32. številka V Trstu, v sredo 20. aprila 1887. Te&rf XII. O pa zke. Vui dopiai Re poiiljujo urtMinifitvu v ulici Tonvnfp. 12.Vsak liflt mora biti frankirun. Rokopisi h« ne vrafajo. Inocrnti (razno vrnte naznanila in po-slanico) ho zaračunijo po pogodbi; pri krati;ili oglasih z drobnimi črkami ho plat nje za vnako besedo * nov Naročnino, reklamacije in inserate prejema opravništvo, ulica Torrente 12. EDINOST • Edinost* izhaja dvakrat na teden, vsako srodo in soboto ob 1 uri popoludne. Cena Z a vne leto a prilogo t for , za pol 3 for SO nov., za četrt Mu I for. 9S nov — Edinost brez priloge ntane za celo leto O for., za pol leta 3 for., za Setrt leta I for. (»O nov. — Posamezne Številke ne dobivajo pri oprav-ništvu, v prodajalnicah tobaka v Trstu po a nov., v Gorici in v Ajdovščini po O nov. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V edinosti j« Itioe.f Renegatstvo v Trstu in okolici. (Konec.) Ako bi se pri navadnem statističnem popisovanju pravično postopalo ter bi so vsak Slovenec za Slovenca zapisal, — pokazala bi statistika mesta Trsta drugo lice. A.li ono delo je v magistratnih rokah, in s tem je povedano vse. Jaz mislim, da ako bi se v tem obziru kaj za naSo stvar moglo storiti, bilo bi to, da bi slov. državni poslanci sknpno terjali, naj statistično delo mesta Trsta spada v vladino področje. — Koliko je ljudi in družin, kateri se le iz sramote pred magistratnimi uradniki (bdje bi-riči) za Italijane zapišpjo! — številkam tržaSke statistike veruje ve« svet in v toj so Slovenci straSansko v kotu. Po uradoej magistrat ne j statistiki je v Trstu 8/io Italijanov in le 2/l0 Slovencev. In to število ima se za istinito pri večini avstrijsko-ogerskih prebivalcev, in tudi zunaj Avstro-Ogerske. Ćital sem tako na pr. v Statističnem otdelku koledarja za avstrijske podčastnike, daje v Trstu 8/l0 Ital. in le2/]0 Slovencev. — Imenovani koledar tiska se v mnogo tisoč iztiskih in naravno je, da je razStrjen po vsej Avstro-Ogerskej. — Sumo pisatelju teh vrst je znano za mni»go slovenskih družin, katere so za italijanske vpisane. — Znano je, da se v Trstu nahaja do 11 tisoč Kranjcev. Potem moramo raSuniti Se štajerske, Goriške, KoroSke in Isterske Slovence, kateri se v Trstu kot zunanji Slovenci nahajajo. In vseh zunanjih Slovencev je gotovo v Trstu 15.000! — A Srevilka Zunanjih Slovencev še preseza ono številko, in čuditi se ni temu, kajti Slovenci so dobri avstrijski državljani, čuditi se je pa, da v Trstu živi nad 16.000 Italijanov iz PODLISTEK. Srce jej je počilo Spisal Maks "VVoissiiiithurm: poslovenil Fran St. Antirežki. (Dalje.) n. „Kako hrasna je!" zašopeče Virginija, naslonivši so v elegantnoj kočiji. „Ni li čarobna, gospa?" „Ko bodeš nekoliko stareja, proljuba mi Virginija, no bodeš se več tako čudila primadoni majhnega mesta/ reče gospa de la Castagnier ter pogloda postrani Ga-stona. Njogov obraz se ne spremeni, — a pri naslednjih besedah Virginijinik vsplamte od veselja njegove oci. „A ona je vsa drugačna od drugih kraljic glediščnih; ona jo tako mila, tako dobra in tako blaga", reče deklica. Gospa de la Castagnier reče porogljivo: „Nedolžni otrok, pozna se ti, da si Še le prišla iz samostana. Gospića "Wer-nerjeva je krasna, gotovo tudi umna, a boljša yiii od svojih vrstnic." „Štejem si v čast oRobno poznati go-spico Wemoijovo, in zatrjujem, da je istotako čistega in blagega srca, kakor Vi sama, mati!" reče markiz razdražen. „Dragi moj", odvrne ona ter ga resno pokara. bližnjega kraljestva. — V tržaške) okolici in predmestjih, živi gotovo do 22.000 Slovencev, domačinov. A.ko t.orej domača slovenske prebivalce k zunanjim prištejemo, vidimo, da znaSa številka do 37.000! — in to brez domačih Slov. prebivalcev, kateri v mestu stanujejo. — Lahko toraj trdimo, da nas je v Trstu nad 40.000! Magi-stratna statistika kaže pa v Trstu in okolici 1a 23.000 slovenskih prebivalcev 1!!? — Dobro je znano, kako je popisovala magistratova služmčad pri zadnjem fitevilenju; slovenske služkinje, katerih