lopov je d »bil Bo1 & t i j a s e v i ć je izjavil, d t jo izp svedba priča ner^sničra. Ravno nas-prot -t e bilo. Priča toženca provociral ir> rm rekel: „Troj krali je Petar*, kar je tožence ra?.bnrjeao zgrnil, ker je videl v teiii provokacijo. — Zato more navesti pačf. . . i ohtoževama priča, kramar M a r k o j K r n a r. je pod prisego izpovedal p o v « e m 1 jed - v. s 'okencem o prepiru, ki »ta g* i ime!* p ića C nković ir\ tsžeoec Matij ase vič. Na ?o »ia bila C-nković io Krpan konfrontiram in je posledici pršema isti rekel tadi r obraz. Sicer ni pr.ča sam nič čal, razun, kar »a »Irugi pripovedovali. Pod „srbsko oropa" j gsndo"1 je razumel, da so jmeii Srbi tajneI seranke. (7eselo*t). Na ponosno vprašanje* prr.Ueduiks, je priča izpovedal zopet s t-i giniDo i tožencem M a t i j a s e -; ▼ i ć e m o dogodtcu v gostilni v Kostajnici. | ter da ga je priča CrnVorič nnsec dni pa tem | prepiru pohabil v gostilno, mu hotel plačati j vina ter gi izprašaval, kaj in koiiko da je I čut o Um. Pozvana je bila 3. ootože valna priča, j 51-letoi poseitoik Karol Lazic, Tuii on j je oii navzoč ob prepiru med pričo Krpaaom ■ in tožencem Matij asav- će m. Povedal j e ! soglasno s tožencem. Na konfronta• j ci i « Crnkovićem ie rekel temu poslednjemu v o'nraz, da — laže. Na to je bii prečitan i zaoitnik s pričo Skadarka, ki je aedaj v j Ameriki. Tudi ta izpoved soglaša; z izpovedmi prič L a z i č a in Kr-j psna ter toženca Matijasevića.j Toienec Matij atevč: „Ali boste tudi. to pričo proganjali radi krive' prisege?" (Veieiost). (Kakor znano, so j bi'e na pradlog državnega pravdnika areti-j rano že tri priče radi „krire prisege", ker j niib^^e izpovedbe na glavrsi razpravi niio | bne v soglasju z izpovedbami v preiskavi.; ki ps so zatrjale, da preiskovalnemu sodniku r i »o izpovedale tega, kar 30 on dal zapisati). 4. obtoževalna priča je bil 56-letni kirt t Ilija J e 1 i b o v ac. S toženci ni občeval, ker «0 vsi „preti vladi". O kaki „irbski propagandi" ne ve nič, Branitelj dr. Z B e r- : t i ć je stavil vprašanje o cirilici, toda pred-! sednik je odklonil to vprašanje. Tožanca Ca- j ric m Ksčar sta se izjavila na kratko. Predsed.ik je naznani:, da za danes niso pozvane nobene druge priče. Začelo se je čitanje zapisnikov iz okra]a Dvor. Prihod rra razprava jutri. K položaju v parlamentu. V poljskem klubu je stavil poslanec Sta-pin^ki sledeči predlog: „Poljski klub z&htčva: sestavo večine na podlagi gotovega akcijskega | programa in smatra za nujno, da se izvede: finančni načrt, ki bi bil v zvezi s saniranjem! deželnih financ. ..Poljski klub ima delovati na tako sestavo vi&oe, ki bo poljskemu klubu omogočala složno postopač,e z ostalimi slovanskimi I strankami*. i Ta predlog je bil enoglasno p r i-p oročen predsedaištvu kluba v uvažavanje, j 1 . j katero je ie ves čas pripravljal Pavla. Da, še pil ie ta večer izredno veliko misieč, da mu da vino moči. Že je hotel izgovoriti — a beseda mu je zastala v grlu in da bi zakril zadrego, ie pristavil majoliko k ustom. „Kako naj začnem? Pa kaj me pravzaprav origs, ali je on zadovoljen ali ne. Nič, niti omenim mu ne. Toda to bi ne bilo prav, da te bi on vedel o tem, 00, ki ga je tako zelo ljubil, v katerega je stavil toliko upov in nad, j on. o katerem je sanjal vedno, da ne bo takj k s kor so vsi dragi, i a ki ga je stavil v svetle vi^s,ve .. Povem mu, naj pride kar hoče1" in zatrdio je oklenil, da začne govor. „Pa kako ! Tako težko je začeti! Pa zakaj naj bi zna ne povedal, saj dela vendar v nadeji, da pomore vsi družini, ne samo sam sebi. Ka; bi toliko mislil ? Naravnost mu povem, pa je. S j mora itak izvedeti sl«j ali prej!" Tako je pomisli! stari Kostenc in zbral vse svoje moči. „Pavle, veš že kaj,., r rNo ? !" je Pavle biadookrmo vprašal toda vendar z naglasom, ki je razodeval, da ce sluti nič kaj dobrega. Že Zorkovcdhod, potem vedenje očeta, da je tako radodaren z vinem in da se še zmenil ni ker ni Šel Pavle v C3rkev, se mu je zdelo nekam skrivnostno in slutnje polno, (Dalje). S tem sicer ni bil napravljen še nikak neposreden korak za zbližanie med Poljaki in ostalimi Slovani in tudi ni od tega predloga pričakovati takojšnega praktičnega vspeha. Ipak jo to jasea simptom, da se tudi Poljaki ne počutijo ravno dobro v sedanji nemški družbi. Vsekako je omenjeni sklep dokazal, da se vlada ne more kar tako slepo zanašati na pomoč Poljakov. Če oni predlog ni dosegel druzega, je zasejal malce nezaupanja med sedanjo, sicer že samo na sebi rahlo večino. Zelo možno ie, da so B enerthovemn drugemu kabinetu že šteti dnevi. Blamaža očlvidna! Madžarski -iist „A Naplo" poroča pod naslovom: „Riuch pred kraljem radi vele-izdajnidkega procesa**, da ie Rauch s na čas; gostom banket, na katerem je člen dr-i žavnega sveta Ho«oleveki pozval Slovane na i bo; proti germanstvu. Prosil je gaiiške Maloruse, naj imajo zaupanje v pomoč Rusi;el Imenom Malorusov je odgovoril deželni posl. Aleksejev, da žive Malorusi simo zato nadejo. Višek pa je doseglo navdušenje v slovesnem vsprejeinu v mettai hiši, kier je dr. Waigeru ob burnem pritrjevanju, da SO ruske čete že enkrat zasedle — Berlin. Bilo bi pač želeti, da bi prišlo v vse sloje ruske družbe uverjen;e, da protivnikov ruske države in ruikega naroda ni smeti iskati ne v Poljakih, ne socijaliatih, ne nihilistih ne drugih revolucijonarcih, ampak edino le pri — Nemcih! Dnevne vesti. 1 Shod zaupnikov III. vol. okraja I (Barkovlje, Kojan, Greta in vsa zgornja okolica) se bo vršil danes ob 10, uri. predpoludne v ,,Konsumnem. društvu" na Opčimh. Razgovor bo o kandidatih za ta okraj. ODBOR pol. dr. „Edinost." Št. Jakoteki volilni okraj (VI.) Vabljeni I so vsi zaupniki, oziroma volilni odborniki, ki ; so ae prijavili na zaupnem sestanku v „Na-! redni delavski organizaciji", naj ae udeležijo ' posvetovalne aete dne 24. t. m. ob 7, uri in 1 pol zvečer v prodorih „Konsumnega društva" I pri sv, Jakobu. 06 enem so vabljena vsa na-: rodna društva pri av. Jakobu, naj blagovolijo odpoelati vsaj po dra zaupnika k detičnemu poa veto vanju. Zahtevamo jezikovno vsposobljenlh sodnikov l Pred par leti se je dogodil v Gorici kaj ict^resanten slučaj, ki se daja izborno vporabiti kakor argument v našem boju proti aodnikom, ki nimajo jezikovne kvalifikacije, i to jc, ki ce poznajo jezika razprave, oziroma strank. Na neki porotni razpravi v Gorici je bil namreč jeden porotnikov malo — zadrema!.. In temu poaledica je bila, da je bila vsa razprava n e v e 1 j a v n a, in se je morala ponoviti* Poroto se ni se smatralo, kakor pol-noštevilno, ker se porotnika, ki spi, ne more smatrati navzočim na razpravi. A sedaj vprašamo: je-li sodnik, ki ne umeje referatov in izvajanj zastopnikov strank, kaj boljši, nego porotnik, ki spi ? ! Kakor je ta poslednji svojim duhom odsoten na razpravi, je istotako odsoten tudi sodnik, ki radi nepoznavanja jezika niti ne ve, kaj se godi na razpravi!! T/.kih sodnikov aicar faktično na raz- i pravi niti ni in vendar — sodijo f! Taki sodniki so poosobliena krivica za stranke, ker so največe napotje za dobro, točno in \ zans!'i"o pravico ! Zato boj proti njim ! j Socijalno demokratična bafearija. Od sv. | M. Magdalene zgornje nam pišejo : Slovensko glasilo tukajšnje socijalne de- ! mokrfecije se baha. da aa je shoda, ki so ga j imeli v četrtek popoludne v gostilni „Allaj Vittćria44, udeležilo čez 40q oseb. — To jej prazna in smešna baharija. Mi smo namreč poskrbeli, da smo bili po svojih zaupnikih povsem zanetljiro informirani o tem »hodu in na podlagi teh avtentičnih informacij moremo zatrditi da je bilo na shodu do 90 oseb in nič več. A še od 90 oseb jih je bilo kakih 30 iz mesta. Ako pomislimo, da se je. shod vršil v glavnem taborišču socijalne demokracije {>ri sv. M. Magd. zgornji, potem smemo pač reči, da je bil ta shod, kar se tiče udeležbe, klavern mizeren. Ča rečeno so-cijalnodemokratično glasilo trdi drugače, potem vara ;Iruge in — sebe ! Nam tudi prav. Še nekaj karakterističnega, Da-si so so-drugi, ki se zbirajo navadno v rečeni gostilni skoro izključno Slovenci, čuješ v gostilni skoro aamo laško govorico. Je-li morda tako radi — internacijonalnega principa ? ! ! B. G. Prošnja do vseh rodoljubov, šolskih vodstev, založnikov itd. Družbi sv. Cirila iu Metodija v Lrubham prihajajo neprestano prošnje iz obmejnih krajev, posebno iz Koroške, za slovenske knjige. V teh prtšijahae naglasa, da bi bi o treba no Korrftko poslati vagon knjig, kakor so jih po3laii Čabi Slovakom na 0^r*kc, Dobrodošle so slovenske knjiga, tudi molitveniki, šol*k* berila, katekizmi itd. — Te knjige so namenjene raznim bralnifn drtvom, nadalje knjižnicam m [šolarjem. Kakor znano, ne pozra o v korejskih šolah slovenskih knjig, celo slov. kate-ikizmi so ponekod pregnani iz šol. Da se i otroci uče slovenskemu čitanju, je poglavitna I zasluga duhovnikov. Da pa se bodo učenci [izven šole urili v slovenskem čitanju, treba I jim je diti lahkega čtiva. V ta namen so posebno pripravna šolska berila, tudi taka, ki druge d niso več r&bna. Takih knjig leži po vseh šolah v izobilju. Družba se prav toolo [priporoča za v»e slične kujige. Pomagajmo (bratom ! Gostovanje kr. deželnega gledališča v Zagrebu, Na turneji, ki jo po koncu zagrebške sezone prirede členi deželnega gledsiišča v Zagrebu obiščejo tudi nsš Trst. To radostno vest danes z gotovostjo naznanjamo občinstvu, ki bc takoi umelo, da se tu gre za izvanredno slavnoBt slov, umetnosti v našem meiiu. Ka ti sodelovale bodo najslavneii korifeji gledališča, nans Že znana imena F^ana, Borštnika, markize Strozzi. Grrunda kd. Ve, ensambli bo sestavljen Ie nad 30 oseb, ksteremu treba potem še prišteti mnogoštevilno tehnično oaobje. Kostumi in vaa oprema bodo od zagrebškega gledciliših. Vprizori 3j 5 predstav in sicer začenši 26. do 30. junija. Repertoir bo obsegal večiucma moderne igre, kjer lahko izka-že;o slavni igr»?ci vso svojo umetnosf, pa tudi šaloigre, kjer bomo imeli posebno priliko spoznati siavnoznanega komika Grund a. Iz repertoarja navajamo Ogrizovićevo-„Hasan-sginica", najlepši cvet iz vrta hrvaško narodne poe2i;e, v kateri nastopita izlasti Pijan in Vavrovu; nadalje Sudermaunovo šaloigro „Borbo metuljev" z Grund-om in SaviČk Schodererovo realno dramo „Zemlja" z Borštnikom in Strozzijevo dramo M&ra Praga „Kriza" z Borštnikom in Vavrovo,. SHedmič čeeko komedijo Štolbe „Na letovišča" z Gran-dom v glavni vlogi. Drotana bo električno ventilirana. — Na ta izvanredni umetniški dogodek opozarjamo že zdaj občinstvo. Od prihodniega tedna bodo že vstopnice v predprodan v kn ig^roi gosp, Gorenjca. Veselo gledališče v Trstu. Pod upravo Voj slava Vukovića, ki ;a z vspt— hom priredilo po nekoliko jjredstav v Opatiji. Ljubljani, Kudolfovem in Kranju, je dospelo v Trst, kjer priredi samo tri predstave v dvorani „Narodnega doma* pri sv, I»snu (in to 30. in 31. maja ter 1. junija 1909) ob bratskem sodelovanj u članov slov. gledališča v Ljubljani: gospice PerŠiove, operne pevke, gospoda Danilo, g.ce Danilove in g. Grga Les ča v Trutu. Priporoča se slavnemu občinstvu, da ne zamudi te prilike redkega užitka ter da v večem številu poseti te predstave v bratikeoo hrvatikem io slovenskem jeziku, da bo tako-zadovoljna hrvatska in slovenska publika. Program je izvriten. Obširneje na plakatih. Tramvaj vozi do 11. uie* Vstopnice r abonma z znatnim popustom- Dajmo Nemcem odgovor! Dne 6. junija t, 1. praznujnio v Grtdcu in sploh po v*em nemškem svetu 20-letnico sovražne nam »Stid-marke". To slavlje bo hrupno, izzivajoJe, a glavna proslava bo vsestransko pobiranje narodnega davka za „Siidmarko". Takoreko> zadnja nemška koča bo ta dan prispevala kamenček k zgradbi mostu do Adrije v zatiranje in poniževanje Slovenstva. Odgovorimo po vsej Sloveniji nemškemu, izzivanju s tem, d& napravimo dan 6. junija 2a dan carodne osvete s tem, da Bkušamo nabrati (limveč narodnega davka za našo ed no obrambni družbo sv. Cirila in Metoda ! Posebno naj stopijo ta daa nabiralniki v akcijo. M>ade naše sobojev-nice in idejalni naši mladeniči naj sa posvetijo ta dan službi narodnih eksekutorjev ter skrbe, da pride vsak rodoljub v dotiko z nabiralnikom. Na delo za sarodno prosveto m osveto! Pokažimo oholemu nasprotniku, da ne zaostajamo za njim v naredn: požrtvovalnosti ! Narodni trgovci, obrtniki i t. d. pozor L Družba sv. Ctriia in Metoda namerava Jetoa v svojem koledar u (vestniku) prinesti prrgled vseh «lcvea*kih tvrd«, vseh narodnih podjetij i t- d. Koledar se razširi po vieh slovenski k pokrajinah, zato jo oglašanje v njem velikega pcm^ta. Sprejemali se bodo os'a«i od vseh solidnih in sfrogo narodnih t rdk. Og asi so lahko tudi majhni, kakoršne prinašajo naši dnevniki v skupnih ogiasil. Seveda bodo tadi pristojbine neznatae. Oglasih naj se pošljejo s polnim besedilom vsp, stotnika v pok. pl. Bisehcff-a, odkrita med živahnimi živio — klici. Ko se je potem še završila razprava o nekaterih notranjih — društvenih stvareh, aed drugimi tudi o orgaairac;ji uorave društvenih ! prostorov, tkleniio se je povodom tridesetletnega obstanka društva prirediti v garnizijtki cerkvi marmornato spominsko pičijo z imeni vseh na polju slave ostalih TržaČanov. Po triurnem trajanju je prediednik zaključil zbe rovanje ob živio — klic h na cesarja in rjegovo jasnost princa Hohenlohe. Tržaška mala kronika. Delavec streljal petkrat proti svojemu gosp darju. Anton Černe pok. Martina, star 60 let, iz Grorice, je las nik mi-artke dčla\-nice v ulici S. An^Usio št. 22 in stanuje v ulici Istituto št. 40. Pri njem ie bil uslužben delavec Mihael Severioo, rojen 1869 v Ma-nigo pri Gradiški. Isti je zahtevi 1 od Ćemeta povišanje plače, v kar pa gojpcdsr ni mogel privoliti. Sčverino se je radii tega siino ra/Jju-| til ia v soboto ni prišel na delo. Ko je cb 5, uri iltdojič prišel r Oernetovo delavnico je prar j arogantno ogovcr.l gospodarja. „Torej mi povišale plačo ali ne ?u Cerne mu je nato pokazal vrata. Ttdaj je Severino i hitro potegnil iz žepa revolver, ga pomeril ' proti Cimetu in petkrat ustrelil proti njecuu. Po dovršenem zločinu je Starino prbegnil, ali na vpitja prisotnih eseb, so nekateri tekii za njim in ga dohiteii; na trgu S:azioce je bil arotiran. Ćemeta so zadela tri krogle : ; prva med 6, in 7. levim rebrom, druga na levi rami in tretja ra descem sencu. Poklicana je bila zdravniška postaja, ki je dala Černeta prenesti v bolnišnico. Prva rana je j precej nemarna. Pazite na ostanke smodk ! Predvčerajš- i j njem ob 3. uri in pol ie nekdo z okna hiše it. 4 n& trgu S. Caterina, gledajoč na Korzo, vrgel ostanek goreče smodke, ki je padel na plahto nad šracuno manufakturu*ga blaga g. Gassaerjs. Plahta je vsa zgorela m ogenj je tudi poškodoval naoisuo tablico. — Ognjegasci so odstranili vsako nevarnost. Radi mučenja živali ie bil nsznanjen oblasti 24-letni voznik Rudolf Buschini stanujoč j v Rocolu št. 259, ker je konja, ki je vlekel preteč naložen voz in utrujen padel na tla, brutalno pretepal. Arotiran tat. Pr«d?