je v Trstu nad 4000, so kar vse zapisali mej Italijane, enako se je zgodilo z vozuiki, kočijaži, ki so izključljivo Slovenci in celo mnogo okoličanskih rodbin so vpisali mej Italijane, na tak način so nam jih prav lehko požrli nad 20.000 in na ta način bi se dalo v Trstu konstatirati tudi nemško večino; toda pri zapisovanji je treba vse drugače izpraševati in je potreben poseben urad, ali pa posebna komisija, v ka-terej bi moralo sedeti tudi par vefiča-kov v zadevi Statistike, ne pa da magistratovi trabanti, ki komaj pisati znajo, tak posel opravljajo. — Pa tudi naši ljudje sami so v tem obziru prav malomarni, včasih tudi premalo podučeni. — Pri prihodnjam popisovanju naj se vsak Slovenec za Slovenca zapiše, in statistika pri vsem magistralnem naporu pokaže drugo lice. Kdor se za Italijana zapiše, on je renegat, narodni odpadnik. — Slišal je pisec teh vrstic uže gospoda stare tržaške rodovine, rodoma Italijana, ko je v ne-kej družbi rekel, da je v Trstu več Slovanov nego druzih. Nahaja se istinito v Trstu mnogo gospodov, pravih patrijotov, kateri želijo, da bi se tudi Slovencem v Trstu pravica godila. In z našimi poštenimi Italijani so tudi tržaška slov. društva v najboljših raz- „Taka je", nadaljuje Gaston, „gospica Virginija govori prav. Ker jo sama nedolžna in milosrčna, možno jej jo pri drugih isto zapaziti!" Potem se obrne k Virginiji, rekoč: „Kaj mislite o gospodu JakveminuP gospica! — Kot pevec na deželi poje dobro. Kaj ne P" „Da, prav dobro," odgovori ona plaho ter od vesolja zarudi, kor jo je Gaston pohvalil. „Pa gospica Wernerjeva je tako krasna!" Uboga mala Virginija — bi li jo ona tako slavila, ako bi slutila, da jo ljubi oni, kojega pogleduje ona uže sedaj tako Večnost za markiza do la Castagnier — oni tri meseci odsotnosti Jovanine so uže minoli, — necega mrzlega popoludne v januvarji je zvedela njegova mati slučajno, da so je Jovana \Vernorjova vrnola v Ka-raguzo, — Vojvoda Beaupierre-ski obišče ljubeznivo svojo nevesto. Govorili so o veselici, kojej jo bila markiza pokroviteljica. Veselica jo imela biti v korist pogorelcom neke bližnje vasi. Gospa do la Castagnier, kakor tudi gospa de Noltey, soproga pro-fektova, bili sto pokroviteljici ženskega oddelka. Veselica jo imela biti jako veličastna, kajti podjetnik Estauvar je ponudil vso svojo družbo, kar so tudi z veseljem vsprejeli. „Ne dvomim, da se ne izvrši veselica merah. Mi smo in hočemo biti prijatelji poštenih sodeželanov — Italijanov, a dokler se po naših žilah pretaka zadnja kaplja krvi, branili bo-demo avstrijsko čast mesta Trsta, in ne udarno se Irredentarskej drbali, katera če prav sama tuja, — neče nas v Trstu za domače spoznati. — Tržaško mesto bi uže pokazalo drugo, bolj avstrijsko lice, ko bi renegatov ne bilo, renegatov v Trstu in okolici. X. Občni zbor delalskega podpornega društva vršil se je v nedeljo, 17. t. m. ob 5. uri popoludne v prostornej dvorani tržaške čitalnice. Predsedoval je predsednik gosp. V. Dolenc, zapisaval tajnik g. M. Katalan, vlado je zastopal c. kr. pol. svetovalec, g. vitez R. Vidic. Navzočnih je bilo okolo 500 družabnikov in družabnic. Predsednik je najprej pozdravil mnogobrojne došle družabnike in družabnice, potem zboru predstavil vladnega komisarja in naznanil, da je odprt IX. redni letni občni zbor. V nadaljnem govoru je pred vsem omenil, da društvo veže prijetna dolžnost, da se pred vsem spominja svojega visocega pokrovitelja, in ker je slučaj uprav tako na-nesel, da so letošnji občni zbor vrši uprav na godu dan Njegove visokosti, meni, da vsem navzočim izpolni srčno željo, ako precej odpošlje brzojavno čestitko cesar-jeviču v Opatijo, kder so uprav danes nahaja in zbor poživlja, da zakliČe visokemu pokrovitelju trikratni „živio". Skoro celo minuto trajajoči navdušeni živio-klici so bili odmev na ta predlog. Prečital jo potem predsednik ta le telegram: Visokosti cesarjoviču Rudolfu v Opatiji: „Občni zbur del. podp. društva čestita visokemu svojemu pokrovitelju