čerajšnjem zvečer je i bil v ul. Punta del Forno aretiran 32-letoi I Črnogorec Peter Kubranović, ker je okradel ! svoje tovariše, s katerimi je skupaj spal v neki baraki v Skednju. Ni bil izbirčen tat in je jemal vse: ure, verige, novčarke, srajce, edeje, britve, nože in dežnike. Izročili so ga j deželnemu sodišču. Tat, ki je šel sam v zan ko. Po noči od 19. na 20. t. m. je til v Langou tovarni v j Gor. Kjarboli, ki izdeluje milo in preparate iz Kinina (Salu*) izvršen ulom, pri katerem 'je bilo ukradenih 80 steklenic onega preparata. Predvčerašnjem se je neki uradnik omenjene tvrake slučajno uahajal v Huberjevi mi-irodilnici v ulici Barriera vecchia. ko je usto-pil nek mož in ponudil na prtdij stekieuco ! „Salus*. Urednik je na prvi pogied spozna!, da je ista spada a k plenm omen;enega ulo-ma. Vprašal je moža, k.e je dobil stekie-nico ; a č m je ta začut to vprašanje, je brž postavil steklenico na muo m kar najhitreje cdkuiil. Zasledovali so ga in redar ga je do-hiteljV vtžilisešt 4 ulice Molino a vapore ter ga arttiral. Tat je 37ietni dcirar Anton Roiz iz Kopra, sttnujoč v Skednju. Na dvoru ome-1 njene hiše so našli skritih v smetišču 21 • steklenic »Salus*, o katerih ie potem pra-i vil Roiz, da jih je našel blizu Lnngove to-| vame. Loterijsko številke izžrebane dne 22. maja 1909 : Trst 31 77 8 85 6 Line 84 24 11 74 Koledar in vreme. — Dane? r VI. Ned. po. Velikonoči. Jutri: Marija pcm. (Dalje na XII. strani). Priporočamo našim gospodinjam KOLENSKO CIKORIJO. NOVA PRODAJALN. BLAGA ZA MOŠKE OBLEKE t TRST, ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza >Tuova je bogato založena z veliko izbero g«- zadnjih novosti za pomladansko sezono po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA. Mera srajc, ovratnitov, ovratnic, zapestnic itd. - Ka želio se pošiljajo azorci- H Ulica Conti it. S vog&l lati ta to » Slaščičarna in pekarna s prodajo mleka Bogata izbera sladčic in sladkarij, 2krat na dan svež kruh, hig. izdala* Specijaliteta sladkih prepečencev in konfetov za vsako priliko. — fina in navadna vina lastnega uvoza. Pivo v buteljkah znane tovarne v Plznu. — Mleko in alpsko maslo. Nobena poštena konkurenca ne more nadkriliti nizkih cen znane tovarne obuvala f Delniška družba s 103 podružnicami. — 3000 delavcev. Dve prodajalnici v Trstu. Centrala: ' Filijalka : GORSO št. 27 ulica Cavana Čevlji za moške: Črni, trpežni z elastiko . . . gl. 3*50 r s zavezami - • - „ 3*75 " r Box Kal i . • - . „ 4*75 najfineji Box-Kalf Goodiear Welt........r 6*25 fini Chevreau Gocdjear Welt..........6*50 „ z lakiranim prednikom - r 6*25 „ Box-Kalf amer. Gocdjear „ 7*50 Barvani Box-Kalf am. Goo^ear r 7*50 „ Derby . . . w T— Nizki čevlji Chevreau . ■ • „ 50 Čevlji za ženske : Črni, trpežni z elastiko . . • gl. 3*— n r 3 zavezami . . . „ 3*25 „ „ z zaponkami . . „ 3*40 r fini Box-Kalf.......«'75 „ „ Chevreau Goodjear . „ - Nizki čevlji črni, trpežni .... 2*50 „ „ rumeni.......2'75 Čeveljčki črni (Romana) . , 1*50 lakirani w . . . „ 1*90 beli.........1*80 Postolci in čevlji za otroke od gl. 1 napr. Amer. gumijeve opetnlce od 20 kr. napr. Angleška pomada Britania, garantirana usnju neškodljiva po 25 kr. škatljica Zobozdravnik dunajske poliklinike izdiranje brez bolečin PLOMBIRANJE Umetni zobje po najnovejšem zlstBfm: CENE ZMERNE. i7ia Barriera. veoohis. Stav. Z Z Fratelli Rauber Si'i""0«'" SkladišSe nstrojenih kož, kože za čevljaije in ^ed-lai^e. Lastna tovarna nstrojenih gornjih kož (to maje). — Izvršnje naročbe na vse kraje države. V prodajalnici manufaklurnega blaga LG.Colombani ulica Vincenzo Bellini 18 Proda se vsakovrstno blago po HF nizkih cenah| ^ Specijaliteta : bluze in obieke za gospe. Umetni zobje .v Plombiranja zobov. Izdiranje zobov brez ■ m vsake bolečine v zobozdravnižkera kabinetu dr. Čermak in (j. Susches TR.8T ulica dtlla Ciierna itav. 13, II. na^at Struchei S 3entsch Trst, Piazza Nuova --vogal ulica S. Caterina Izbera perila, volnenega blaga, trliža, preprog, zaves, pletenin in modercev. Perkal. Satni zefir in batisti. Žida Čipke, voilla, obilvl. -- Drobni predmet: Kupujte „Narodni kolek' | Arturo Modricky Prodajalnloa manfakumega b aga in drobnih ^reatnetov, Trst, ulica Belvedere 32 ' l Novi dohodi za pomladno »erono. Perkal, /eđr, »j.-..d, beli in barr»nl baUst, Perilo metar dvojne Sirokoat.. kakor tudi ra rjuhe 156|100. Iibera molkih in ien-Vrih srajc, ovratnikov, zapestnic, vsakovrstnih ovratnic. Moderci, nosni robci, maje, trliž. Moški in otroiki slamniki, rokovke, nogovice ii iii; ie. Dežniki iz bombaievine in svile. Zave.«*e iz blaga iu C-:j k ter velika Izbera drobnih predmetov. flntonio Plberti Trat, ulica Ponsiana 656 ZALOGA, IZDELOVANJE IN BARVANJE KOŽUHOVINE._ Hrani čez poletje vsakovrstne kožuhovine. Skladišče kož VČ™^« rumene In črne za čevljarje In sedlarje z i* javnico gornjih delov čevljev (tomaje). Teled^o kože črne In rumene (Bokekalb). Voičila b^ bolje vrste za barvane čevlje. Ntrsčbe s* vse kraje deiele Izvršuje točno In httr» GIACOMO FREGNAN di t Trst, ul. Caserms II [poleg kavarno Soelalaj Krojačnica za civilne in vojaške obleke ter monture avstrijskega Lloyd* ..........n—r kakor tudi vsake uniforme ANTON GROSSER - Trst, Corso 21, II. n. z bogato zalogo narodnega in tujega (angleškega) blaga zadnje novost« Perfektni kroji. ■ ■■ ■■ 1 Cene jako zmerne. LOUAHI! p°dpiraitg samo sv°jg narodn° podigtie SLOUflHI! KNJIGARNO PAPIRNICO JOSIP GORENJCA, Trst, Ql. Ualdlrluo 40. Filijaika v Opatiji Via della Cassa di Risparmio Št. 5 (lastno poslopje). Fiiijalka v Opatiji KUPUJE IN PRODAJA -- VREDNOSTNE PAPIRJE — *ENTE, OBL>IGAC'eJK, ZASTAVNA PISMA. P RIJORITETE, DELfUCE, SREČKE i. t. d. i. t. d.) I----VALiUTE IN DEVIZE---- PREDUJMI IS'A VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA Lf.ŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. ESKGMPT MENIC IN INKASO. BORZNA NAROČILA oo SAFE — DEPOSITS PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.--- -----ZAVAROVANJE SREČK. MENJALNICA. VLOGE NA KNJIŽICE. ^^gj 0/ — - TEKOČI IN ŽIRO RAČUN --^^fglf g VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE ' OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGA. STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTI ---DOKUMENTOM VKRCANJA.---- Uradne ure: 9.—12., 2'30~5'30. — Brzoiavi: „JADR&NS&A" _ Trct — Telefon: ! 463 1793 -affdMfm.ft ^'liHMt I i M...........I II1111 ......1 Mil III lin III—■■!!■! II I HI ........ ' Pisalni stroj „NO VA" z Vidno pisavo in premenljivimi čikaini je najboljši stroj, ki se prodaja po .i^ceni Kron 250-— Ceniki zastonj in poštnine prosto. Pisati je na : Glavno zastoDstvo v Trstu ulica Valdirivo št. 23. I. ?rodajahica Vmcenc-a Pibrouz Trot. ulica Poste nuove Štev. 3, Trat V novem kine- ^SsSSB ^E^Ps rra.Tografu ■ p^j® J&JrHO Zrst, via piazza piccola (za magistralno palačo, £rst. bo danes in naslednje dni: 1. Hribovje Tatra na Ogrskem, krasna projekcija. 2. Železna maska, zgodovinska drama. 3. Prira noč v poroki, komično. Svetovna razstava St. Louis 1904 ,.6RAND PRIX". B VELIKA IZBERA HIŠNIH IN SUH NJSKIH POTREBŠČIN. Q -p-cijaliteta: posode iz aluminija. - Velika izbera <3 predmetov, pripravnih za darove. ^ £> ^ Ledenice, kopanje itd. po jako zmernih cenah- Zaloga porešk. vina Trst - Ul. Coroneo 3 - Trst — — (LASTNI IZDELEK) — — iz kleti g. Sebastiana Sbisa izbrane Trsti. Poselmo rno za Mine- Prodaja na arnone in na debelo. ::: POSTREŽBA NA DOM. ::: Teran . . po 48 stotink liter. Belo vino po 64 stotink liter. • 1 se Sedež v Trstu. = Ces. in kr. priv fivzl kreditnega zavoda za trgovino in obrt (Glavnica in reserve 185 milijonov kron) se bavijo j l vsemi baiiciiimi operacijami. i HRANILNE VLOZNE KNJIŽICE po 3 V/. Rentni davek plača direktno za*od. Pohrana in uprava vrednosti. Zavarovanje vrednostnih papirjev proti nezgodam ln žrebanja. Knpo-prodaja ta- in Inozemskih vrednot, diviz ln denarja. i RAČUNI NA BANČNI ŽIRO IN TEK RAČUN. Inkaso-efektov, dokumentov, nakaznic in izžrebanih srečk. Kreditna pisma ^^ ! Cheques. nakaznice, poštne spremnice. Predujmi in posojila na vrednostne papirje, delnice, srečke, biago, VVarrants, ladije itd. Carinska posojila. — Carinske garancije. POSOJILA NA DOKUMENTE NALAGANJA. Ženito>aujske kavcije za vojake in menjava že obstoječih kavcij. Najboljše čistilo za kovin ena svetu Pristni kranjski lanenooljnati firnež Oljnate barve v posodicah po 7«> 1 kg, kakor tndi v večjih posodah. fasadne barve za hiše, po vzorcih. Slikarski vzorci in papir za vzorce. £aki pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode. Steklarski klej (kit) priznano in strokovno preizkušeno najboljii. 3(arbolinej 1. vrste jttavec (gips) za podobarje in za stavbe. Čopiči domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt priporoča fi&olf jfauptmann v Ljubljani Prva kranjska to tarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Zahtevajte cenike! Čisti boljs nego \sako drugo čistilno sredstvo. Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obče kakoršnokoli vrsto oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. 18 (Narodni dom) polunadstropje levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. popoludne. Po noči se vsprejema Tiskarni Edinost". = Sri do štiri krone dnevnega zaslužka za vsakega (moškega ali žensko) brez razlike starosti in stanovanja, ker se lahko plete doma nogovice z našim hitrim strojem ,.RAPI04S ki ne zahteva nikakega učenja. IZDELKI SO TRPEŽNI IN GARANTIRANI TER JIH MI NAKUPIMO. — ZAHTEVA NAJ SE CENIK. Rapid Stocking - loom Company r-— Trst - ulica C&rradori 9-4 - Trst. ===== Iščemo povsodi moške in ženske zastopnike. j ŠIRaTE „EDIN0S1 ■m ^■^Bmmssmv V novi prodajalnici Elvira Laapincicb Trst, Via Naova štev. 49, Trst dobi se velika izbera lončevin ln kuhinjskih potrebščin i z najboljših tovarn PO JAKO ZMERNIH CENAH. ® Mehanična delalnica ^ I AlariK Lantschner i 21 zapriseženi cenilec © Trst - ulica Cleppa št. 12 - Trst Ekskluzivno zastopništvo in zaloga »vetovnoznane tovarne koles ibicškijevin ©motociklet STIR1A tvr-dke Joeh Puch & Co. t Gradcu HBrkopp k Neainann kakor tudi tu- in inozemskih tvrdk ©veliko zalogo pritiklin. Zaloga in up8 java elaktr. zvoncev. — Sprejme kakorSmosibodi ^^ popravo v svoji stroki. ^^ Jrst, trg ponterosss št. 7 blizu vodnjaka. Prodaja porcelana stekla, ponev iz l itega železa, žlie i u rllic, drobnih predmetov in i^rač. Krta-čice io metle iz slame iu žime. Grlamikl, torbe za nakupovanje, listnice iu mo-sojički, vse po najzmemejših cenah. | DANIELE PILLiN f T&ST - uiica Acquedotto 94 > TELEFON 241 Velika zaloga gsšsnega in ■ živega apna.fti Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja za peči. Zaloga moke prve vrste. e S Aleks. Rupnlk & C.e - Crst uliea Squero nuovo št. 11. Zastopstva in jlauna zaloga najfinejših vrst pienične moKe in krmnih Izdelkov — — poznatega valjčnega mlina — VINKO M£JDIČ-a v Krapju Brzojavi: Aleks. Rupnik — Tr«t. u si 9 Zdravljenje krvi Čaj „Tisočerni cvet" (Millefiori) Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu pribavljanju in hemeroidam. Jeden omot za z Iravljeuje stane 1 K ter «e dobiva v odlikovani v lekarni Praimarerli Mopi; Trst, vBliiitrs Zaloga moke prve vrste ■ Mirodilnica - flnton (Jrskh Barriera vecchia ši. (4 ZALOGA barv9 čopiSev, povlak in mazil za pode, izrezov za slikarje (štampo/), zamašit o v in dišav. Ins. F. Bednorz i E. Norsilli == TRST : CehnUni zavod - Ulica San Cazzaro St. 16 Motori na plin, benzin, nafto in pefrolin. IV Centralni toplovodi. Uiflos, ijFeče mesto ia svetu! Piše Cecil PleSko. V. Anglež. V&aki narod ima značajev, ki so zanj i zlasti tipični. Pri tem ne mislimo na eksotične rate, ki se že po src jih plemenskih •rojstvih razlikujejo bistveno od Evropejcev. Indo-germanika rasa srmap>sebi je dferen-sirana ▼ toliko različnih vej in panog, da govorimo povsem opravičeno o raznih značajih in tipih v njeni vriti. Podnebje, kiajevna 3ega, veLkost jezikovne skupine, gospodarsko stanje — vse to vpliva na kri in duh dotičnega naroda, p> tem pa tudi posredoo in neposredno na njegovo telesa j koniritccijo ter fhijoocitoijo obraza. Tako imenovanih prirojenih laitaosti ntrod a priori nima ; pač pa tem več pri vzgojenih, kakor posledico in produkt vplivanja gorenjih številnih faktorjev in njih spremljajočih momeatov. Tako je tudi Anglež današnjih duš popolnoma drugačen tip nego njegov dod par stoletij nazaj. Danes so Angleži prvi kultarni narod ca vtem sveta, vsaj najbclj civiliziran: tega dejstva ne smemo smatrali kakor nekega posebnega prvenstva Angležev, neminljivo in od nekdaj ek.istijoče, kakcr njim prirojeno odličnost. Niih razvoj nfcm kaže v polni meri, da je useda, ponoa aii pogibelj narodov le produkt razmer, v katerih žive. Še » Šestnajstem ttoletju so bili mojstri Evrope Nemci. Angleži so se učili od Nemcev. Pozvaii so v fcvojo deželo nemške rudo-kopne inženirje, LeErške sukuarjo itd. Od teh so se učili, ppopolaievtli so se in čim bolj je jela propadati Nemčija vslod svojega gaji-lega netrsujegH organizma, tem bolj je rast'a moč ia veljava Anglije. Toda še vedno je ime! Anglež mnogo budih tekmecev, V srečnih vojnah je premagal najprej Hdai:dce. potem Dance, Spance, potem Francoze. Pričetkom uinulega stoletja je zavladal povgodi, po kolonijah, po vsem morju. Obene.n ee js razviiala tedaj angleška industrija s pomočil prvjfc strojev, ki so iib iznašli umni zngleški :n žtnirji-a*tod:dakti in tehnik*-ioiarji, Dotlej so im&b v def&li samo loidi prvo besedo. Njih ogromna poseitva co j?m dejala največje privilegije. Njih bogastvo jim je prinašalo in rodilo prve časti v državi. Modemu Kapitalistična produkcija je po« žrla kakcr mcčan cikitc aH tajiun preko noči te svete ic častitljive ps'-rijarhatee razmere. Lord jc bil lahko največji duševni idijot — zemlja mi vrgla vzlic tei.u svoj redni c bolu s v obliki farmerieve naiemriaake pristojbine. Drugače v industriji in trgovini : vse je postalo odurno od spretnosti osebne zmožnosti posamičnih podjetnikov. Najrevnejši delavec se je mcgćl povspeti do prvega tabnkanta v deželi; aajbednejši dninar je megel poslati po vspetoi spekulaciji prsi denarni baron. V iodustnji in drugih svobodnih poklicih je tsko, kakor * vojski velikega Napaćena : v&afc nro»tak no^i v svojem teleč-riaku msršalevo palico. Self made men — mož, ki se je postavil sam na noge: to je bil značilni angleški tip ob Času Napoleonovih *cjen in kajneje. On je bil tedaj prvi in odločujoči reprezen-tant v deželi : izpod eiegsntne suknje mu je b:e£čala š p:i?rc's:a ra&evica in airova platnena srajc«. Ljudje brez vsake zgodovine in irrsene, br-z siarnih ded<>/ 13 velikih političnih dejanj so poslali sakor črez uoč prvi denarni rtagnatje. Podirali so palače lordov s £70>ici »ukiurjeznimi šetai sč: in zida t na njih mesto svoje mrtve, ie kupčiji in ndiutriji namenjene etablismaje. To je John Bell, Janez B k po Visoka, ^irckoplečata postava, o*trr» za-eza nega obraza in vendar dobre dešuostio » oček. Dnlga sukn'a. kratke hlače. -ahalni 5kor«;i, v zagcmboici velika bela brizantema. Joon Buli je Se dane« ctefca. ki jo je videti na vsaki stiani angleških humcrist:čn h in eati-rilcih liste.*. Ectente cordiale med Francijo in Angl jo so tHkaii veselo tako, da hrhko kratkcknlo de V le z rčcio jakobinsko kapo n« pnper a Jchn Ballu kokardo republikanske tnkolere La egremne prsi. meitnati Jaeez pa drži že dabteč šopek pripravlien> skrit zt »fo'inai dolgimi šk-ici. Če tudi le Bali, ve- -iar ka] zahteva galantnoit na-prtm dami! Za njim ie p.iš^a druga, tretja gecera-ora in ra kaže že popolnoma drug izra^.. Sioka viseka postava prevladuje dan^s na vse črti. Mnogo je pripomoglo k temu brezmejno negovan;e sporro*. Hada šivljenska borba ravno tako ni ostala brez posledic na ljodaki značaj. Anglež je danee malobeseden, čemeren; za stvari, ki mu niao neposredno mari, se ne briga. Zavest, da ga ni naroda na svetu, ki bi mogel z njim tekmovati — Amerika kakor nekonsolidirana in mlada država prihaja samo do gotove mere v poStev — ga je navadila pre zirati vse drugo, ničesar uvaževati, kar ni »Bgleškega. Boke drži v žepu svojih hlač po cele ure, ne da bi zinil le eno becedo, in naj sedi med svojimi gosti ali ▼ najfinejšem damikem salonu. Pri tem dela tako malomaren obraz, kakor da nima žive duše v svoji bi žini. Z očmi niti ne trene. Njegova hoja je lena, težka, medvedja. Pozornost zaslužujejo le borzni papirji, trgo«eke spekulacije, novi izumi. Posebno značilen je londonski tip. Lon-dončan stanuje navadno petnajst do trideset kilometrov (in celo več) od svojega b u s i -n e s s t. j. prostora, kjer si služi svoj kruh. Najmanje dve uri zavaža tako na dan v železniškem kupeju. V uradu je treba mnogo in trdo delati, k* j ti počasen in malomaren delavec je odstavljen še isti dan. Mesec za mesecem, leto za letom se ponavlja to enakomerno in otfcro začrtano življenje. Ta monotonostjo morda vpiintina j duh deprimuioče, ubioi ja morala vsaki liea-: • Sen polit. Pri tem velja kakor nespodobno, Če [govori Anglež v družbi o materijelnih etra-j reh, svojih opravkih, naklepih.., o tem niti j žena ničesar ne doznave. Popolnoma narevno : • materijelna ekrb je na angleških tien tako ; pregnana, tako strašno vsakdanje umazana ia pri tem naporna — zato v primeri z ideal-. nim življenjem tudi grda —, da jo obdržme ! rajši vsak za-?e. Iz te potrebe se je razvila ; nsvada, takt. Na čim višji stopinji se nahaja > življenje, tem rahločutneji je človek v 87ojem ; vedenju. Angleško družabno življenje je trlo, ce~ ' remonijelno, bres tega. kar imenujemo s francosko besedo: e*pr.r. Kazati s?oje stre-j sti, žeije, sposobnosti, misli, aagoenja, hre-j pečenje, ljubezen volja ravno tako za nespe-. dobao, kakor govoriti ali le omeniti v druibi „denar". Intimaost napram žen;, otrokom, ni dovoljena. Očetove besede ia materine rok9 ; ter biago&icvi spremljajo otrokft na evrop- • tkem kontinentu kakor kokljine peruti malo pišče, Anglež pušča otrokom ns.j'7ečjo samo- • stojnost. Mož ia žena, otroci mdd seboj in ; stariši ter otroci se ne nazivijejo med seboj i nikoli drugače kakor Hišni 060 pri-i haja demor, pa sreča na stopnjišču svoje i hiše malega punčeta: rKako Vam gre? • Hcw are yon?" — „Bivala V&m, izvrstno! : Tbaak yon. very wč!1 !j s& z-.h sil ujis hčerka ; očetu na vprašanju. Vsaka roabina, ki kjiicaai rnor^, pošilja svoje sinove z o*mim, t čerko z desetim letom 1 od doma v tuje penzijo ne. Tam ostajajo razen t par tednov v leta šeBt do ose m let. Zgodi se lahko, da občuje kdo vs&k tUu po pol ieta v rodbini, pa še enkrsrt ni videl hišne I dece. Niti ne govori se o nji. Ta vzgoja mora vplivati udi v veliki meri na razvoj in tip Naprem žeoitvu je AngUž skrajno galanten. Brezpogojno daja ž^Ubki povsod: pred-| nosi. Iz te navada so si napravile ženske i pravico : pri ponovnih ženskih dem *!£traci;ab : za volilno pravico so zabre7aie gal. ntnost 'tLdi cd policajev, ci 30 ]im po najstrožjem ukazu od ?gorej, zaprli pet do parlamenta s kordonom. Tip angleškega ženstva je \itka, precej ravnolična, vsekakor pa jako e egantna postava. Peteze v licu so fine, klasično Čiite, . odisčoe; oči lepe in velike; i&»je košato bujni, mebki, motno se svetlikajoč:: negovani i ro z brezprirrerno skrbjo. Ves njihov izraz ie z eno besedo noble... plemenit, krsten v stilu. Angleške kra-ot;ce so navdušile že j mnogo poetov in mnogo slikarjev. Pogled po svetu. Nestrohnjen v grobu 35 let. V soboto I z;utraj so pričeli odkopavali takozvano „Vlaško : pokcpališ'e" na Iličkem trgu v Zagrebu. O tej prmki so izkopali tudi krsto nekega Dritncharja. Ko so odprli krsto, začudili >0 se navzoči, ko so videli, da je truplo po 35 letih ost&lo celo, poznali so se tudi pojedini deli obraz*. Grobnica in krsta sta biia tako sohdco izdelana, da nista pustila ekozi m vede ri zr&ka in ni ttrej truplo mogio itrobneti. Belgijski kralj pridco prodaja slike iz kraljeve galerije. Kakor poroča „Patriote" jih ie bale že zelo mnogo razprodal, tudi rodbin-ckih »»lik, kakor portret prve belgijske kraljice Lu že Marije in angKške kraljice Vik torije. Poučeni krogi trdijo, da je kralj pri-Sel vsied razzih špekulacij v financijalne tež koče. j\elez. ki na-vino O/ermP&ih, za bolehne in rekonvalescente. Pfoi/zroea voljo do jedi utrjuje želo-dee in ojaeuje organizem. Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kada je treba se po bolezni ojačlti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 6000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. "H 90" Izborni okns. Cekarna Serravallo - Trst. Največja zaloga stekla in porcelana ::: 'opolnoma konkurenčne cene. domaČo raba JAKOB .». .. HIRSCH TRST - ulica Cavana 15 (nasproti škofijski palači) Telefon 13-50 —<*• 55 Artistični zavod za izdelovanje •°oo°o»°o klišejev o°o»oeo°o po raznih fotomehaničnih zistemih Visentin & Daris ig Trst, ulica S. Nicolo št. 34 TELEFON 21-18 ^^ r II [=] II! AMERIK. ZOBOZDRAVNIK Dr. Leopold Mraček v Trstu, Corso 17 od 9—1, 3—6 od 9—1, 3—6 Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vse po najmoder. metodah. UMETNI ZOBI v zlatu, kavčuku z ozobno ploščico ali brez nje po amerikan. zistemu in po lastni patentirani metodi. Krone na zobe iz zlata ali aluminija. Izdiranje zobov brez vsake bolečine. ===== Reguliranje slabo zraslih zobov 12-letna p rak-a na klinikah na Dunaju, Berolinu, Lucernu in New-Yorku. n==== =ir T) Novo pogrebno podjetje pisarna In prodajalna Vis Sincenze geliini št 13. Telefon št. «402 Cpoleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon Št 1402 Zaloga oprave ulica SSassimo D' Azeglio št. 13 Prireja pogrebe od najprastejše do naje'egnntue^č vrst* v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato nalogo vseh potrebščin za mrliče, trafcor : aovinastr in lepo okru ione !eš«a« ra^rre; čevlje, vence aineir iii cvetbc. irovrne, porc^i^aa ic peri. Bodala iaioga : VOŽČEHE 6VEĆE. Cene nizke, da se nI bati k«nKarenoa. Za ukrcaj porzebe -e uljudno pricoiočajo HENRIK STIBELJ in čLtngi. Cene nizke 1L Aite brez konkurence Velika zaloga z manifakturnim blagom ulica Nuova it. 36, vogal ul. S. Laszaro, a podružnico ul. 8. Lauaro I, •i dovoljuje obvestiti slamo občinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako pomnožila svojo loge kakor tudi povečala prostore • tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, 4* more v polni meri zadostiti zahtevam cenj. odjemalcev. V obeh prodajalnicah dobiva ae rasno blaeo boljie kakovosti in najmodernejle is pr\-lh tovar-posebno pa snovi sa molke in ženake obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi velikanaki isbai platr-esra in bombažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste perila tudi od bombaža, ali plataR Veliki izbor vsakovrstnih odej, Kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pletenike. sviienine, raznovrstni okraski za Šivilje in kitaiičarke. VELIKANSKI IZB ^R SNOVIJ ZA NARODNE IN CE BARSKE ZASTAVE IN NARODNIH TRAKOV ZA DRUŠTVENE ZNAKE. Kupljeno blago, katero slučajno nI ugajalo, so zamenja ali pase vrne denar S3 brez nlkakfh zadržkov. Foskuiatl ln prepričati Živnostenska banka pro Čechy a Moravu - (Obrtna banka za Češko in Moravsko) Dfiimo m 1868. Menjalnica : Via Naova štev. 29. PodPUŽVlica V Trstu. Bančni prostori : Via S. Nioold 30 UStaH3YH0 leto 1868. CENTRALA v PRAGI. — Podružnice na Dunaju, L Herrengasse 12, v Brnu, Budjejovicih, Krakovu, Lvovu, Mor. Ostravi, Plznu, Prostžjovu in Taboru. — CENTRALA v PRAGI. KUPUJE I> PKODAJA VREDNOSTNE - - PAPIKJE, VALUTE IS D1VIZE - - PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA -- - - LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. - - - - Akcijski kapital : K 30,000.000. — Rezervni in varnostni zakladi približno lO.OOO.OOO. — Brzojavi: Živnostenska, Trst - TEJLEFON: 21-57 - usodno obrestovanje: — -------- —^^^^ 51/2 a/0 dej0jce žlvnostenske baike ESKOMPT MENIC IN INKASO. BORZNA NAROČILA - - TekočI računi in računi na bančni žiro. - _ STAVBNI KREDITI. — KREDITI PROTi ----DOKUMENTOM VKRCANJA. - - - Tevarae in delavnice pohištva i* stavbenih * jelkov v SOLKANU pri - — Gorici. ■ Lut«i i«i«cxlikl tir: ? drž. kel d .Sefkaa m Mizarska zadruga v Solkanu Osrednje ravnateljstvo. ZALOGE: SOLKAN TRST, via Caserma 4 ZALOGE: REKA, Via Pile 2 SPLiT, nanevoj obali Brz.: ZADRUGA - Trst Telef. št. 1631 interurba* Žage v Soteski (Bohinj) Latna produkcija = K 1,000.000 = I Giovanni Isiersich TKST, ulica Jtfolino a Vento št. v Prodajalnica vsakovrstnih potrebščin, — Škafi. brente, kade, železne in steklene. — Potrebščine, nami^jr, koši in rešeta ter v§akrjr TTBtne Ionče7ine. Svetilke vsake velikosti. Cene da se ni bati konkurence. :: MlRODlIifilC R :: a > _ V . Cociancich Trst. ulica Ugo Foscolo Filialka : ulica deli' Industria štev. 668 telefon 19-6 Zaloga kralfonlekčmn, ©m- Izdelanih barv, posebna orSmj za č ličenje poda. prodaja na drobno in debelo, lUflN POLfiTO Velika zaloga manifakfur nons hI ona ur' °0,eda,< 8,ik ,n P' ntrgd Uldgd meri izdelanih oblek po najzmernejŠih cenah. Plačilo na mesečne ali tedenske obroke Pisarna: ulica JKaBonnina št. 34 1. naflst. Točne ure prodaja Smilio pller f »ajugle&nejia L& najatarajla ■>»• dsjalnics a* t TRSTU vit PonttrosM, 09«! Nuova II VELIKA IZBEBA verižic, zlatih In srebrnih ur, kakor tudi stenskih ur vsake vrste SfttllTlI Uta ITDI11U18 1850. se 5 Prodajalnica usnja : £rst, ui. Jtfolino a Oento 7. Bogsta izbera telečjih barvanih kož, izbcme« ko?'5-ga usnja in francoske teietlne k»ke? tudi tu- in inozemske krznine uo conah, da se ni bati konkurence .iotov, da me si. občinstvo počasti, bilježim udaai AG0STIN0 di LIBERTI. V prodajainid jestvia in kolonijalaega blaga Vekosl. Jtepančič TRST, Campo San Giacomo 20, TRST dobi se VELIKA IZBERA tMUilm, moka, olja in vina k aga o vata. pa osoah. *a m nI bati kookuraaoa. Poillja «0 poitne poAUJ&trc po dešiU. RF^nniinRnnnnnflnn —■ V dcbroznani žganjarni — FERDINAND PEČENKO v ulici Miramar štv. 1 dobijo »e vedno pristne pijače I. vrste, kakor n. pr žganje, slivovec in brinjevec :: kakor tudi mrzle pijače frambois, tamarindi in šemade yyUyyyyyUyyyyyyy Velika izbera oblekza Specijaliteta : Porršniki. paletot, jopiči, hlače in oblečice. — Perilo za moške. ignacij Poiocnig - Trst ulJca Riborgo — vogal ul. Beccherie Podružnica ulica Ghega štev. 4 - (hi&a ex Luna) — ■■ ijajoriJ (imtnlc In detnikor z* mo#k<> ln tenske. Velika izbera bl»g* u moike obleke. ; Sprejmejo ae naročila po meri JAKO ZMERNE CEKE. Zobni ambulatorij HANS-a SCHMIDT = prej sodruga ===== ---Dr. A. Mittak-a--- ulica dalla Zonta 7f I. nadstropje. Neva prodajalnica ur !n dragocenosti B O"O HSR (ex drug Drag. Vekjeta) 00&30 štev. 36 — TRST larjuU in]li]i irinlii. Eli« TIDIT. Segati Izbor ziatanlno, srebrnine, drajccanotti ta žepnih ur. Kupuj« In zmenjuj« staro zlate i«3 srebro z novimi predmeti. — Sprejema Kzrcčbe In popravlja vsakovrstna, srebraloe s i a Žepne ure. Cene šmarna. . Slavnemu občiustvu se priporoe* KAVARNA M e Q> Q» M > O O Vsi Slovenci v slovensko trgovino! V. Dobanschek, Trst ulica Giosue Carducci II Velika iubera moških in deških oblek kaker tudi srajc, pletenin, spodnjih hlač, ovratnikov. ovratnic, napranikov, nogovic itd. Jope, hlače, telovniki, površniki itd. Velika izbera oblek, hlač in srajc (lastnega izdelka) za delavce. - Crni klobuki ln kape* Neverjetno i Izdelujejo se moške obleke po meri po K 26 LASTNA SFECIJALITETA! — Moške obleke iz finega do najfinejšega blaga od kron 30-— do kron 90'— Lastna krojačnica. Lastna krojačnica. MINERVA v ulici deli' Acquedotto 22 NajflnejSl likerji po oajzmernejšlh cenah. — POSTREŽBA TOČNA. Na razpolago so gostom razni slovenski, italijanski in nemški takujSnji ln ... zunanji časopisi. - JOSIP K RAN J