za god, ob enem kliče navdušeni živio in prosi Vsegamo-gočnega, da ohrani in varuje Vašo visokost na mnoga leta v srečo avstrijskih narodov!" Nadalje riše predsednik v kratkih potezah društveno delovanje v prošlem letu sijajno!" reče markira, zahvalivši se vojvodi za blagodušno podarjenih 5000 frankov. „Dvorana bode prenapolnjena. Tri sto vstopnic je užo razprodanih." „Da, da" — odgovori vojvoda, ne zanimajo se za njeno govoričenje, kajti zaljubil se je bil jako srčno v svojo lepo nevesto ter je neprenehoma zrl k oknu, kjer je stala Berta v lepej obleki za Vir-ginijo, ki je z Gastonom šahovala. Gaston jo opazoval vidno občudovaje svoj lepi vis-a-vis. 8 paznim pogledom ugane vojvoda občutke mladeničeve, in morda ga je prav to prisililo k pripoznanju, da je prav sedaj srečal gospico \Vernerjevo z gospo Estauvarjevo. Gaston se strese. — Gospa markiza pogleda hitro svojega sina ter reče na videz brezskrbno: „Oh — potem lahko začnemo poskuševati!" „Sijajno si zmagal! Gaston, kako moreš malo mojo Virginijo take potolči?" reče Berta istočasno, „Ona mora mi drugič vrnoti, knjti sedaj moram oditi, ker imam dogovorjen rendez-vous," reče on v stiski, pogleda na uro ter odide. Čez pol uro se vrne Gaston jako presenečen in žalosten, a njegov obraz so razvedri, ko ga Virginija pozove k nadalj-nomu šahovanji. Gospa le Castagnier pa veli vpreči ter so odpelje opravičevaje se, da ima nekaj opravkov. Čez pol ure se ustavi njena kočija v llue de Chateau; in omenja mnogih nezgod, ki so ga zadele, konštatuje papri vsem tem zadosti dober napredek društva in izrazi nado, dn bode društvo v tem letu srečnejše. V to pa je potrebno delavnosti, slogo in pravo kritjanske vzajemnosti vseh družabnikov. Društvo jo vredno takega delovanja in napora plemenitih mož, kajti ne le, da podpira in tolaži nesrečne, ono ima šo viši smoter, da namreč brani naše v Trstu živeče ljudstvo prod potujčevanjem, pred brezverstvom in pred moralnim propadom. Konečno prosi, da navzoči pazljivo poslušajo natančnejo poročilo o društvenem delovanji, katero bosta kesnejo čitala tajnik in denarničar in se pri razgovorih strogo drže dnevnega reda in stvari, ter se ne spuščajo v osebnosti, ker naše društvo mora v tem obziru biti vsem drugim enakim društvom v izgled, kakor je to tudi dosedaj vedno bilo. — Čast društva treba visoko spoštovati, ker potem mu jo gotova še lepša prihodnjest, katoro mu on iz srca želi. Končal jo s klicem, da Bog živi delalsko podporno društvo, kateri klic je zbor navdušeno večkrat ponovil. — Na to povabi predsednik tajnika, da prečita letno poročilo. Tajnik, g. M. Katalan na to prečita obširno poročilo, kakor smo ga uže bili prinesli v 29. štev. našega lista; le po prečitanju umrlih ga jo predsednik ustavil in pozval občni zbor, da v znamenje spoštovanega spomina do umrlih udov, zborniki vstanejo raz sedežev in zaklieejo: „Večna jim pamet", kar se je zgodilo uprav na slovesen način. Po prečitanju poročila popraša predsednik, ali ima kodo kaj opaziti na to poročilo, in ker so nikdo ne oglasi, naznani, da to smatra za povoljno sprejetje poročila po občnem zboru. Predsednik povabi na to denarničarja, da prečita naprej letni račun in bilanco moškega oddelka. Denarničar, g. K. Schmidt spregovori najprej nekoliko besed o upravi društva, omeni, da je uže 8 leto denarničar in da je pred 8 leti našel komaj 1000 gld. premoženja, mej tem ko more danes zboru izkazati uže nad 17.000 društvenega imc-nja, d u so računi bili vsi natančno pregledani in da jo zanjo šo vedno odgovoren vsakemu, kedor jih hoče pregledati, Na to je prečital račun za leto 1880, kateri kaže, da jo imel moški oddelek markiza istopi ter krene v ono hišo, v kojej je Gaston Jovano tolikrat obiskaval. „Videl je šo ni, tedaj jo morala biti ona zunaj. Morda jo sedaj doma", govori markiza sama se sabo ter pozvoni. Čedna starica odpre jej. V ne prav gladkej nemščini povpraša markiza po gospici Wernerjevej. Starica jej pove, da so je gospica prav zdaj vrnola z