C, lastnik. - Tovorna cementnih ceul In plošč, teracoo, betona I ortlf. Kamenja | i ARfSTIDE GUALCO - TRST | Pekarni in slaščičarni — BIAGIO MADON, TRST i nI. Ghega št. 7 in ni. Caserma št. 12 »ta preskrbljeni s sve im kruhom 4-krat • na dan, kakor tudi s slaščicami in sladkimi prepečenci prve vrste. POSTREŽBA NA DOM. ulica S. Servolo št. Z. Zclefon 21-42. V ulici Belvedere št. 55 se je odprla ===== Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma šteu. 2 u laslni palači (Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON 932 ima na razpolago Jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambice, ki se oddajejo strankam v najem in sicer : sa celo leto kron 30 . pol leta „ 20 „ četrt w „ 12 sa en meseo „ 6 Shrambice *o 24 cm visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. - Oddaja hranlna puMoe, katere >e prtpoi^poBebno.tar«em,da ^ na ta najnovejil in najuapežneji način navajajo itedlti avojo deoo TO Nadaljna pojasnla daje zavod ob uradnh urah. IVAN KRŽE - TRST a nova čevljar niča. Prodaja se izdelano obuvalo ter doto po meri Poprave se izvršujejo po najzmernejŠih cenab. Za obilen obisk se toplo priporoča pod geslom : STOJI K STOJIM ! udani Josip Godina. PEKARNA jđelchiore Obersnu ulica P. L da Palestrina štev. 4 prodaja sveži kruh trikrat na dan. Postrežba na dom za družine in Javne lokaie Specijaliteta biskoti lastnega izdelka. Piazza S. Giovanni Stev. 1 Zaloga kuhinjskih in kletarslcih potrebščin od lesa in pletenin, Škafov, brent, čebrov in kad, ■odčekov, lopat, reSet, sit tn vsakovrstnih košev, jerbasov in metel ter mnogo drugih v to stroko spadajočih predmetov. Postrežba na dom. Cene zmerne. Priporoča svojo trgovino ■ kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, remije, emajla kositaria, ali cinka, nadalje pasamanterje, kletke itd. Zn gostilničarje pipe, kroglje, zem^eno in stekleno posodo za vino. ___Razpošilja na deželo. - 3aBE22££5žZ&55 Krčmarji in — - - gostilničarji I V ul. Giulia št. 16 seje odprla velika zaloga na drobno, stekla in porcelane, namiznih kozarcev in kozarcev za pivo po jako nizkih cenah. Se priporoča udani Gustavo Marco. Trsou.-obrtnc zadrusa u Trstu d' Assisi 2, l. n. in hranilnica". via S. Francesco kjer je bila prej „Trž. posojil. Poštno-hr&niiniČni račun 74673. TELEFON 16-04 Bprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član, in jih obrestuje 411 0 „ J2 |0 Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, tako, da se po 260 tednih dobi Kron 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jih realizuje ne da bi se obrestovan je pretrgalo. Daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. • Deleži so po K 20 ln po K 2 N*daljD& poiMoila se dajejo t aradti med uradnimi uiami, ki bo : ob dcUrnikib od 9. do X2. dop. in od 3. do 5. pop. rezisrroTaia laflnga i uomsieilm jaisnoa. VELIKA ZALOGA TRCKMO-OBRTNA ZADRUGA apnenega karbida sodčeki od lOO kg kron 27 ; 50 ks? «ror 28 ; zrnati kron 30 za lOO kg. Čista teže, embalaža zastonj --- PAOLO PATUIZI, TRST ulica San Lazzaro štev. 9 Kupujte /;Marodni kolekr/. Sprejema zaTarovanja človeškega živ-lenja po najraznoTrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. - Zlasti je ugodno za.arovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. 8LAVIJA vzajemno zavarovalna banka v PRAGI < Rez. fondi: 41,335.041 01 K. Izplačane odškod. in kapitalije 97,814.430 97 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno -pravo. fsa pojasnila daje generalni zastop v £jnbijani čigar pisarne so v iastnej ba&čncj m- * GOSPODSKIH ULICAH Št. 13. Zavaruje poslopja in premičnine proti jj požarnim škodam po najnižjih cenah. 2 Škode cenjtye takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodnem občnokoristne :: :: namene. :: :: «H»assaB6aaEi *axsaMamms8BMmmmsMMtaaunmmmmBaaa i i. — Spedicijska - komisijonaina družba v Jrstu, Riva Jrumula 14. Teef. 21-60. Brzoj ari: Balkansped. Žiro - radan pri Jadrasiki banki v Trstu. == I # Sprejema v evoja dobro im : r.:i skladišča vsakovrstno blago in daje na isto predujme pod najpovoijnejšimi pogoji, daja carinska posojila in ocarinjuje blago, preskrbuje prodajo blaga ter posreduje kupovanje in prodajo vsakovrstnega blaga po nalogu in na račun svojih odjemalcev najkulantneje. Preskrbuje vsakovrstne pošiljatve % na vse kraje hitro in točno. - Obavlja vse reklamacije in daje vsakovrstna strokovna pojasnila in navodila takoj in brezplačno. --~ ■■ JJPJ 'MU fll* TffV*fYVlIfV so ^kohola proste pijače, Vil ZUIUVJU med katerimi zavzemajo prvo mesto iz MARŠMER-JEVIH " I Šumečih Limonadnih Bonbonov (z malinovim. limonovim, jagodnim in pr-venčnim okusom) prirejene ŠUMEČE-LIMONADE Edino pristne s to znamko Lena aporaia reč iezo 40 miiijoio? foinadov. Edini izdelova-telj : Prva češka delniška družba orijent. sladkornega bia^a m čokolade Kraljevi V'lnograc prej a. Maršner. mi laloii ia Duiii: Josin Kau 71 THeobiiiasas^e i. ZaSćitli imtl\ „SIDRO" -aa2' IlIiflltEfiT, CSPSiCi com-ii^ nadomestek za Anker-Pain-EKpe^e? je aploSno priznano kakor najjzvratneje bolu-blažujoče mazilo pri preclajenju itd. — Cena SO stot., K 140 in K 2; dobiva te v 7seh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva naj se jerulje le originalne steklenice v škatlj&h 2 na3o taSčitno znamžo: ,,SIDRO" potem je kupo-valec goiovo prejel originalni izdelek. — — 9r RicMer-a lekarna pri Zlatem leva m v PRAGI ELI2AFET;NA ULICA SMT S (eot») ■B Dnevno razpošiljanja. M Na Najvišje Povelje Njeg. ^gg C. in. kr. Apost. Veličan. JC^CJCIJC. c. kr« državna loterija za civilne dobrodelne namene v tostranski državni polovici. Ta državna lote lja, ki je v Avstriji edina postavno dovoljena nudi 18.399 dobitkov v gotovini za skupni znesek 513.600 kron. 5£k 200*000 kron dSftlk1 Žrebanje se vrši neprekiicno 17. junija 1909. Srečka stane 4 krone. .CD ES: Srečke bo na prodaj t oddelku za državne loterije na Dimu ju. III. Vordc-re Zollamtstr&sse 7, loterijskih na^lralnieab. tobukurnah, davčnih, poštnih, te?e?ruličnih in »eleziiškiii uradih, menjalnicah itd. Načrti za prodajalce srečk brezplačno. — Srečke se pos.j jo poituiue prosto. C. kr. Doh. Loterijsko Ravnateljstvo TRST n Urica Arc&ta št. TR3T Prodajalnica zgotovljenih oblek za možke, ——— dečke in otroke. — — Za poletno sezono: izbera trpežnega Jn elegantnega blaga zadnjih novo-ti Volnene obleke za možke in dečke od K 12 naprej. Črne obleke raznih kvalitet in cen. Obleke volnene ali iz satina za otroke od K 3 naprej. Jope iz črnega alpagaša. Volnene jope in hlače. Jope iz bombaževine. Specijaliteta : Približno 3000 paror hlač iz bombaževine lastnega izdelka za delavce. Velika izbera vsakovrstnih srajc in maj. Modri in rameni jopiči za mehanike. Vrhu tega: Velika izbera blaga iz najboljših tovarn, za obleke po meri, ki se izdelujejo po najelegantnejšem kroju, solidno in po zmernih cenah. Kdor misli kupiti obleko po zmerni ceni, naj obišče prodajalnico oblek v Trttu, v ulici Arcata št. ! VITTORIO PiSCUR. HraaSBBSSHE"*^" « Delniška Ma Greinitz Trst Piazza Carlo Goldoni štev. 2 ========= Corso štev. 35. ===== ZALOGA traverz, železniških Sin, potrebščin za stavbiiistvo sploh in priprav za cestarska dela. - Orodja za vrtnarje, kamnoseke 111 zidarje. Orodja in strojev za poljedelstvo. Štrealk za trte in strojev za žveplanje trt. Specijalitete za pohišno opravo od priproste - da najfinejše kakovosti -sfgJT* vSe po skrajno nizkih cenah. ik i Prcdajalnica manufak. bla ga in drobnih : predmetov : * Brosch & lavrersčič * Trst - ulica Jfaova št. 40 - Jrst vogal ulice San Giovanni. ^ Prodajalni: manufak bla ga in drobnih predmetov I Za pomladno sezono || Specijaliteta : kravat Blago za ženske obleke, gladko in delano v raznovrstnih barvah. — VELIKA IZBERA perkala, satina. vlrJ. panama in batist. - Zefir od 36 stotink naprej v ---garantiranih barvah.--- I in svilnatih robcev ::: Perilo po tovarniških csnan ::: Vela izta Minil predmetov. C. Leii Min k C«. Spomlad, novosti Nova in bogata zaloga vsakovrstnega POHIŠTVA Spalne in jedilne sobe na izbero. Najnovejši uzorci. Trst, Via dei Rettori št. I Telefon št. 71 Romano IV ■OKREPLJUJUĆI.ZELUDhCNI ELISIHIb Glavni zastopnik za Trst, Istro itt Goriško Virgfilio Gallico TRST, vi a Giulia §t. 17. — Telefon 1979. Sklačišče šivalnih strojev G, Trani TRST, ulica Bsrriera vecchia št. 19. Cene iopvorns. Plačilo na obrofce. Sprejme 89 popravljanja šivalnih strojev vsakdga zistema Prodaja igel, olja in aparatov. Kupuje in prodaja že rabljene bivalne stroje. J. Galperti - Trst ulica Bamera vecchia št 13. Zaloga domačega in inozem. sukna za moške obleke. POPOLNA IZBEBA perila, volnenine, platna, maj, srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, perkala, batista, cefirja, kovtrov iz volne in bombaža, vsakovrstnih nogavic in Žepnih rut. 3zbera raznih drobnarij. posebnosti za krojače. Sprejemajo se naročila po meri. _ Prodala potnih In vsokourst. drugih i košev lastnega izdelka Klica Campanils .11. — Piizz« FaaUrosM. PT izgotovlj&mh oblek za dame g-ospode in otroke Bohinec & Co. Via deile Torri 2 T RST Via S. Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona novega) IA Obleke po meri. I^&P Točna postrežba. - Velikanska zaloga. - Najnižje cena. EUGENIO VENUTI Prodajalnica pohištva in ma-nifakturnega blaga (zajamčeni izdelki) toliko proti takojšnjemu plačilu kolikor na obroke. Crst, piazza S. Caterina št. 3. I. nadstropje. i SIRUP PAGLIANO Ziata kolajna, visoko odlikovanje na mednarodni razstavi v Milanu leta 1906 Vpisan v italijanski vladni /orraakopeji za ščičenje in krepčanje krvi. PROFESORJA ER>E8T0 PAGLIANO. — ... Tekočina- prah—svalki (krogljice) Prodaja se v vseh glavnih lekarnah. (Za Avstro-Ogrsko M. LANG NB. Pazite na ponarejanja. — Zahtevajte ua^o tovarniško znamko (uiodro, rudeće, zlato). Nirnanio podružnic Našlovljati Prof. ERNESTO PAGLIANO — Calata San Marco 4 Neapelj Naša oravo ie neoreklicno priznano od vikoke oblasti. — TRST) Neapelj Odhajacjr ia prihajanje vlakov C. k. državne železnice. Izvleček iz voznega reda, veljaven od I. maja 1909. (Časi za prihod, oziroma odhod bd zaznanjeot v arednjeevropejskem ča9u.) Odhod iz Trsta (Campo Marzlo) Trst—Rovinj—Pula (Dunaj) 5 55 0 Herpelje—(Kstifanar-Rcvinj)—Pula (Direkte voz I. iu II. razreda) 7.09 0 Herpelje—Divača—(Gorica - Ljubljana - Du naj j. ž.) 9.52 C Herpelje—Pula (Direktni voz I. in II. raa 4.20 C Herpelje—(Kanfanar-Hoviuj)—Pula < Divača Gorica-Ducai j. ž , (Direktni voz L in II. raz. 8.<0 0 Herpelje (potem brzoviak) Pu-a 'Direktni vet I. in II. raz.)—Divača—Ljubljana— Ducaj i i. Zabavna viaka ob nedeijsh in praznikih 2.15 0 Ricm&nje— BorSt—Draga—herpelje Trsi—Baje—Pcreft 6 10 M Koper—Baje—Poreč m me^uuataj. 9.?0 M !e do Kuj. 3.10 M Koper—Buie—Poreč in meJpoataj. 7 'i M Koper in inedposraje (le do Bui). Trst—fiarloa—Jest'nics—Cetovec — DuraJ— Draždan* Berlin—Mnnaknv#) f> 0 do Goric* I F'rvačina— Ajdi vSčina). 7 4S s Goiica iPrvačina—AidovSčina) J^enice, Ke Ijar (Direktni voz L in II. raz.f Celovet Ifunaj j. ž. (Dirk. voz 1. in II. raz.) Liueo Pruga tDiiektni voz i . II. in UL razre (a !;rafdare, l>rolin. 8.48 0 Gojica- Jesenice—Ljubljana—Beljak—Pran zensfeste—Bolcan — Griea—Irioaaoa.t — M onu kov o- Celovec—Solnograd - Dunaj fzahodr-: kol.) '.00 0 Gorica—Jesenice - Celovec. t> Gorica (l^rvačma— Ajdovščina; Jesenice — Trbiž—Ljubljana—Celovec. 3 ".T Gorica—Jesenice -Ljubljana—Beljak—Fran zenafeaie—Bolcan — Gnes—Icomost—Monn kovo—Celovec—Lioec—Dunaj (čez Ljubno 5.— 8. Gorica—Trbiž—Dunaj. 7.20 0 Gorica in (me i postaje). 8 45 d Gorica—Jesenice—Trbiž—Beliak, Ceiovee Linec, Praga (dirk. voz I in II razr.) Du _ naj—Monakovo—Draždane—Beroiin. 10 35 0 Gorica—Jepenicp (čez Fodrožnico v Beljak (Dirk. voz L in II. rcz.> Inomoat—Monakovo Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih : 2.35 0 Gorica (in med postaje). Prihod v Trst. Puis—(Rovinj)- Trat. 7 59 0 Iz Herpelj (in medpostaj). 9.42 «J is Pnle (direktni vot L in II. razr) Rovinja —JJorpelje (Jeseaic in Gorice j. 3.33 0 iz Pule (k g) Dunaja—Ljubljane. Divače- Herpeij in raedpostaj. 7.00 0 iz Pu!e (k. g.) (Rovinja) iz Dunaja—Ljoo ljane—Divače—Herpelj in inedpoBtaj. 10.26 3 iz Pule, (osebni vlak) (Rovinja) z r.vezoa ~~~~~ brzovlae iz Dunaja—Ljubljane j. ž. Divs'a ___— Heipelj._____ Zab&^na vlaka ob nedeljah m praznikm 9.i'7 0 iz Herpelj in medpostaj. Poreč—Baje—Trat 8.10 0 b iz Beroiina. Draždan, Prage, (direktni vo: I., II. in IU. razr.) Unca, Dunaja j. ž. (dirk*, voz 1 in II. razr.) Celovca,. Inumosta. Be ijaka, Jesenic. Gorice drž. žel. Ajdovščine H.10 0 iz Celovca—Trbiža—Ljubljane. Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih: 9.16 0 iz Gorice in mej postaj. Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V Italijo preko Ćervinjana in Benetk. 5.4S B preko Ćervinjana v Benetke, Rim, Milan, Videm. Pontebo. Čedad in B do Kormina (Cormona) preko Nabrežine 9.00 O preko Kormina v Vi.20 O do Gorice, preko Nabrežine ise z^ezo v Ajdovščino). 4.00 O do Kormim« preko Bivia. 9.05 B do Kormina (se zvezo na Ćerviujani. Trat—L)UbJjana Dunaj (Reka-Zsgreb-Budimpe£ta Ostende). 7 55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko. Zagreb. Budimpešto 0.55 O v Ljubljano. Dunaj, Zagreb. Budimpešto 1.24 O v Ljubljano, Celje, (Zagrebi ti.00 O v Ljubljano, Dunaj, Reso. 6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende. Rek> 9.30 B v Ljubljano. Dunaj, Zagreb: Budimpešte. 11.30 O v Ljubljano, Dunaj. Zagreb. Budimpešto. Ob nedeljah in praznikih : 2.45 do Kormina : 3.55 do Nabrežioe. Prihod iz Trsta. i Iz Italije preko Ćervinjana in Kormina. j 7.42 O iz Kormina in Ćervinjana preko Bivia. 8.45 B il Kormina preko Nabrežine. ; 10.40 B iz Kormina (zveza z Aidovščino) in Ćervinjana. ! 11.26 O iz Kormina preko Nabrežine. i 2 40 O iz Italije preko Ćervinjana. 4.30 O iz Kormina (zveza z Ajdovščiuo) in iz Ćer- vinj ana. 7.07 O iz Ćeivinjana. 7 46 O iz Kormina .zveza z Ajdovšč i preko Na-brežino. 8.35 B iz Kormina (zveza z Ajdov.-Č-1 preko Na-brezine. 1100 O iz Kormina in B iz Ćervinjana. Iz Dunaja (Ostende in Londona; Ljubljane. Zagreba, Budimpešte in Reke. 6.1o O z Dunaja, Budimpešte 6.&0 B z Dunaja. Ljubljane, Oatende in Londona 9 25 B z Dunaja, Ljubljane. Zagreba, Budimpešte iu Reke. 10.25 O z Dunaja. Ljubljane in Reke 2 05 O iz Celja, Ljubljane vin Zagreb Reka j. 5.35 O z Dunaja (iz Zagreba). 9.05 O z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte. Ob nedeljah in praznikih : 7.07 in 10.35 ii Na-brežice : 11.5U iz Koricioa. Opazke: Debele itevilke z: ačijO popohidne. O = Osebni \lsk in B — Brzoviak ElEi! I iwtwtw nrmn m iiff-'ITII _ m VsSed bližnje selitve prodaja čevljarnica R. Neumann, Trst Corso štev. 22 vse lastne izdelke k velikimi popustki. rm VARIETĆ - GLEDALIŠČE mmm £rst, ulica ^cquedot'o št. 35 (ex gledal. Filocirammatico) Dant«, nedeljr: : PREDSTAVI : ob 3.30 in ob 8*30 pop. Vspored: 1.) Koračnica. 2.) VaRek. 3.) Ou- vertura (Orkester). 4.) Little Trilby. mnemotehniker. 5.) Fulvia Musete. ital. šanson. ♦>.) Ida Bella, ital. Sansonecka. 7.) TACIANU ? ? s fenomenalnim gla.souG. 9 ) La Vrennet, medn. pevka. 9.) Sol-DO, tenor in bariton. 10.) La Bella Myra. ples. 11) Troupe Mokaschly, panto-mina. 12.) Van Dock. karikatarist. 13.) Marta e Elsa Nixon, an^leiki plesalki in perki. 14.) BARONI. 15.) Pierette Butterfly, italijanska pevka. RAVNATELJSTVO si pridržuje p.avioo menjati kako točto. Prilot nedeljo: 2 predstavi ob 3 30 in ob 8.30 popo'. Režiser: C. MAURlCE SCeir Majboljše stiskalnice za grozdje in masilne sg naše stiskalnice ,,ERCOLEis ===== najnovejšega lu najboljšega sestavu z dvojno o in nepretrgauo pritiskriJuo ni^fjo : zajamčeno n;ijbolj;e delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnico. 1UDK A VLI i > A STISK A LSI C A. ■■ i .Najbolje autoinatiltio patentirane tetue tiri/.:inice SvDhOnia" ^'Mljejo, ne m t»i ji b liil<> tre- k i>uit. ======= plugi, stroji za grozdje, s* i. in oljke, mlin za miti grozdja. Plugi la vinograde. Stroji za suSenje sadja, in drugih vegetalnih, življensk.h in mj_ ralnih pridelkov. Stiskalnice /a seno platno itd. na roko. Mlatilnice za žita. AH! lullĆHa DjlZJill^l čistilnice, rešetalnice. — Mamoreznica r »čni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedel stvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejšega K^r« iz bornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikov. sestava. PH7 RflAVFARTH & Co. To?ama za poljedelisfee in vinske stroie DON&jn. Tabor:tr. 7 Odlikovani t veh državah sveta z nu'1 620 zlatimi, srebrnimi iu Castimi koUjuauii. Ilaairovaiii ceniki z mnogoštevilnimi pchralnimi pismi brezplačno. Razprodajaici in zastopniki se iščejo povsod, kjer nismo zastopanj Veliki mestni orkester pod. vodst. napo/it. kapeln. G. MULLEK-ja, Gospe naj pridejo v pritličje bre/ klobuka. Z&l&ga tu- in lnosezn. vin, špiritlikerja* in razprodaja na u belo in drobn > JaLob Ferk^Cj Trst Via rtelie Acq-J3 6, nasproti Caffe Cvntraie Velik i/.bor francoskega šampanjc i, peneč b d?-zertnih itsdijanskin in avstro-o^rskih vin. B-.>rJeauj Eurgunder. renskih vin. JL>-eI!a in Cajanti. Rum konjak, razna žganja tc-r posebni pri stni tropiaovec slivovec in brinjevec. Izdelki I. vr.-»*d i di iz do* tičnih krajer. V%aka naročbA se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju — Ceniki na zalitem in franko. — Ka/prodaja od pol litra, aaprej. Restaur. LaiMsn | UZ.ICA STADIOS ST 10 (" Danes 23. majii VELIKI koncert vojaške godbe. — ZaCetek — ob 8. zvečer -Ustop prost. : Najboljša reklarra za trgovce, obrtnike, rokodelca in zasebnike spioh so ,KALI OGLASI* v ,Edinosti'. ILlELJI Vsakovrstne o slamniki priporoča gospo.i' m trgovcem in fclavnerau občinstvu Fran Cerar Tovarna slamnikov v Štob (pošta Domžale) pn Ljubljani. Cene nizke, postrežba točna ; zahtevo cenik brezplačno. Svoji k svojim ! n Ugodna prilika. Parovi za birmo- | Ugo na prilika vsled dovoljene razprodaje vseh predmetov prodajalnice zlatnine Xor$a & Fasio Trst, iorso 22, Vogal ulice San Lazzaro. Darovi za birmo. Ugodna prilika. Fem in slaščičarne! o o o o o TRS T o u o o o Piazza Ciserrna in Ulica Cas.rra 17 Prodaja svež kruli trikrat »a dan. - Zaloga najfinejše moke, slaičic, sladkih prepečencev, vina in likerjev. ho Pošiljatve tudi na zasebnike, tv Edina ugodna prilika »a k p i uj.tr j« ia pro-lu'ilc« krojae^i »'asu 40-45 metrou snma za 15 K BLAGO ZA BLUZE [an;;'- "fir] em *ir, k >, »obo rajnovej*-* bl.ijco. MCONI ZEFIRI ti .il.Ukf, .ln/-- i., '"j -. KANAFES i* p ••teljna pogTiujala ...-v«- OXFORO za moilce -raj.. ja.ro tr • ir. i kva!it.-'a. KRlSET ra upodma krila, »finu« nleie l.arvr. MODRO BLAGO - i k lU ..-k« pred; »saikc kakor tudi tUniače o'-fte. "Dolgost (rttaakor c .i<> 1. me:tov isti »o ^at ( ^^f^pogr^kor^prali.i iu najbolji kTalitcu«. | V slučaju. cijaliteta : Obleke za dečke. Izbera perila in pletenin. VI | -i č VeJf-a zaloira obuvala ul. Riborco 25 TfiST ul. Nuova 49 Veiika iz era n.< » > 132 » g Surovo maslo in kuhano maslo po dnevnih cenah. Cena franko Ljubljana. — Zavojnina se posebej računa. — Najmanjše S naročilo 1 poštni zavitek od 5 kg za mlado maslo; za sir 1 hleb od g ------- — 10-30 kg. ===== sir fini polnomasten po K 144 kg » posušeni . . . . > > 1 '58 » i $ Si Sf i pj m Ne pustite se zapeljati do kupovanja po oglasih, katerih namen je, zlorabljati SINGER Ja, ker na5i SIvalm stroji se ne oddajajo pre-kupovalcem, kateri jih zopet prodajajo, ampak le direktno od nas - občinstvu. SIN SER Co. Delriška družba sivtfivh strojev. DUNAJ L, Wi|p!Uaentr. 23 Trst - Corso 24 - Trst Ugodna prilika! | Nova prodajalnica manirakturnega blaga Eugenio Della Torre prej agent t^rdk F. CASTELUTZ e Successori G SCANTIMBURGO Trst, ulica Stadion 11, tik pekarne Covacich. Novi dohodi za pomladansko sezono. Perkal, zefir, platno, Oxfordt 2a moške srajce, volneno blago, trliž, blago za pohištvo, in zavese. Velika izbera perila za poročsnke. cene, da se ni bati konkurence. Mondial^jj dobiva se povsodi r ZALOGA: fl. UEHTU-R!K1, TRST olic-3 Farseto 26 Najboljša češka tovarna. Posteljno perje po zmernih cenah. Moja pred štiridesetimi leti ustanovljena in □a obrtni razstavi v Trata odlikovana tovarna sodov zvr&uje caročbe vsako rrstnih eodov. bodisi za viao špirit, likere, tropinovec, olj p, slivovec, niara^kin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenab, da ne bojim konkurentov — Na deželo pošiljam cenike. F'ran Abram Trst. i lica S Francesco 44 1 kg «lvegaogl»jene- g a K S, boljieg» £ S -40, pol-beleg» K 8 80; belega K 4, belega puhastega K 5-10; 1 kg _ __najfinej. s n e t a o b e 1 eg a, eriajenega K 6-+0, K 8 , 1 kg mehkega perja (puha) iivega ii. 7 ; finega belega K 10 ; najfinejega pranega puha 1* tK 5 kilogramov naprej, poAtniue proeto. -■■■ Iflf Narejene postelje. la goetonitnega rtietega, modrega in belega ali rumenega nankinga 1 pernica 180 cm dolga, 116 cm iiroka, skupno s dveml »0 cm dolgimi in 58 cm Širokimi ^glavnicami, napolnjena t novim sivim, trpetnim in puhastim pe rjem K 16; polpuhaBte K puhaste K *4. - P08A-MKZKE PERNICE K 10, 1J, 14 ln 16 ; »glavnica K 3, S.SO ia 4. — Pošiljatve po poStnem povzetju od K IS naprej poštnine prosto. Tudi »e sme zamenjati ali vrniti. Za kar ne ugaia se pošlje denar nazaj. —mhimiimmmi—mmi S. BENISCE t Descleiiitz št, 165 SmasTa Cscbr Gostilna „Al buon ritrowo" TRST — Ulica Stadion št. 19 z lepim hladnim vrtom. Toči «e istrsko, dalmatinsko, vipavsko pristno vino; PIVO DBEHES prvo vrste. ANBKZJ FUSLAV, lastnik. DOKAOA KUHINJA. 3TRAHKT TEBAH. Za praznike r r i 1.1 i ■ i ne zamudite priti < i i i i i i r. v ulico Cempa^iie št. 15 Veliki moderni .v. Kinematograf ulica Medla 4rO Edini ? Trstu za mMn vsDorede - Največja I prostori 20 stotink; II. prostori 10 •totink (nasproti prodajalnice Alr-erii>. kjer uajdeie . »i:ato izbero itajorake perutnino. ^ PECI J ALI: ETA , gosi, pouiards. piSčanol, raco in vsa:ovratna druga perutnina. — Vrhu tega — i — | — — i — milansko namizno iu rajno maslo po najzroomejših conah. jTr Prodajalnica manufaktur. Blaga X EHRICC de FRANCESCHI v U — TRST — K ailca Nuoth 53 — vofal Piazzs Goldonl || 3 — s podružnico — ^ ^ ul'ca delle Pogte 10 - To&al ul. Taldlrlro g Velika iibera bombaževin in volnenega blaga, perila za moSke, ženske in o joke. Jfc pletenin, nogovic in drobnih H Cene anerie. predmetov cene zmerne X 4XXHXXXXtxxxxxx ===== V mirodilnici ■ fViano reriiD r i JOSIP POTOČNIK krojačnica, Trst. Piazza Donota4 Izdeluje vsakovrstna kro-jžSka dela — civilne In vo-jaŠke obleke to^no In hitro. Ima na razpolago uzorce tuzemskega in Inozemskega blaga - CEHE ZMERME. f, iimiii^^itfisinfli) : ftuva prodajalnica ur : MORBERT MCHTIGaLL TRST.-Ul. Nuova 41. - TRST. (Palača Salem). Navadne, zlate, srebrne in ko-▼inaste ure. Specijaliteta krooo-metrov regolato»jev L t. d. z garancijo Poprave se izvrSnjejo najnatančnejše. Stenske nre »e pride pocje na dr m ter se jih dostav-tja brez: lačno. ^^ tfttuyuuiiuuvyuyii«H TH1EEEY-JE¥ BALZAM edlro pristen s xeleno nuno kakor znamko. Gotovo učinkujoče sredstvo proti želodčnim krčem, napihovanju, lasliženju, resavici, kašlju, prsnim bolečinam, hrip&vosti, trganju po udih itd. Izredno bolublaiujoče m rane čistino sredstvo. . , 12. malih, ali 6 velikih, ali 1 hišna steklenica K 5-—. Thierry-jevo centifolijno mazilo Gotovo učinkujoče domače sredstvo pri zagnidab, ranab, poškodbah, vnetjih i. t d. OEl Dobiva'se v lekarni „Angelj-varuh^ A. HIERRT v Pregradi pri RogaiM Slatini. Vsakdo, ki naroči in prodaja kak drug ponarejen balzam brez moje varstv*ae KOZOr mauike fnune) izpostavlja se nevarnosti xonfi«jkacije falstfikatov ter *e kazuuje po po paragrafih 23-2b kay. zakona a zaporom do 1 leta ali denarno globo do 4000 kron. Zaloga v mojih lekarnah. En groa pri mirodilničarjih. V Trstu: lekarna Zanetti & Co. En gros: Mirodilnica F.co Meil sv. Mar. Magd. Zgornja \\ H vo^al ulice Ihtria, b :/.o §ol icbi se VELIKA IZ-F.Ft A K RAMENI J, BAKV. ŽIP ŽEB1 JE V. PKTROLE.TA, 4'.!nl praš-k konj. !tđ. l«a Dr "fB'sKOOZ3f-Ju v I^abljnul. a« droimo i-,o«:o Fran Žagar 9V010 prva slovenska zaloga in tovarna pomstva Andrej ^vst CENE BREZ IONIUBENCE. ulica sv. Lucije st. 18 (za dež. sodiščem) S70JI I STOJIM! pnpori ca Prodajslnico jestvin in zaloge pUnovth mrcžtc ulica Comnnerciale 15 Ima na razpolago vi i> JH.stnci; |»r! »♦»ran in beio Tiparsko. Razpošilja proti po v zet j p fr * kg vsakoršneg jc fv ; hto čaj. riž, testenino. ->lj ; itd. _ Uaojam se naznaniti slavnemu občinstvu, da sem vzel na lastno roko in popolnoma prenovil dobroznano gostilno ^^ „Trattoria AlIaLealta^ flurello Sfir&ifi Civilni geomeier. r^/torirovani zapriseženec Trstg Corso štev- 30 »prejme oierei.'a, ekskorpormci.ie, Intalaeijc Ivi »ploiuo ?u g»-oiu t-trlćua «.,•!», TRST - uliea deUc fleque 18 - TRST yr ///// , z vrtom Toči se izvrstno furlansko vino, istrsko, kraški teran, in belo briško, kakor tudi izvozno pivo I. v. JPS8* Domača kuhinja, Lokal ostane odprt do 1 ure popolunoči. Udani Adolf Haipeij lastnik naloga dalmatinskega v-ir a lastni pridel-k v -.h pr: Omi^a v nliol Valdlrlvo St 17 (Telefon 140S r iat^ri prodaja na oi.iio .n vpisen. — Na-l^lj« »»nporoča ^lav. občinstvu c ^Ail'AtMa illea Nuova «t. 11 ia „Al fn.;<»!il i lioiaii., ell-1* Cadece^e ^t. 5. v katerin toč: irvja vina I. vrste. O v o o o o o C3 Sirsch a. Co. E^ehaničr^ žaga OBRTNIJSKI ZAVOD Z MOTORJEM NA PARO. Pelalita mt pohištva za moderno opremo pisaren. Telefon t. 22-5 O ultca Medi?, šte^. 27 • Tr»t. csooeaoooooooooiio sooooocoooooo| Caro & Jellinek Družba z omejenim poroštvom Internaoijonalno prevažanje in selitve — — — na vse kraje —-- 3 posebnimi zaprtimi vozovi. • Caro * |R 1 Jellinek I Čelef-16-27. Trst - Ulica Carradori 15 - Trst j9 Lfl FILIALE DELLfi BflNCft „0NI0N (Filijalka Banke Union) u Trsfa se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi opera jami. u Tekoči račun? in računi na bančni žiro r kronah &ii v inozemskih vrednostih Uložne knjižiee na fiksnen termin ali dogovorjeno pred-naznanilo po jako ugodnimi pogoji po dogovoru. Inkasi efektov, dokumentov, odrezkov In izžrebanih srečk. Kapo - prodaja tu - in inozemskih vrednot, valut in diviz. Izdaja hranilne knjižice ter obrestuje vloge po si s vio wm Renta! d^vek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Daje predujme |; Prejema in hrani deposite ca vrednote in karate parnikov i. t. d. ter jih točno upravlja. Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu (prosto vsakoršnih stroškov) menjićne vrednote neapeljske banke (Banco di Napeli), italijanske banke (Banca d' Italia) in siciljanske banke (Banco di Sicilia). Odpira kredite v nozernstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma. ODDELEK ZA BLAGO. Daje predujme Odpira carinske kredite. na blago, police. warrants i. t. d. jI Kupuje in prodaja blago v komisiji. ODDELEK ZA SLADKOR. -i- Sinilo RetMenen+1 TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 - :: TELEFON štev. 813 j: :: KirurgriČno orodje, ortopedlčni aparati, Moderci, umetne roke In noge, berglje, kilni pasi, elastični pasi ln nofovice. elektroterap evtične priprave, aparati za inhalacijo. SKLADIŠČE potrebščin z& klrargliiib zdravljenja. Potrebščine lz g-nmfa ln ne^rodlrneffa : : ; : : : : : bi«**. :::::::: klobuCarna d. Doplicber Trst, Corso 34 Klobuk! prvlb tovarn. Potne in športne kape po : : zmernih cenah. : : : 365! M pri a v. Ivanu (Vrdelt) ulica S W W W Cillno štev. 1157 Zaloga drog, barv in Sip, petrolja, Špirita, mrežic z* Aueijevo luč: znamka ,zvezda" ; žvepla za vinogradnike, čepičev ter drugih različnih predmetov po najzmernejših cenah. irodilnica - Anton Sullig - Sredstvo za barvanje ias 9°e „Effektor4 •d B. IjUJK. zakonito zavarovano {brez strupa) odlikovano z!ato kolajno, častnim križcsra in Častno diplomo DUNAJ, PARIZ. LONDON, je za zdravjezajanačeno neškodljivo, barva trajno osivele in ru-dečkaste lase in brado, obrvi — ne da bi izgubile barvo pri umivanju oziroma r topli kopeli — črno temno-kostanje-vo, svetlo-plavkasto in temno-plavka-sto. Veliki karton 2 gl-, za poskušnjo 1 gl. ^ oostni omot (5 Z. £ink Osnove vodnih napeljav : za vzvišena, malovodoa mesta, vasi, dvorce, posestva, trdnjave, gradove, tovarne, parke in vrte za dovajanje vode na polja obdelana zemljišča itd. izgotovljam pod garancijo na vsako višino in oddali« Ljenost brez stroškov in sa-modelavne napeljave za hiše, kopališča, stranišča, vodnjake, sa-model. napajališča in gasilne naprave. 