sprehoda ter pristavi, naj bi milostna gospa le vstopiti blagovolila. Markiza stopi v malo a zalo sobico. Na mizi je bil krasen šopek vijolic, memo tega tudi vizitnica z grbom, kojega markiza precej spozna, da je njenega sina. Na mizi je slonela Jovana Wernerjova šo v obleki, katoro jo imela na sprehodu. Počasi se ozre; njene oči so bile objokane. Lahkotno so strese, ko opazi obiskovalko. V lica zarudi, a vendar ponudi gospej jako prijazno stolico ter sama pričakuje stojo markizinih izjav, zakaj jo je obiskala. „Iznenadjeni sto, gospica, dame vidite !" reče gospa jako mrzlo. „Ne slutim, kako sem si zaslužila Čast, da ste mo obiskali P* odgovori Jovana slovesno. Tišina zavlada sedaj v malej sobici. Markiza pogleduje sedaj po sobi, sedaj po sobinoj gospodinji, a slednja zro nepremakljivo v šopek vijolic na mizi. „Mi zamerite, čo se drsnem vprašati Vas, ako sto videli že mojega sina, potem ko Bte so vrnoli P" nadaljuje stanovitno stara markiza. lansko leto 14.703 gld. 77 kr. dohodkov, 14.388 gld. 51 kr. pa troškov. Potem je prečital bilanco, iz katere je razvidno, da je imel isti oddelek konceir leta 1886 čistega premoženja 14.679 gld. 23 kr. Predsednik popraša, ako ima kedo kaj opaziti, ali predlagati glede računov. Oglasi se k besedi ud Franjo Kravos in pravi, da jo našel v izkazu podpore pri nekej številki za 8 gld. 50 preveč, predlaga torej, da se izvoli odsek, kateri ima pregledati to pomoto. — Predsednik odgovarja, da je mogoče, da je kakeinn udu več. d rugemu pa manj podporo izkazano, ali glavna številka svote vso podpore 0505 gld. 10 kr. je popolnoma v redu pokrita z svedočbami; torej ne more biti dvoma o natančnosti računa, da pa ne ostane nobena sumnja in so prepreči vsako govoričenje slabih jezikov, predlaga tudi on, da se računi in dokazi izroče novim pregledovalcem, ki bodo danes izvoljeni; ti naj vse dokaze še enkrat pregledajo in v prihodnjem občnem zboru o stvari poročajo. Gosp, Janko Drašček poroča v imenu pregledovalcev, da so oni pri deuarničarju našli vso v najlepšem redu, lo pri raz-vrščenju troškov jo bila majhna navskri-žuost, zarad česar panibilo vredno, da pre-gledovalci zopet vso težko delo ponovo. — Oglasi se potem k besedi g. J. Baša in zavrača prvega govornika, Češ, da se je zgubil v malenkosti in da bi bilo poprej dolžnost društva, da izreče hvalo neutrudljivemu deuarničarju. — Zopet so oglasi Kravos, ali predsednik mu no dovoli več besede, ker noče dopuščati debate, ki sega uže v osobnosti, in toraj stavi na glasovanje predlog, da se računi za 1. 1886 izroče novim pregledovalcem v se enkratni pregled in poročanje. Predlog je bil sprejet skoro soglasno. — Ker pa jo g. Kravos trdil, da ni večino, zato je predsednik dal proti glasovati in pokazalo se je, da jo proti predlogu le kakih 10 do 12 mej blizo 500 vzdignolo roke. Na to povabi denarničarja, da prečita letni račun in bilanco ženskega oddelka. Letni račun kaže, da je imel ženski oddelek leta 1886 dohodkov 2159 gld. 65 kr., troškov pa 1571 gld. 27 kr. in bilanca kaže, da jo imol ženski oddelek koncem leta čistega premoženja 2687 gld. 67 kr. Nazoče družabnico so račun soglasno odobrile in denarničarju izrekle najtoplejšo zahvalo za njegov trud. Predsednik potem prečita proračun za leto 1887 moškega oddelka na podlagi dohodkov 17.638 gld. 80 kr. in troškov 15.025 gld.t ter poživlja navzočno, da zdaj stavijo predloge, ako so jim dozdeva kak strošek neopravičen ali previsok, ker na podlagi tega proračuna mora nov odbor gospodariti in je vsaka kesneja opazka proti takim po proračunu opravičenim troškom nezakonita in nagajiva. Oglase so nekateri v zmislu, da odo-brujejo proračun in ko stavi predsednik to prašanje na glasovanje, pokaže se, da je zbor skoro soglasno odobril proračun za leto 1887. Predsednik potem prečita še proračun ženskega oddelka za leto 1887 z dohodki 3489 gl. 64 in troški 1790 gl., katerega navzočne družabnice odobre soglasno. — Predsednik izraža na podlagi obeh proračunov trdno nado, da društveno skupno premoženje koncem leta 1887 naraste najmanj do 21.000 gld.. kar bo lehko, ako bode nov odbor, zvesto podpiran po družabnikih, vestno spolnjeval svojo težko, a lepo nalogo. (Konec prih.) „Gospod markiz me je obiskal, ko mu ni bilo doma, gospa!14 „Bili bi ga vsprejeli, da ste donca bili?" „Zakaj pa bi ga ne? — Uzroka no vem!" odgovori deklica hladnokrvno. Markiza zaškriplje s zobmi ter reče: „Vi imate skrivno zveze z njim.tt Jovana zarudi, „kako?" Težko vdobi markiza pravih besedi; prijetna, nožna postava dekličina spravi jo v zadrego. Mične oči, plavi lasje, preprosta obleka, vse to je podarilo njenemu vedenju razliko od drugih teatralk, s kojimi je markiza do sedaj občevala. „Gospica, meni je znano, kaj jo moj sin čutil za Vas. — Smem li vprašati, kaj Vi zanj čutite ?" Ponosno vzdigne Jovana glavo; markiza vstane, in obe ženski stojite si z sovražnimi pogledi nasproti. Njegova mati. — Jovana je razorožena, glava so jej nagne na prsi, in roko njene se zvijejo krčevito. „Gospica! Česa pričakujeto od mojega sina! — Morda no, da Van poroči! Pod katerimi pogoji ga oprostito?tt Jovanu zaupije ter privzdignovši glavo, reče: „Gospa, nikomu ne dovolim, damo razžali! Poklanjam se!" ter se obrne, da bi sobico zapustila. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Nagodba z Ogersko je v resnici pravo Sisifovo delo; uže leto in dan so pogovori, razgovori, dogovori, seje, komisijo in vsa mogoča prizadevanja, da se sklene nova nagodba, a še mnogo važnih in kočljivih stvari čaka rešitve. Zdaj so naši ministri v Budimpeštu, zdaj ogerski na Uunaji, da se pogajajo. Zadnji petek so zopet ogerski ministri prišli na Dunaj, da se z našo vlado dogovore o davku na cuker in žganje. Tisza Be je še posebno pogovarjal z grofom Taaffe-jem, potem pa tudi z ministrom zunanjih zadev in vojnim ministrom. Pri tem pogovoru je neki šlo za to, koliko kredita onih 52y2 milijonov, ki so bili dovoljeni za vojne potrebo, naj se porabi. Po teh pogovorih je bilo pod cesarjevim načelništvom o tej zadevi posvetovanje, katerega so se udeložili vojni minister, minister za deželno bran in več vojaških strokovnjakov. Čuje se, da se upira ogerska vlada, da bi se porabil omenjeni kredit. Gosposke zbornice odsek za posvetovanje zakona o preskrbovanji vdov in sirot vojakov, končal jo splošno razpravo o tem zakonu. Razpravljalo se je posebno prašanje, ali ima ta zakon veljati tudi za minolost in ministru za deželno bran se je nujno priporočilo, naj o tej zadevi kaj stori. Gosposka zbornica bo imela 25. t. prvo sejo po praznikih. Ta seja bo posebno zanimiva zarad tega, ker bo oče Smerling „šmiral" — ali vtemeljeval svoj predlog, noj se Pražakov jezikovni ukaz s pravnega in političnega stališča presodi. Potem so bode v drugem čitanji razpravljal zakon o preskrbovanji vdov in sirot častnikov. Dotični odsek gosposko zbornico je to zakonsko osnovo prav tako sprejel, kakor poslanska zbornica, poleg tega pa sklenol še resolucijo, v katerej se vladi nalaga, naj poznejo poda drugo predlogo, po katerej se poskrbi tudi za tiste vdove in sirote častnikov, za katere no veljd ta zakon. Dopolnitnih volitev v državni zborvje bilo zadnji teden več. Na južnjem Štajerskem je bil izvoljen zopet dr. Foregger, ki se je odpovedal, ker ga je dr. Vošnjak na laž postavil, dobil je 543 glasov, slovenski kandidat, sodni pristav Gelingsheira, pa 370 glasov. V Češkem klubu je 17. t. m. govoril dr. Rieger zoper zborovanje mladih Cehov ter rekel, da češki poslanci z nastopivšo poti ne odstopijo in da bodo podpirali sedanjo vlado, dokler bo mogoče za blagost češkega naroda kaj doseči. Klub je izrekel državnim poslancem popolno zaupanje. Vnanje dežele. Bolgarsko prašanje. Bolgarski vladarji zdaj popotujejo po vshodnjej Rumeliji, da ljudstvo unemajo za svoje namene. Francoska vlada je ponudila ruskej zvezo, ali car je ukazal, naj se ta ponudba odbije, enako se jo tudi odbila udoležitev svetovne razstave v Parizu. Ker so vabilo k tej razstavi odbile