3fanZ ces. kr. dvorni zalagitel Največja slovan, trdka monarhije. Hranice (UOHTUO) Prospekti brezplačno in poštnine prosto <00000cxxxxxxxxx> čevljarski mojster Viktor Schenk priporoča svojo zalogo : raznovrstnega: obuvala za gospe, gospode in otroke. Prodaja najboljši bik« Fređin globin, cavalier. ^ Trst, Belueđere 3Z DNE V M OOHOBI! 100 VOZOV NA LETO ! Mineralne vode najznamenitejših tuzem-in inozemskih studencev. Naj.ažaejca zaloga tega okraja: :: MARIO LflNG :: Pisarna: ul. del Sa!e štev. 1. Telefon štev. 2-88 ZALOGE: ui ca Kadmria del Nlare 16 in ulica Rstonda 3. ST .............. " Anselinl i Benardon TKST, ulica Sati McoloJlS --■■■■■■■■- v^ Uvoz in izvoz orožja >» streliva Nji želja se pošljejo ceniki zastonj in poštnine pro3to. frizer, kosmetik in specijalist za barvanje ias. OUNAJ. L Spiegelgasse 19 (vis-a-vis Doroteum) Barvanje xus v posebnem kabinetu za g o spn-t« in g ospe. električni aparat naj nor. zistema Oglase, poslana« osmrtnice, zahvale, male oglase In v obče kakoršnokolf vrsto oglasov sprejme „Inseratnl oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. 18 (Narodni dom) polunadstropje. levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. Ia od 3. do 8. popoludne. Po noći se vsprejema h .Tiskarni Edinost '. ====== AUSTRO- AMERIČANA • • brza zveza z Ameriko. - TR8T NEW-YORK ji Trst-Buenos-Ayres „Argentina" 12. junija. „Atlanta* 19. junija. -Alics" 26. junija. Potne cene : HI. razred K 190 do 205; II. razr. od K 250 naprej; I. razr. od K 350 naprej. Trst New-Orleans : .,GERTY" 25 junij«. V prevozni ceni III. razr. uračunjena je hrana in preno&Sče v TRSTU, pred odhodom g parobroda. — V vseh cenah uračunjena je obilna hrana. !'; Največji koni\>rt. - Električna razsvetljava in rentilaefja. - Narodna '«uhh»ja. i Za informacije o prodaji prevoznih listkov L, II. in III. razred* t iiko zjl Aiiicr.^ kolikor za Patras. Palermo, Napolj. Cadix in L.ax Palmas obrniti se je na ,Urad za potnike t Trstu", ulica Molln plcccio it. 2, za tovor in blago pa pri G TARABOCHiA & C.o, Trst, ulica Pouterosso it. 3. I. nad. Parobrod „Francesca" 30. junija iz Trsta v Buenoa-Avrea, ter se ustavi med-potoma v Cadix-u, Las Palmas, Santos, Monte-— video in Rio de Janeiro. — Potne cene: ID. razr. K 160; H. razr. od K 600 naprej; I. razr. od K 800 naprej. iiiliiii lianvmnvTfirivT iwtiwiiw nnnnni g. -.^■■■1 I »L Čvrdka /idolf Kostoris skladišče oblek za moške in dečke Zrst, via San giovanni 16, 1. nad. (zraven Restavracije Cooperativa ex ?acker) prodaja na mesečne ali tedenske obrok® obleke in površnike za moške, - - perilo u i. d. Naj dogo v orne jše cono. H IS m u i Hi M \n h ti Da pomnoiimo štcTllo sTojlh odjemalcev, sklenili smo deliti skozi trideset dni darove Vsakdo, ki kupi obleko ali površnik, dobi takoj ZASTONJ eno srajco, en par spodnjih hlač in en par no-gOTie, ali pa obleko za otroke od 3 do 10 let na izbero. POZOR ! Prodajalnica se ne nahaja v pritličju, ampak v prvem nadstropju (Ulica San giovanni štev. 16) Gostilna „AHa Stella" na trgu Qoldoni in nI. g. Carducci 31. Različna vina prve vrste Marčno pivo in pivo Bock (prve vrste) Kuhinjo urejajo gospodinja sama Svoji k svojim! C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in reservni zakladi druStva glasom bilanco tci^cc^coccr. 31. decembra 1907. Zadružna glavnica (od kojih vpla- Cano K 3,200i)00)....... K 8,000.000 Rezervni zakladi dobičkov..........8.TO0.00e „ zaklad proti vpadanju vrednostij javnih efektov . • . . l,87S0il Rezervni zaklad premij za zavarovanja ..........................108,667.243 Zavarovnja na življenje v veljavi 31. decembra 1904 ............391,0*^90 izplačane Škode v vseh oddelkih od oBtanovttve druživa [1838—1904] „ 613.K4.1« Društvo Bprejema pu iako agoduih pogoj« ca varovanj a proti požaru, atreli, Škodi vsled raa«U^b alornu kakor tudi prevozov po suhem in morja-sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po razno; vnttiih kombinacijah, sa glavnioe, rente plačljive za givijenia ah po Bmrti zavarovanca, duto otrokom itd kriitj. — Temperatura rferaj ob 2. uri j* t olndne + 25° Cela. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: lepo, večinoma jasno. Zmerni v* troti. Vroče. V začetku Se lepo, potem polagoma siab&e. Društvene vesti. Obletnica razvitja zast»ve društva „Kolo* ki se je imela vršiti dae 20./6. t. 1., je na izraženo željo odiožcaa na dan 18. julija, nakar posebno opozarjamo brat»ka društva. Ko esarako društvo „Balkan". Dane§ ob 4. uri pop. «e vrši posvetovanje členo7 « kavarni „Minerva" radi dirke za jugoslovantko prvenstvo, ki se bo vršila meseca sept. t. 1. „Savjanska čitalnica- v Trstu vabi vse p. n. gosp. društvemke oa redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto, dne 5. ;uaija 1909 ob 8. u^i in pol zvečer v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav predscdnika. 2 Ta;nikovo poručilo. 3. Bla-ea n koro poročilo. 4. Poročilo pregledovalcav 5. Poročilo knižo čar a. 6. Voiitev predsednika in odbora. 7. Volitev treh pregledovalcav račanov. 8. Eventualija. — V Trstu meseca maja 1909. __Odbor. O a rovi. Vsled sklepa občnega zbora Jadranske banke" v Tr»tu skleni! ;.e upravni svet tega zavuda r ^deliti sledtći da.ila: 1. Zen»ki podružnici družbe av. C.rila in Metoda v Tr*tu K 100. 2. D )hškeiau p: dporaemu društvu v Tritu K IGO. 3. Slovenskemu akad. ferijain. dr. „Balkan*4 v Trdtu K 50. 4 Zivodu uv. Nikolaja v Tr*tu K 50. 5. Učiteljskemu druStvu za Trst in okolico v Trstu K 100. 6. Dranatičnemu društva v Trstu K 500. 7. Kmetijski družbi za Trst in okolico v Trstu K 50. 8. T/ž&lki podružnici alvvenskega planin, društva v Tr.tu K 100. 9. Telovadnemu društvu „Tržaški Sokol" K 100. 10. Društvu za mornare i radnike „Jadran" v Trstu K 100. 11. D:u>bi Cirila io Metoda, Trst K 250. 12. Družbi Cirila in Metoda, 0>ati]a K 500. 13 Zakladu zi slovensko trgovsko šolo v Trstu K 2000. Za nagrobni spomenik pok. H. Ražma so darovali : pevsko drušvo „Zvon" na Op-iine 5 K, g.a Marija Pre«!, Bazovica 5 K, g. Ivan Traven, gostilničar K 2. Hvala ]im ! Ker je skrajni čas, da se «kleue pogodba s klesarjem za napravo spomenika, so vsi oni, ki mislijo še kaj podariti, naprošeni da blagov. dotični znet-k takoj doposati na adreso: V. Škrjanec, predsednik „Lipe- v Bazovici. Gospodarstvo. Povišanje de niske glavnice Živnostenske banky pro Ćechy a Moravu v Praze. Kasor niv dokaz našfga slovanskega napredovanja prinašamo v dsn&šoji številki na drugem mettu prospekt, ki ga ie izdaia Zivnosienska banka pro Ć cby a Mjr&vu v Pragi, kakor gabilo na vpiijvanje nove emisije delnic. — Ž vnosten ka banka p ;vi§a namreč stojo glavnico od 30 milijonov na 40 ro«lnor.t?v krcn in ker se ves dobiček od nove emisije vpiše v dobro rezervnim zakUd m banke, narastejo tj zakladi na deset milijonov kron. Tako bo Zivnostenika banka v pr:hodnje razpolagala z Uitmmi sredit i (delmlka glavnica m rezervni t*kladi) od 50tmili]ono» kron. To je pač časten vspeh Ž tnosienike bank?, ki stopa s tem v p: to vrsto denarnih zavodov mon=ir bije in je največji slovanski denarni zavod v naši državi. Za to svoje razvijan e zahralju;e Ž vno-steitska banka v prvi vrsti svojemu mirnemu, sistematičnemu in vztrajnemu delovanju. Z:t-nostenska banka je vedno skrbela za to, da vkljuba djbremu obrestovana delnic poviša in pomnoži uvoje zekiade. Ia ratn.) ta okoi nost je vpiivala na to, da se je ne samo sigurnost m bjCiitei* banke uv gaila, amptik tudi delničarji so dohili v roke papir, ki jim je dajal vedno staln) divii nio in ober.em je repretrgjma ra»el v s-oji ceni. S tem je Živa ^ttuika bauka ustva ila p-pir, ki ima i ars?no*t zo&čuj a vžuiga papirja. Vkltub visoki }r o»ti doia:c so j-ogoii nove emi«ii<) za e ta cep'trebna golazen razvija. x Zdraviliška taksa v Gradežu izjtša za O'ero, tko se tem modi ao osem dni K 3 du lb dni Iv 5 in za teč česa K 6. Za otroke do 10 let iznaša tak.a polovico. — j Diuane z več nego štirimi členi plačajo K 5 za osebo tudi tedaj, ako se mudijo v kraju nad 16 dni. Takso pobira najemodajalec ali ;0itilDičar ob odhodu gostov in jo plača blagajni zdraviliške komisije proti pobotnici in so ti osebno odgovorni za nje plačilo "d strani gostov, ki so na?tanieoi pri njih. Od plačila takse so izvzeti: V občino pristojne osebe, občani v obče in njih družine; osebe, ki morejo dokazati, da prebivajo v zdraviliškem okolišu iz drugih razlogov nego v zdraviliške in kopališke svrhe; zdravniki in njih družine v ožjem smislu; služinčad, zdraviliški gosti, ki za morejo dokazati svo e uboštvo ; sorcdaiLi otrok, sprejetih v trorako zdravilišče, ako ne prebivajo v G.adežu v zdraviliške ali kopališke svrbe; marveč edino iz lazLga, da nadzirajo otroke. x Ureditev hudournika Oraganjšček, ki opustoša zemljišča v Mrski občini, se vleče že celih osem let, pa je še vedno vprašanje časa, kedaj bo izvršena. Na podlagi prvega načrta, predloženega po županstvu 1. 1902, vršil se je 1903 komisijski ogled, na katerem se je dognalo, da ta načrt ne more složiti v podlago za izvršitev nameravane ureditve. — Oktobra 1905 naročilo je poljedeljsko mioi-sterst70 gozdno-tehaičnemu uradu v Beljaku, naj izdela nov načrt, kateri je doposialo na-me«tništvo deželnemu odberu meseca aprila 1907 ; proračun je izkazoval potrebščino K 36.000. Deželni odbor je vrnil načrt natneat-ništvu z izjavo, da bo predlagal deželnemu zboru, naj podeli 20°/o prispevek, t. j. K 7200, in je ob enem naprosil namestoištvo, naj izpesluje pri osrednjih čiuitaljib izdatno državno podporo z ozirom na okoliščino, cb se z uravnavo utrdi huaournikova struga tudi pri križanju državne ceste, ki jo prekorača z mostom, tako, da bo imela državna cestnfe uprava zoataih koristi od uravnave. Sedaj se vrše pogajanja z prizadetimi krajevnimi činitelji v namen, da *e določijo prispevki k gradbenim stroškom in da se zajamči vzdr že van je projektiranih del. x Uravnava vodnih tokov na Goriškem ie nujno potrebna, ako se hoče obvarovati lastnike zemljišč ob raznih hudournikih, ki leto za letom napravljajo mnogo škod?, gmotnega {.ropada. V Gradiški sicer obstoji c. kr. ekspozitura za uravnavo S ;če ic Tera, a dela zbok pomanjkanja tehničkih moč*, javo počasno. Pripravljeni so sicer tudi že mnogi načrrt s pre »dar ki za ureditev drugih teko/, a ti ne morejo več služiti, ker so se dejanske razmere, ki so bile vzete za podlag? tehničnemu proučevanju, med tem znatno posiab§aie, mora se torej vse načrte preustrojiti; ravno tako so dotičui prevdarki neporaboi. ker ae-daoj« razmare zahtevajo večjih brambenih n»prav, vsled česar se stroški izdatno zvišajo. Da bi ae te razmere odstranile, poslal je deželni odbor poljedelskemu miniateraUu spomenico priporočajo mu Uitanovitev goidio-tehničnega urada v deželi. Ta urad bi imel izdelati načrte 2a uravnavo Idrije in n^nib pritokov: Reke in Eozlanjščeka ; pojrolmtev ureditve -Koma v Furlaniji, reke Birse in osušitev Prevalov; ureditev hudournikov Renč, Vrtoibice, L.j^ka in pritokov, Braniče, (£rajščeka Lokavščeka m Vipave. Potem hudournika Koren v Goric:, Kamence, Slatna pri Grgarju, Dragaujščeka, Šijaka ia splch vseh hudournikov, iti se iztekajo v Sočo, kar je neobhodno potrebno za raciionalno ureditev S^če sam?. (Pripomba uredništva. — Ta tcojic* cesti pod šifro x bo zaduši prispevki, ki nam jih poslal g. Ant03 Mažg^n ca dan svoje tragične tmrti). Vesti iz Kranjske. Postoj.1 a — mesto. V petak je dešlo z Dunaja v Postojno br*"7?.vno obvestilo, da ie ce*ar z dekretom dne 9. t. povzdignil trg Po »toj 110 v mesto. Mesto je bilo v petek v zastavah in topiči so pokali. Zvečer je bila bakljada in razsvetljava. Vesti iz Štajerske. Ustrelil se je v soboto po noči mariborski restavrater Avgust Scbneider. Vzrok samomora je neznan. Vesti iz Koroške. Morilka svojega soproga. V Podgorju na Koroškem je iz acs?dai neznanih vzrokov soproga nadučitelia Seminiga ustrelila svojega moža. Približala se mu ;e v jutru ko je še sp^l. in mu na>tavila s a-c o kres tik glave. Serbin g ie L»il nn in?stu nrtev. Nato je ob-'fe u m rezko ranila še csmo sebe in scer dvakrat - prsi m enkrat v roko, težko da bi 1 kieta:a ; preselili so jo v celovško bolnišnico. Vzrok do one bržkone, neprijetne družinske razmere. Pokcjnik ki ga kakcr izvrstnega učitelja in pnhublieiitga mo"a ( bžalu e vna okolica, 2a-pu&č.T š*.iri mladoletno otroke. Vojaški begunci. L& zapora deželnobrambne vojašnic** v- C^io.cu ie ušel prostak 47. pcika Franc Eiler. _ Razne vesti. Vprašanje kanceiarske časti v Rusiji. Govori be. da bo naslednikom sedanjega ministra za un*nje stvari IzvoUkeg-i. podeijena »i Otročiči! Jed iz PEKATET je bolj«« kot med! PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Gentrala v Ljubljani. Podružnici v Spljetu in Celovcu. Delniška glavnica K 3 000.000. Rezervni zaklad K 300 000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in vse vrste denarja. - Vloge na knjižice obrestuje za sedaj s čistimi ^jo Safe deposits.--Safe deposits. Menjalnica je odprta neprekinjeno od 8. ure zjutr. do 7. are zvečer. Vsled nakupa :::: o priliki neke konkurzne licitacije ODOOOOOOSOOODOOO I^ A. TOSORATT? prodajo se vsled pomanjkanja prostora rjuhe brez ševa 155 cm široke, 230 cm dolge iz, trpežne tkanine naj- HE V*: | po K 2-35 komad~| Vrhu tega posteljna pogrinjal* iz cajfiDejše tkanine z gubicami všita, vseh velikosti in ja«o trpežna. Popolna garnitura obstoječa iz 2 blazin in 6 podzglavnikor Kron I4 30. EMANUEL ROTHOLZ Dunaj VII, Neustiftgasse štev. 77 Dopisovanje v vseh jezikih. Naročiti Je najkasneje do prihodnje srede. TRST, ulica Malcanton štev. 6 i in podružnica Piazza Gianbattista Vico št 2, po jako zmernih cenah 'ze/ir angleških in narodnih tovarn. j Vsakovrsten perkal, zgotovljeno perilo in tk:i-' nine. Zavese, preproge, trliž, volna in žima za pernice, kakor tudi drobne predmete. OQOOQOOOQOQOOOOO Novi slovenski ceniki dvokoles, šival In kmet. strojev, gramofonov invsakovrst. plošč. $ itd. franko. Izvršuje sa tudi po- ^Ps™rpNr?:;Ba»iciu, Oorica j>:OVI DOHDI. V dobroznani prodajalnici oblek Alla citta di Trieste, Trst -^^tt0 Velika izbera moSkih oblek od k 14 do 44, deških od K 9 do 28 — Obleko za otroke od 3 do 10 let od e 2 do 16. Zaloga tn- ln iaozsmakega blaga za obleke po meri, ki se izvrSujejo v lastni delalnici. {Specijaliteta hlač, jop in ^rajc za delavce, po neveijetno nizkih cenah. - ,,Alia citta di Trieste" Trst. ul. G. Carriuc.i 40 (prej Toirente) £ »i. Pou m. Pazite natančno, — razširjajo se namreč zabojčki in zavojčki, ki pa niso pravi : Franck temveč ie neka varajoča ponaredbal Ako hočete okusno pijačo in redilno kavo, zahtevajte izrecno pravi iFranckov: kavni pridatek, kateri pa je pristen edino-le s to registrovano tovarniško znamko: is a tem registrovanim podpisom: Vi Tovarniška 7,naroka tg x«6i,&aii v Zatoraj: Pozor pri nakupn! JB Tržiška tovarna za olja, mazilo za uozove, kemiški ppoizuodi Kollar & Breimer Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, 1?