tudi Nemčija, Avstrija in Italija, mislijo Francozi prirediti le francosko razstavo. Iz ruskih vladnih krogov se poroča, da se v evropskoj politiki Rusija ne zveže s Francosko, pa tudi ne z Nemčijo in Avstrijo, ona si nečo vezati rok na nobeno stran, sicer pa bo v prijateljstvu z vsemi onimi vladami, ki imajo enaka Čutila do Rusije. Ker Rusija ni sklenola z nobeno vlado nikake zveze, zagotovila si je vse dobrota mirnega postopanja ter si ni naložila tistih bremen, katera neohodno izvirajo iz mejusobnih zvez. Rusija jo imela pri tem Bklepu v očeh breme, katero je bolgarska kriza naložila na nje ramena. Na Francoskem je zopet mini-sterska kriza. V ministerskem svetu 16 t. m. je prišlo do navskrižja; vsled tega skoraj gotovo odstopita finančni in trgovinski minister. Italijanska poslanska zbornica se jo 18. t. m. zopet odprla. De-protiB jo predstavil novo ministerstvo, katero bo zbornica sodila po njegovih delih. dVlaa se bo prizadevala za ohranitev miru; ona bo po izgledu druzih držav pripravljala brambo dežele s povišanjem vojaške moči in v ugodnem času pošlje vojsko proti Abi-siniji. Potrebne večjo troške za ojačenje vojsko in vojno proti Abi3iniji pokrije vlada s tem, da začasno pridrži vojno naklado k zemljiškemu davku in da se poviša carina na žito. Odescalchi je inter-peliral zarad Jacobinijevih not na papeževega poslanca v Monakovem, v katerih notah se govori o prihodnjih papeževih nadejali. Toscanelli je prašul gledč cerkvene politiko vlade, Pignatelli in Braganza pa glede afrikanske politike. Iz Mad rida so poroča, da so 16. t. m. dobili v poslopji ministerstva javnih del razpokljivo bombo z gorečim stenjem, pa so ga o pravem času še pogasili. Iz Masave se poroča, da prednje straže Raz-AIula stoje pri Meshali, dva dni hoda od Monkula. Raz-AIula ima neki 25.000 mož pod orožjem. I z B o m b a ja se 16. t. m. poroča, da tamošnji domačini hočejo vedeti, da je avfganskega emirja vojska po noči od 14. na 15. t. m. napadla upornike Ghilzaje v deželi Silgar, ubila 200 mož in mnogo jih ranila, več vasi pa požgala. 18. t. m. se poroča v London, da je avfganski emir poslal svojo vojsko, da napada več upornih rodov, ki so se za-rotili, da so bodo zoper njega do zadnjega diha bojovali. — Iz Bohara pa se poroča, da so se ministri zarotili zoper kana, ker kan, zoper želje njegovega očeta, Ruse podpira. Zarota pa jo prišla na dan in bilo jo več ministrov obglavljenih, drug pa so zbežali v Balk, Tz Sudana zadnji čas dohajajo pomirljivo vesti, pripoveduje se, da Mahdijevi glavarji žele, da se trgovini mej Sudanom in Egiptom zopet pot odpre. . DOPISI. V Gorici, 13. aprila 1887. [Izv. dop.] Časi se spreminjajo in z njimi tudi razne navade in običaji. Nekdaj so se ljudje najbolj zabavali in svojo spretnost kazali na lovu; v srednjem veku so se bili v tornirjih; v starem veku in colo dandanes na Spanjskem bo se skušali se živalmi v j amfiteatri h itd. Pri tem so vežbali sami j sebe v orožju ter krepčali telesne moči, i skušnje z orožjem so kazale, kdo je spret-nejši in močnejši. | Dandanes so pa nadvladale drugačne ! navade; ljudje so nekako boje svojo ^posebnost pokazati, ne marajo vec po-j skušati se jeden z drugim, kdo je močnejši! in spretnejši: vesele se, da so drugi za nje bijejo, in v ta namen izbrali so si i neumno žival. Pri takozvanih konjskih j dirkah reši žival čast svojega gospoda ter I mu pridobi čestokrat še nagrado. Pri enakih prilikah skušajo se tedaj zgolj neumne živali. Pri vsem tem pa ljudstvo v tropah leta gledat to dirjanjo v tem ko pušča, da lakoto hirajo dobro izvežbani umetniki na gledališčnem odru. Časniki, vzlasti la-honski, tulijo v svet ter v nebć kujejo zmožnost konj, a pozabljajo trudoljubilnih umetnikov; povišujejo ti bogatine, kor imajo vrle lehkonogo konje, a puščajo v nemar pravo umetnost. In res, kdor nekoliko na te razmero pomisli, sprevidi, da je bilo nekdanjo Ijud-Btvo o tem obziru mnogo pametnojše. Kdor pa pomisli na „lahone" Goričane, ki svoje gledališče popolnoma v nemar puščajo, a v tropah letajo k dirkam, mora se jim smijati ter jih obžalovati. V resnici: „mundus vult decipi", svet gre vodno bolj proti propadu! Ni moj namen popisavati izid dirk: — nagrado je vdobil oni, čigar konj je bolj dirjal. Najboljši so pa bili zunanji konji, kakor „Amelia" „Auber" „Gildetz" potem „Figlar", „Siglavj" itd. Ljudstva se je nabralo oba dneva ogromno; čeprav je v ponedeljek pihal neugoden veter; vsa Gorica se je zbrala na Rojicah ter tam gledala dir jajoči prizor. V pondeljek je prišel iz Trsta dolg vlak, pri kojem je bilo vpreženih 43 vagonov, ter pripeljal 1258 oseb iz Trsta in Furlanije, Mesto je bilo vse prazno. Sploh so Lahoni z izidom letošnjih dirk prav zadovoljni in njih listi poji> hvalo vzlasti italijanskim bogatcem, ki so so teh dirk udeležili. V nedeljo bode tu nov nezaslišan „spektakel"; poskušali se bodo sinovi lepo Italijo na kolesih. Udeležba ne bodo menda tolika, kajti v nedeljo no pojdo v Gorico poseben izleten vlak. * * * „In der Noth frisst der Teufel auch Fliegen", pravi nek pregovor. Primorski Lahoni pa love slepo miši, tudi ko jim ui sile; napadajo ti in grdo govore o stvareh, o katerih čisto nič ne umejo. Vera in morala jim je španjska vas. Spravijo so ti predrzno na stvari, o kojih nemajo niti pojma ter o njih kvasijo in govore tako, da se omikanemu človeku to počenjanjo v src6 studi. Trn v peti jim je osobito katoliška vera in njeni obredi. Svojim lahkovernim čitateljem prodajejo ti svojo puhlo učenost kot rumeno zlato, črneč in zlogo-voreč o cerkvenih stvareh. Vsakdo dobro ve, kako presunljivi so obredi, ki se po katoliških cerkvah obhajajo veliki teden in osobito procesija vstajenja na veliko soboto. Po več krajih imajo navado o tej priliki veselo strelati in s tem občno veselje še pomnoževati. Ali tudi ta navada ne pušča črnim lahonskim dušam mirnega počitka, radi česa vedno zoper njo govor6 ter tirjajo, da se odpravi „kot praznoverje". Pri vas v Trstu, kdor imajo Lahoni v rokah škarje in sukno, doli so streljanje pod prepoved; ali tu pri nas ni še vedno nikake prepovedi. Zategadelj sklicujejo križarsko vojsko zoper cerkveno strelanje, in zadnji „Oorriere", kojemu pride vsaka mrvica prav, da moro mahati po katoliškej veri, vporabil je ugodno priliko za tirjanje prepovedi, češ, v Tolminu in v Trstu so se nekateri pri strelanju ponesrečili! So ve da ni prijetno za Mojzesovo hčerko, „Corrierovo" uredničico, da jej na uho prihajajo streli v čast Sinu Božjega! Od tod uprav prihaja njena jeza: njej na voljo bi morale posuti vse katoliško cerkve, ali vsaj spremenoti v sinagogo. Da je treba pri rabljenju strelnega prahu delati zelo oprezno,to je resnica; ali da bi se prepovedalo radi to nevarnosti strelanje v čast božjo, to bi bilo neumestno in krivično. Vsaj je tudi ogenj užo mnogo ljudi požgal, vendar ga pa rabimo pri kuhi! Približuje se čas, ko bodo solkanska Čitalnica obhajala petindvajsetletnico svojega obstoja. Dobro bi bilo, da so ta tako redki narodni praznik dostojno obhaja ter da so ga udeleži kolikor mogočo veliko število ljudstva, ne samo bližnje, temveč tudi od daljnih krajev. Lansko leto je namerjavalo delalsko podporno društvo prirediti izlet v Solkan in na sv. Goro, ali slabo zdravstvene razmere niso lani toga dopuščale. Skrb odbora tega društva naj bi bila, da se sedaj o priliki ohhajanja te obletnice priredi namerovani izlet, ki bi bil gotovo veličasten ter bi slavnost zelo poveličal. Na noge tedaj ; „pokažimo sedaj, da smo živi!