*d! Karbolinej, NaftaUna „GKOSSOL44 itd. itd. za sedaj nrl-nano kakor &sfb»fj9 ta »vitraj nej s mazilo, kl obraaja »ove ia star v plasti na ufaltičnik kartMih ■«, goščah to Ys%k»vrstnen lamarinn.v.\v. Asfaltir&nl kartoni, isolatorni kartoni, lasni oaaacn'ć, karbolinaj, ksrboa^ kislina, asfolti in drugi prcžzrodi ix aafalta in katr&ma. opoLcia o^. mait aa stroj«, mazila sa vozova, priznane in najbolja znamka (regijtrira«^) maat za vagona, maat-vaselina kož«, m&et za orodja, voščilo za Čavljo it4, ' Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu. . Mfi - fHs'- IM lil : Odlikovana krojačnica Štular August Trst Via delle Poste št. 12, I. nad. [(zraven glavne pošte) Izvršuje vsakovrstne obleke najnov. mode (od 50 K naprej) in vsakovrstne uniforme. Bogata zaloga tu- in ino z. blaga in vseh predmetov, spadajočih v krojaško obrt. Naročbe se izvršijo ločno ln se dostavljajo na dom DELO SOLIDNO hmh V Trstu. 23 maja 1909 „EDINOST" k. 145 Stran XIII ćas ćiz^negH Jrarcelfir a. K&ccelflr bn v| uUm čfuoTC^oi razredu khkor cer^Di nd-iira teor^arice in vjhm al rukke voj- ske Do cH »«% 7 Ra iji drž vni k*r:Ce-1-r- ledeO- : I Metkin (1709-1734).! kn, v M Urkuski (17-40-17421. £ror' \ p. Bo«ti—"K unjia (1742—1758). grf; M L V or občo v <1758 — 1763) ecn.kih križarjev, ki pri p u «io t^a, mkakega *p:e,eun. hoteli *i bi skaziti Japoicnu količkaj pozornost:. groie z botkotona. Podedovanje zločinskafla nagnenja. 01 lan^arienih „tar&ev m prićako«.« dobrih otrok, o t' iu ca i poučmeta sledeča zgle a : L^tH 1740 8f je ua pcrr.dils. Ara Tuhe V agedoji njUdoati je i-gubla .voje starš - io je naravno popolnoma oropala, ker ie tdra*!a brez V=i gjćli por mc^ 834 ih ie bio, oar*-.ue prc-pahce ; Anglts^a je 'zdala doslei za U, rodm^o pet mih.oncv. V Švic: te je uric eni po ioben *lučai. l^ta 1700 te je ufcroiil ta Pavel Z-ra. Njegovi potonci proTiro^ajo občiDi, ssoro nepremagiji ve stro&ke. Leva roka. V Kraljevcu re ie zavzei profesor Walt*r Simoa za to. da pride tud, le*a reka do veljave. U.tanovii :e skunoo z Dbczo.aiitoia Tronnau-oia toč&j '.a to. v tob teča ih morajo ctroci pi?ati, raćuDađ. naau tudi z loto roko in po kratkem ča%u se ]o ■poznal i, da *o poattli učerc e-fiko pripravni delovati 7 obsma rekama. R^z%ta?a je do«a-zšl*. da ne zaoaiajaj-* Izdelii iz-JiSttii z roko z* enimi, k:en »o bili dovršeni z d**uo rok.:. Zadnje brzojavne vesti. Proslava 100-letnice bitke pri Aspernu v Gorici. GORICA 22. Sisvaoit npoir.in kega doe bitke pri Asperau je biK »imCi zifcpta z wi-rozovoiu po mefctu. Ob 9. in ori uri piedpol. je iiial knez in titdikot dr. Srdei na m*iem vežb=ii4ču vojaSkv maso, koji je pnaossvovaia cela ^amizija ptd p^^el]«t7cm brigadirja polkcruike pl. Stoycr-Stein-ria. Na povabilo so bi.i d-šh tudi aaCeloiki r&3i.ih oblafeton. ter margoSteiitno občin.tro ia oairazličoe.ib krugov a.uibPo fco difilirale čete p-ed brti^dirje-Ji. Ob eti un pop^lndce ie imel ča*tnitki zbor v hotelu „StHbsha- ban-kzt, pri katerem je g3Toril brigadir navdušeno oapiinico na cesarja. Bilanca avstrijskega Lloyda. DUNAJ 22. V dicašnji Dienarci seji upravnega «vr-ta a'«tri>kega Lkv la ^ biH en( giftsoo otloftreoa biianca za leto 19C8. I; peročila generalnega ravnatelja o rsčjankem zaključku bi bib po?reti da stbši v letu 1908 bruto-dobičfk 7,564.456 K. Po obračunu i n obresti Drioritetnih uoi^iTi v znesku 1.522.U3 K oarsne 6 042*342 K. Od tega zneska oitane po odbitkih r arAslu pravil čikti d:no< » znesku 1,091*961 K Financijeri uspeh prftečer.ega leta ee dekum^n ira v sledečih številkah : Zavsrovalni zaklf' te po*iša proti mnntema le^u 1907 za 61 'J 787 K iu znaša t/>da: 6.816.039 kapitalni ;eiervni fond :e povišaa proti prošem j letu ; k 95 111 K iu zna&a tedaj 1,640.806 kren R.-eer*&emn fondu se oakažo o4 5^8 tsko . ..obSajo 31. decembra 1908 v£e n-aerve 8,797.299 K. Na deluičarie ?.e razde'i znesek 7*20 000, kar očgjvarja i? °/0 obreitovanju. Odpust nadomestnih reservistov. DUNAJ 22. — Na podlagi najviSjrgs ukaza se inia odpustiti vse nedomestoe reter-viste, ki se še nahajajo v izvanredni aktivni službi. Te dni bjde tedaj nadomeitni reaei-visti traaiportirani v postaje STOiih kader, tam odouščeci in v domovino odposlani. Tem, v neaktivno razmerje prestavljenim nado-mtjitnim reservistom nabornega letnika 1906 ce ima v izvanredno aktivno službo uračunati orožno vajo, kojo bi imeli napraviti v letu 1909. Proračunski odsek driavnega zbora. DUNAJ 22. Proračunski odsek je razpravljal proračun poljedelskega miaUterstva. Razprfva ve bo nadaljevala predpclndne. Potres v Južni Italiji. BRANCALEONE 22. V minoli noči ob 12. uri 30 min. je fciio čuti močan potreapi ■ unek. Prebival stro ie prestrašeno bežalo iz biš na ulice. Škode ni potres napravil. Upor vojaških jetnikov. BONLOGNE 22. Med vojaškimi jetniki v Lsrnalgne je caatal punt. Več podčastnikov je nrišlo iz neke bližnje vojašnic na prmoč etniškim paznikom, ki so upornike z re*oi-ver.i pritihi». da so se vrnili v «voje celic^. TurSki vojaki napadli bolgarske vasi. SOFIJA 22. Na kcitpettntnem mestu se potr u e da eo pred "čerašn jem turške čete o nt .-močjo n*p*dlt» d*e bo'garski obmejni Kov -r. i« :n Hasaritece in da so isosler'n o -n.pflV. Ko ]e prišla boleartki cbmf-mi a*s r ž' : »-ii ie dohila nazai Rsaantepe. N« b n rani orfpi-ufjo temu doc dku !e 1 bltn pomen. Nevspeh štrajka poštnih uradnikov na Francoskem. FARIZ 22 Splošna delavska ie, da maskirala pooclen nevspeh «.plo?n ga urfidni*ktgi štraika, iziavisa v bp&ku ki gn je d*la rabiti po nc.či : I' s užbe od uščtni in šfrajkujoČi po£tni uradniki že.i?f% da proie-*r.:i re nadal ure š'r^ika br---7p(t ebno. DUNQUuSRQDE 22. Str, ;ku o5i mornarji Se*etre pacoolovne družbe to napadli seorare drugih f ancosk.h druSb. kt ee nito prid uži:i štriku. Posredovalo ^e orožništvo ter e raz^isio pre*eo®.ioče se nornarje. Vrč aoiLar.e? je bilo rr.rj < n-h. TOULON 22- Or?fnizirf.ni mornarji so vncfeli danes it-i-./kitti. Štrajk mizarjev na Reki. PFKA 21. Mi^^rski dela-ci štrajkalo te tfč dni. Kor so biii dogovori brez vspeha. to d-lrdajalci tkle&ili, da izključijo za 7 dni vse delavce. Ako ne pridejo med tem časom zopet na deio. tedaj jih izključijo na nedo-icčon čas. Kardinal dr. Kopp. VRATISLAVA 21. Kardinai-knezoškof dr. K'-pp ie cbole!. Vendar ni cikake ne« vrrLO&tJ. ___ Heb 22. Švedska kraljica Viktorija ie .^ane« ojioludoe dospela na lečenje v Františ- kove lazoe. Budimpešta 22. — Danes ob 3. uri zjutraj je nasta- ogenj v skladišču lesa tvornice za dege ^Aszell-. Požar, ki gp niso mogli poga*idT je uničil vse skladišče. Škode je pel nnlijcna kron. Brno 21. — V Vjškovu se je v^raj uittelil ekrajni glavar dr. Joiip Nevjjel.Vzrck je neznnr. Rim 22. Minister Tittoni je v Milanu obolel za prehiajeajem, vendar ni ujegovo stanie nevarne._ Ecr »e bližajo Binkoštni prazniki in ima vsakdo moego trojko' 7a razea nakupovanja kakor cblek i t. d., priprročamo čitateljem nai se o tej priliki poslužujejo pri onih tvH-kfch, ki z inseiiranjem pedpirajo naš iist. V to s*rhc« priporočamo gk da n2kopovfcnja zgotovi ;enih oblek iu pe:ila za moške in dečko, tvrdko V, Dobauschek v ulici Gh"o»sš Car-ducci. kjer ae dobijo vs*kvvratne obieke po neverjetno nizkih cen. h. Govori »e slovensko ! & ej inserat na IV ?tr8ni ! za zora ve io bolne otroke kakor tud i za delne na želodcu, j Obvaruje in ctajiiie otročje drisko ia lilžvsnje^OTj kafer Knjižica: Otroška hranitev zastonj pri NESTIE __Dunaj 1.3iberstrassel1. • Broj 2084. Oglas natječaja! U smi*Iu 7&kliučka cbčinskog zastopstva | u sjednici od 27. novembra 1908, razpisuje I «e ovime ratječai za mjesto drugog obćin-akog liećnika sa sielom u Klani. Gc-t dišrja plaća sa paušalom ?a konja ustanov-liuie se na K 2500*—, izplativib u mjeiečnim anticipatciim obrocima; — osim U ga primah ! ća ustanoviti se im&juće pristojbe za liečničke ' posjete. U okružje teg liečcičkog mjes-a spadati ća porezne obćine Klana, L'sv.c. Scainica. Studena. Breza i Bočina, a moguće uz pc-: sebnu plaća i dio obćine Jelšanr, Liečnik bit će dažan držati f»rmaciu:ski i ormar, bezplatno liečiti posve siromašn«; bc-; lestnike, d oči m će mu putni ttcia< i licko&i 'istima biti izplaćeni iz otćinske bia^aiLe: — i kao zdravstveni ergan obćin vod;ti zdrav* : stveno uredovanje. Službena pogodba skloniti ća se sa lieč-nikom iza imenovanja istoga. Natjecatelji imaju podnesti podpisanem svoje molbe do 5 junija 1909. cbloživ ih d»-plcmom sveukupnog liečmčtvf., sviedočbom dosadaniem službovanju, o pozoban u hrvat« ekoga jezika i o svojem držatlian?ttu. Občinsko poglavarstvo KASTAV, dne 15. ma]a 1909. Načelnik: JELUŠIĆ Zaloga kinje Trst, ulica Chio«a žter. 3 Fino seno za govedo in konje :-:-: I zdravo in suho po K 9 bala v skladišču, po K 8 40 )z želez, postaje. Zdrava suha slama po K 7.— hala. I Oves in otrobi po smernih cenah, proti tak, plač lu brv g pnpuatkov^l ft MALI OGLASI J se računajo po 3 stot. besedo; mastno • tiskane besede se računajo enkrat ve?, i ^ «a«manjJa pristojbina stane 40 stotink. ^ — — — Plača se takoj, — — —j Prodajalnica jestvin Z r^'^ drugih opravil. Naslov pove Inseratni oddelek Edi- □o^ti.___ V/ohiln Gospodarsko društvo, vpisana zsdruga V dUIIU. z omejenim poroStvom v Moravžu pri Buzetu (Ietr») vabi na III. redni občni zbor, ki se bo vršil dDe 30 maja t. 1. ob 3. ali 4. uri po-poludne v drugtvenih pioat'»rih s sledečim dnevnim redom: 1.) Čitanje in udibrarje poročala o zadnjem občnam zboru. J. Poročilo unče^tva in nadzorništvu. 3. Odobrenje računskega zaključka leta 1903. 4 > Volitev načelstva. 5.) Volitev nadzorniStva. 6.» Pre-memba pravil. 7. Slučajnosti._ Pr>nHo en radi družinskih razmer do-rrUUd OC broznana prva dalmatinska iganjama v Trstu v ulici Ohega IO_95S Prarin oa hiAa DH Katinflr5- 5 p^storov, 200 rrUUd OC klaftrov zemlje. Nad.ov pove Ins. odd. Edinosti.____ Mo7nonto oa »lavnemu občinstvu, da se je fldZIldlljd SB odprla nova ljudska kavarna v ulici deli' Oimo d.____^ flnpinoh se Proda enoDa^stroPnR hiša HO Upi/III dl I z avoriSČem pri cesti, pripravna za vsako obrt. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. _ V nne ti I ni v u*'ci ^)0nal>e^0 l>lizo nove no* gOS UIIII rišoice toči se izvrstno pivo „Pun- rigam" ter vsakovrstna vina med temi kraški teran. Dobijo te gorke in mrzle jedi. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča lastnik Fran S t i b _95S „Dornberški grad" izbornejSs dornberško in istrsko vino, sveže pivo. Najulju-iDeje se priporočam: Dornberžaa._ £spusito & Bassa jSSSST- ulioa 8®n Antonlo I. Trgovina manifaktur. blaga tn malih predmetov ter Milka* za ienake obleke i/.L-i A nlnn TRST, ulica Giuliani SL fS Koual Anton Trgovina jestvin. - svsis blago — cene zmerne.__1603 |aa!L tocet) najboljše vrste zalaga tržaška io-JcSin Tarna jesiha MakalmUlJan Dam«, Trrt ulica Antonio Caccia štsv. U. — Peveroni ia triali v eteklenicah- j«|AfviSl#S Najlepši izlet je v Braniško dolino. • Zidnim* s postaje Štanjel se dospe peS v tričetrt ure. Pot je rudeče markirana od 8. P- D V gostilni pri spomeniku se toči izvrstno vipavsko vino „ZELEN". Dobijo se tudi jedila._(788 KAVA IN SUHO SADJE :-: po vsakovrstnih cenah. — Vsake kakovo«ti. — Največja točnost. RazpoSilja DAViDE VERSOLATTI, Trst — | — tudi poštne zavoje ulloa Barriera veoehla 4U Movnoniam slavnemu tržaškemu občinstvu ndZIldllJdm da otvorim 29. L m. novo gostilno v ulici Squero nuovo 6t. 7 pod imenom .Tra'-toria si Ginnaaio" ter ae priporočam za obilen obiak Binko K o s i č. bivši gostilničar pri rStari breskvi" Belvedere 17_919 Inein Cfnlfo mizarski mojster, Trsi, ulica JUOip OLUlld Belvedere štev. 8. izvršuj* vsakovrstna mizarska delai _ 88 7olnno istrskega terana po 24 kron od 56 1. LdlUJjd naprej se %dobi pri Jožefu Čebule v Sežani^____799 Nemški uradnik nja slovenskega jezika. — Ponudbe pod „Priden" Da Inseratni oddelek Edinosti._939 IX An m pridnega delavca-krojača. - Skedenj 511. ISCclil Anton Jeršetič._949 IČnom inteligentDega mladeniča kakor zastop-fOuCili nika za Trst. Stalna plača in provizija. Ponudbe pod „Merkantile" Edinost._947 lePOin Co za november kmetovalci za ISl/vJU 3o obsežno posestvo v Trstu (mestoj s stanovanjem, kletjo, hlevom in lopo. — Obdelana zem'ja. vrt. vinogradi, travnik, gozd ; vse obzidano Naslov pri ln« o d. Edinosti._048 UAn oa Pr^en mizarski učene?, ki ima veselje louP wp do dela. - Majcen, via Leo 2. 957 p«. q«| luanil se Pro(^a krasna hišica B 4 |ll IVdllU prostori in vrtom. Naslov pri Inser oddelek Edinosti._951 V^-J-j-j« se odda lepa aoba za d/a odlična 11 prin*ae loolr | t tisočere druClne, je rtlil ogromno , oaeb vrauote io poaltenja, da, it takih os*b je c*>lo bapr&ril črr»u-. UiOČLe io vaacega dela cmoine ljudi Ta praiek je te mamkaterega mla desiča spravil aaaj u pravo po* »reč« ter je podaljtal r.. iaDOgo let iivljeuje mnogim oeeba». Zavod, ki po««luje t» čudodelni praiek, poilje v»«m ooim, ki zahtevajo knjigo o I i pojaaaili in en vaorec. Dopieovauje t italljauakem jeriku. I Zajamčenoj«, da j« prašek |K>polnoma neikodljiv. i COZA ISTITUTE JSJT^^i 1 plamu je djati anatuko ib, na doplanioe n 10 tUlt. POZOR!! Rabite kak dar ZR BIRMO? — Tega lahko kupite - po najnižji ceni :: v prodajalnici ur in zlatanine Josip Oppenheim Trst. - Corso št. 5 - Trst. i Pazite na našlo?, - Govori se slovensko. ZaM oprsvičenih posestniKoo ===== na Opčlnah ===== vabi na občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 23. maja 1909 v prostorih hiše iamšek na Opčinah. DNEVNI RED: 1.) Predložitev računa o društv. premoženju do konca leta 1908. 2.) Poročilo dr. M. PRETNER-ja : a) o odškodnini, položeni na sodnijo za zemljišča odstopljena železnicam, b) o prodajni pogodbi z Nikolajem de Palese. c) o razdelitvi skupnih zemljišč in za to potrebnih korakih. 3.) Volitev odbora. 4.) Slučajnosti. Za birmo :; Specijelni dohodi: Zlate in srebrne are r največjo garancijo Zlate ln srebrne verižice. prstan), ubani z dijamanti a;i brez istih. Priveski itd. Jako imerne, 4e markirane cene. KUPUJE in MENJAVA. Nova prodajalnica G.Kehiayan TBflT. Cono itev. 23. Umetni lotograjični atelje pri «v. Jakobu ulicM Rivo it. 4m (pritličje) TEST. Iavrlnje vsako fotografično del« kakor fodi razglede posnetke, notranjost [lokalov,por-celanaste,ploiće sa spomenike, itd. H4. F088BI0ST Povečanje vsatotere fotoBrafije. Redi udobissti P. N. aarefieiaev »pr<- i Jeaa eare6be Ia Jlb bvriiji n <«ks j aH zm| aesta. j T. Cement-Portland „Escelslor" w ODLIKOVANE DALMATINSKE TOVARNE Jadranskoga anonim. društva „Solun" (Spljet} = Edina zaloga pri ====== . Je^onšU03 fxM\\ ZCTOitZ S Co., Trst Stadion 22 Zaloga „Cemcato - Romano" (kldravllSna apno). j S---t Živnostenska banka pro Čechy a jfforavu v fraze. - podružnica v Črstu IZDAJA 1909. VPISOVANJE K 10,000.000 novih delnic Živnostenskc banke. na 50.000 novih delnic Živnostenske banke za Češko in Moravsko v Pragi po K 200.— nominalne vrednosti v skupnem znesku deset milijonov kron. PROSPEKT: Živnostenska banka zavzema v gospodarskem življenju kraljevine Češke najodlič-mfcjše iuesto. Njen delokrog obsega celo bančno delovanje v najširšem pomenu besede, največjo pozornost pa polaga banka na kreditno poslovanje v vseh oblikah in povspešuje na ta način najizdatnejši razvoj domačega narodnega gospodarstva. Najpoglavitnfjša naloga Živnostenske b»nke je, da povspešuje koristi češko-mo-ravekih posojilnic, iz katerih »e je svoječasno Živnostenska banka kot poslovno središče imenovanih posojilnic ustanovila. Živnostenska banka ima zaslugo, da se je posojilništvo v letih sedemdeset in prihodnjih letih moglo tako hitro razviti in da se je v tako kratkem času oživela neštevilna vrsta tistih srednjih denarnih zavodov, kateri so ustanovljeni na principu samopomoči. Poljedelski kredit, v kolikor ne more biti vsled svoje visokosti pu-pilarnovarnega kredita deležen, kakor tudi kredit majhnih obrtnij, sta dosegla praktični pomen pravzaprav kc maj po posojilnični menici. In Živnostenska banka je le s svojim žirom dosegla, da je posojilnična menica na našem denarnem trgu postala tako popularna m priljubljena. Posebno pa deluje Živnostenska banka že od začetka svojega obstanka na industri-jalnem polju ; ona priskrbuje tako obratna sredstva za najrazličneiša industrijska podjetja, kakor tudi da pomaga ustanavljati nova industrijska podjetja, ali pa da jači že obstoječe obrate s tem, da ji skuša pritegniti po spremenitvi istih v delniške drnžbe združenemu kapitalu. Na ta način so nastale vsled delovanja Živnostenske banke s časoma sledeče tukaj v kronologičnem redu cavedene delniške družbe: Praška delniška družba za strojedelstvo prej Breitfeld, Danek & C.o v Pragi................ del. kap. K 10,000.000 Prva če*ka sladkorčistilnica, del. družba v Pragi......., „ „ 3,200 000 ČeSka industrijska družba za sladkor.......... „ .. „ 3,000.000 Elektrotehnična delniška družba prej Kolben & C.o v Pragi „ „ 4,000 000 Zahodnočeška kaolineka in Samotna tovarna, Horni Briza . . „ „ „ 4.100.000 Gališko-bukovinska industrija za sladkor, delniška družba v Przeworsk-u................. „ „ 7,000.000 Pivovarna praških pivovarnarjev v Branik-u v Pragi .... „ „ „ 2,400.000 Družba za rjavi premog „Florentini", Svetec. iz obtege vzeti družb, kap................... „ „ „ 1,000.000 Hrvaško-slavonska sladkorno obrtna delniška družba v Oaieku „ „ 4,000.000 Delniška sladkorna tovarna prej M. Valcera, Lounj .... „ „ „ 2,500.000 A. Klazar. deln, družba industr. podjetja za platna v Kraljičinem dvom ................ „ „ „ 4.500.000 Delniška tovarna za tapetne in pohištvece snovi prej A. Klazar v Brnu................... „ - „ „ 2,500.000 Železarne v Hradek-u prej Hudlickv &Folta sen., d. z. o. p., Ro- kjcanv ................... zadružni kapit. 600.000 Prva delniška tovarna v Pelhrimovu za snovi za krtače in čopiče prej I. Hrdina v Pelhnmovu........ del. kap. K 500.000 Vsa ta imenovana podjetja izvrstno napredujejo in so vsled svojih dobrih izdelkov svetovne znana. Voščena in svečna tovarna „Monopol" v Mladi Boleslavi, katero je tudi Živnostenska banka ustanovila, se polagoma normalno razvija, ko je premagala začetne težave. Se svojim delovanjem na industrijskem polju goji Živnostenska banka tudi obširni komisijski posel za blago in se že skoro od začetka prišteva k najprvim komisijskim bankam za sladkor na praškem trgu. Banka preskrbuje komisijsko prodajo sladkorja za 4 čistilnice in 16 tovarn za surovi sladkor in se udeležuje na ta način tudi prav živahno na izvozu sladkorja. Poleg komisijskih poslov za sladkor opravlja banka tudi komisijske posle s premogom, železom in petrolejem. Pred dvema letima je nastopila banka tudi v poslovno zvezo z domačimi žgalni-tami za špirit in je ustanovila skupno s podružnico avstrijskega kreditnega zavoda v Pragi osrednjo pisarno za prodajo v gospodarskih žgalnicah pridelanega špirita. Da se povspešuje domača industrija s cenim in staloim, t. j. necdpovedliivim kreditom, je organizrala banka v svoji praški centrali hipotečni oddelek, kateri nudi industriji pupilarno vami hipotečni kredit ; na podlagi teh hipotek izdaja banka svoje 47s°/o bančne zadolžnice, katerih se je razpečalo takoj ▼ prvem letu v skupnem znesku K 8,f>00.000. Ta novi bančni delokrog ni samo bistveno povspešil interes domače industrije, ampak je prinesel na naš denarni trg nove, varne in zelo priljubljene vrednostne papirje. Bančne zadolžnice Živnostenske banke se vedno tako gladko razpečavajo. da jih banki rič ne ostaja v zalogi. Svoj današnji veliki in vedno množeči se delokrog ima pripisovati banka zlasti neomejenemu zaupanju najširših kapitalističnih krogov, kar je razvidno iz višine knjižnih vlog katere Živnostenska banka oskrbuje. Pri tem je posebno važno, da se drži Živnostenska banka pri obrestovanju vlog one vsakokratnem denarnemu trgu odgovarjajoče mere. katero nudijo svojim vložnikom drugi jednaki bančni zavodi, t. j. da se zadovoljuje Živnostenska banka s onimi knjižnimi vlogami, katere dobiva kot prave hranilne vloge od svojih vložnikov iz svojevoljnega zaupanja. Jasno sliko da nastopni, primerjajoči zaznamek knjižnih vlog pri praških lokalnih delniških bankah koncem decembra 1908 : Češka eskomDtna banka........K 32,092.048-67 Češka industrijska banka........„ 12,036*226'80 Češka banka Union..........„ 65,344.597*16 Praška kreditna banka.........„ 15,786.212*62 Osrednja banka čeških hranilnic.....„ 19,057.977*61 Osrednja banka nemških hranilnic . . . . „ 9,153.029 68 Živnostenska banka..........„ 95,389.802.99 Da so deležni teh bogatih sredstev, katere Živnostenska banka oskrbuje, na na;-pripravnejši in neposrednejši poti produktivni razredi, da si s pomečjo bančnega kredita nove vrednosti ustanavljati zamorejo, je ustanovila banka v teku let celo vrsto podružnic na Češkem in izven Češke in ustanavlja naprej podružoice v primeri z množečira se lastnim kapitalom. Do danes je banka odprla svoje podružnice v Brnu, Plznju, Pardubicah, Taboru, Budjevicah, Iglavi, M. Ostravi, na Dunaju, v Krakovu, Prostejov-u, Lvovu in Trstu, v Ustjah m d Labo je ustanovila trgovino za premog m v Londonu lastno agenturo za trgovino z železom. V zadnjem času namerava banka napraviti v Olomucu novo podružnico. Poleg ustanovitve lastnih podružnic se ozira in pazi banka na napravo samostojnih denarnih zarodov. Na ta način je nastala pred nekolikimi leti Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in v najprihodnejšem času bode začela poslovati Hrvatska deželna banka v Osiek-u, Vsled svojega živahnega menjalničnega poslovanja v centrali kakor tudi v podružnicah, posebno pa v podružnici na Dunaju, umešča Živnostenska banka vsako leto velike vsote rent in drugih vrednosti privatnim kapitalistom, javnim fondom in drugim denarnim zavodom srednje vrste. S tem, da ima Živnostenska banka svoj sedež v najbogatejši deželi monarhije, je pri rentoih in drugih javnih emisijah, kakor tudi pri emisijah deželnih in hipotečmh bank najvažnejši faktor. Živnostenska banka ima tudi zelo živahuo zvezo z vsemi važnejšimi trgi v inozemstvu in goji redno in živahno poslovanje z Ameriko. O dosedanji povzdigi Živnostenske banke pričajo njene bilančne številke, katei> so iz bilanc iz leta 1888, 1898 in 1908 v sledeči tabeli po redu sestavljene: Najvažnejše številke iz čiste bilance Živnostenske banke k 31. decembru: AKTIVA: 1888 1898 1908 Menični portfelj.......K 7,807.837-74 K 40,081.735-40 K 107,506.673-7* Posojila na vredn. papirje in report „ 2,429.627*40 „ 18,132.491-84 „ 39,476.729'5f> Staoje efektov za račun banke . „ 2,579.886*12 „ 8,184.700'— „ 15,099.018*41 Stanje efektov za račun sindikatov „ — „ 1,448.636-— „ 2,076.463*50 Hipotekarična posojila.....„ — — „ S,840 OOO* Dolžniki...........„ 4,798.575*48 „ 4,101.755*10 80,851.115*6* Bančno poslopje v Pragi . . . „ — „ 1.513.297*80 1,932.000- Bančna poslopja podružnic v Par- samo zemljišče dubicah, Budjevicah, M. Ostravi, na Dunaja in Ustji n. Labo . „ — „ — r 1,328.047*77 Hiša v Pragi: Hotel ^Črni konj* „ - — — „ 1,427.000- PASIVA: 1888 1898 1908 Deln. kapital.........K 6,000.000 — K 16 000.000 — K 30,000.000*- Denarne vloge na vložne knjižnice „ 9,783.765*96 „ 30,573 459*06 .. 95,389.802*^. Upniki...........„ 988.702*50 „ 20,970.496*86 „ 114,110.732-36 Jamstveni fondi kred. društev . „ 669.660*— „ 1,256.285*— „ 1,918.685*- Rezervni zakladi -......„ 335.724*26 „ 3,684.455 78 „ 6,756.755*0:; Posebne rezerve.......„ 186.199 72 „ 414.307*46 „ 1,200.000- Penzijski zaklad.......„ 391.585*38 ., 1,368.896*22 „ 3,099.110-1 m Spec. rezervni fond za bančne zadolžnice.........„ — „ — „ 200.000* Čisti dobiček.........r 428.966*82 „ 1,669.842.66 „ 2,702.48*'S* Povdarjati je, da je dosegla Živnostenska banka v letu 1892 skupnega letnega prometa K 1.944,663.418*12 „ „ 1896 „ „ 3.349,159.622*14 „ „ 1900 „ „ 6.660,393.893-16 „ „ 1904 „ „ 9.390,768.988-12 „ „ 1908 , „ „ „ 14.252,415.715-64 Da se banka v škodo svojih redno se množečih strank v svojem razvoju ne ovira, sklenil je upravni svet Živnostenske banke v svoji seji dne 19. majnika 1909, da se delniški kapital banke v smislu sklepa rednega občnega zbora z dne 17. marca 1907 od K 30,000.000 poviša na K 40,000.000. To povišanje ne odgovarja samo današnjemu pomenu Živnostenske banke, ampak tudi vedno večjim zahtevam, ki se stavijo na banko. Neprenehoma množeče se in v najrazličnejše oblike naraščajoče poslovno delovanje banke daje jamstvo, da bodo našla nova sredstva ne samo zadostno uporabo, ampak tudi primerno obrestovanje. kakor do s^-daj. Kurs novih delnic znaša na podlagi vpisovalnih pogojev K 232*— za delni "arje in K 238*— za nedelničarje. Današnji dnevni kurs znaša K 244*— Glede bančnih rezerv, katere so dosegle koncem 1908 K 7,956.755*03, na^a notranja vrednost delnice K 253*35. Posebno važna okolnost je pa ta, da se bode s to izdajo pomnožil redni rez rvni zaklad banke za več kakor K 1,600.000, tako da bodo znašale bančne rezerve skoraj K 10,000.000. Delnica Živnostenske banke, katera se rentuje danes po 5*35°/0, se prišteva inrd kapitalističnimi krogi k najljubšim dividendnim papirjem. Kurs je stalen in se ne spreminja, kakor drugi dividendni papirji. Pred nekolikimi meseci, ko smo se nahajali pred nevarnostjo vojske s Srbijo, so več ali manj skoraj vse delnice v kur^u trpele, ali delnice Živnostenske banke so ostale neoškoduvano pri svojem popolnem kurzu. Nove delnice se bodo na dunajski in praški borzi kvotirale. ravnotako kakor »o bile kvotirane delnice prejšnih izdaj na obeh imenovanih borzah. Na podlagi tega prospekta in v smislu sklepa rednega občnega zbora »Živnostenske banke pro Čechy a Moravu v Pragi z dne 17. marca 1907 in upravnega sveta b^nke z dne 19. maja 1909 začne Živnostenska banka s povišanjem svojega delniškega kapitala od trideset na štirideset milijonov kron z izdajo 50.000 novih delnic a K 200 Nominalna vrednost v skupnem znesku deset milijonov kron ter vabi tako p. t. gospode delničarje, kakor tudi vse droge interesente na opisovanje pod sledečimi pogoji: Vpisovanje se vrši s posebno vpisovaino izjavo pri centrali Živnostenske banke v Pragi, kakor tudi pri podružnicah v Brnu, Budjevicah, Iglavi, Krakovi, L*ovu, M. Ostravi, Pardubicah. Plznu. Prostejovu, Taboru, Trstu in na Dunaju. Vpisovanje začne Z današnjim dnevom in konča 15. junija 1909. Vpisovaloi kurs znaša K 232.— za delničarje, K 238 - za nedelničarje. Za izvrševanje prejemne pravice naj se predložijo stare delnice brez kupooovih pol za kolkovanje. Po kolkovanju se bodo takoj zopet vrnile. Pri vpisovanju je založiti kavcijo K 60,— v gotovini, za vsako podpisano delnico ; kavcija se obrestuje z 4% in se po razdelitvi podpisovalcem na prideljenih delnicah kot prvo vplačilo zar; čuni, eventualni prebitek pa trne. Pravico za razdelitev ima npravni svet. Drugo vplačilo K 100*— se mora najdalje do 31. julija t. L poravnati. Popolno vplačilo dodeljenih d. kic s plaćanjem zadnjega obroka po K 72*— oziroma 78.— se mora izvršiti najdalje do 30. septembra 1909. Nove popolnoma vplačane delnice se bodo p. t. gospodom podpisovalcem začetkom leta 1910 izročile, ako eo povrnili tozadevna blagajniška potrdila za posamezna vplačila. Že poravnana posamezna vplačila se od tega dno pa do 30. septembra t. 1. obrestujejo z 4%, Kdor ne bi do določenega termina popolnoma vplačal novih delnic, zgubi vsako pravico do njih. Vplačana kavcija zapade potem v prid bančnega rezerrnega zaklada. Za dodeljene delnice odškoduie bauka že v naprej od 1. oktobra 1909 do 31. decembra 1909 s 4% obrestmi od izdajalnega kursa; nove delnice bodo potem ravnotako kakor stare delnice deležne dividend za poslovno leto 1910. Za podpisovanje potrebne tiskovine se dobijo franko pri blagajnah Živnostenske banke v Pragi in pri podružnicah. V PRAGI, dne 20. nufft 190t. Živnostenska Banka pro Cechy a Moravu v Praze.