* * * * Letos spomlad bo vedno noče priti; narava jo pretrdno zaspala; so vedno jo zima tlači tako, da se noče še probuditi k živenju. Divna Gorica je so vedno ogr-nena so zimsko suknjo, lo tu pa tam so vidi primoloče kako perjico iz napihne-nega popovja, kojega pa šo vedno mrzel zrak nazaj potiska. Sploh smo obhajali užo dan Vstajenja, v katerem je druga leta užo v»e zeleno, a narava noče vstati ter pričakuje uprav sv. Jurja, da se ogrne z lepo zeleno suknjo. Domače vesti. Cesarjević Rudolf je na vošilui telegram, katerega mu je poslal v nedeljo občni zbor del. podpornega društva, tele-grafično odgovoril: Nj. Visokost cesarjević so niilostljivo zahvaljujejo za lojalna vošila k najvišemu njega imendanu. V odsotnosti višega podvornika, Spindler, polkovnik. Del. podp. društvu so te dni darovali: g. M. »orli f. 5, g. A. Krajcar f. 2. Pre-srčno hvalo za ta dar izreče odbor društva. Za društvo Sv. Cirila in Metoda so rodoljubi nabrali v veseli družbi pri Matevži f. 1-30 g. F. Andrejčič jo nadalje v isti namen nabral v veseli družbi f. T27 in na občnem zboru del. podp. društva se je nabralo, v nedeljo, dnč 17. t. m. f. 10*44. Vivat sequentes! Naj bi se posebno v veselju nikoli ne pozabilo se na bodočnost nase mladine! Včerajšnja seja mestnega zbora je bila radi razpravljanih predmetov jako zanimiva za nas Slovence. Govorili so skrbni mestni očetje zopet na dolgo in široko o strašnej nevarnosti, koja preti tržaškej i talijanskoj narodnosti, ako bi bili napisi na Hrptiljskem kolodvoru tudi v slovenskem jeziku. — Zast. Venezian je in-terpeliral župana, kaj je zvedel o tej zadevi in taj mu jo odgovoril,|da jo videl z Častnimi očmi slov. napis na dotičnomu načrtu (kaj vsega človek ne doživi!) toda vlada mu do sedaj na njegov utok še ni nič odgovorila. Gosp. Venezian s<> boji, da bi moral ptujec v Trstu misliti, ako vidi napis v treh jezicih, da jo res treba Trstu 8 jezike znati. Mi smo prepričani, da jih je treba šo več znati in večina slovenskih prebivalcev Tržaških govori tri, ali vsaj dva jezika. Seveda, visoko omikanim tukajšnim Židom ni treba drugo znati, kakor svojo blaženo, sladko italijanščino. — Zast. Venezian prosi še župana, da izvoli odgovor vladin takoj priobčiti, kakor hitro prispe, da se more potem daljne korake napravi, ako ne bi bil ugoden, česar se nadejamo tudi mi. — Zatim je govoril vsemogočni zast. g. Pic-coli o obrtnej šoli v Trstu, povdarjajoč, da ista nikakor drugače ne sme biti, kakor izključi jivo italijanska in da je treba opozoriti vlado na to, da mesto italijansko-slovenske take šolo no mara. Zast. g. Naborgoj je govornika dobro zavrnol, ter omenol, da ima v Trstu tudi in no samo v okolici dovelj Slovencev, koji so potrebni nauka. „Liberalno" mestno zastopstvo, kakor se imenuje tržaško, imelo bi tedaj nazore ministerstva podpirati ne pa ovirati! — G. Venezian je odgovoril, da ima mesto tako uže silne stroške za okolico in gosp. Nabergoj, opirajoč se na slovenske davkoplačevalce, govori stvari, kojo se z resnico ne strinjajo. (Kaj gosp. Venezian pod tem razume, tega morda sam ne ve). Konečno je bil sprejet predlog zast. Piccolija. — Posledna točka jo bila razprava o ostanovi italijanskega vseučilišča v Trstu, koja se je otdala po Burg-stallerjevem predlogu posebnemu pove-rjenstvu na proučevanje in poročilo. Izlet na Sv. Goro. Delniško podporno društvo napravi v nedeljo, dno 8. maja 1887 izlet s posebnim vlakom v Gorico in od tam na Sv. Goro, od koder se vrne v Solkan, da bode tam prisostovalo slavnosti 20 letnice čitalnice. — Vozni listi za ta izlet se uže zdaj dobivajo v društvenem uradu in pri poverjenikih društva, in sicer stane II. razred 2 gld., III. razred 1 gld. 40 kr. Vlak bode odšel iz Trsta ob 5ya uri zjutraj in se vrno v Trst nekoliko pred polunočjo. Dopolnitne volitve v tržaški mestni svet. Pri dopolnitnej volitvi v mestni svet v prvem volilnem razredu, ki se je vršila zadnjo soboto, bila sta izvoljena Progro-sova kandidata gg. Karol Girardelli in Robert pl. Preschern; otdanih je bilo 80 listovjter je dobil prvi 684n drugi 64 glasov; nasprotna stranka ni postavila kandidatov. Državna obrtna iola v Trstu dovoljena. Cesar je dovolil, da se državna obrtua šola v Trstu ustanovi in odpre začetkom šolskega leta 1887-88. Morilka Maurich pred porotniki. Dne 18. t. m. je bila pred porotniki prva obravnava v drugem zasedanji. Obtožena jo bila zavratnega umora Neža Maurich, rojena Zigon. — Poročili smo o svojem času, daje vrgla 3. septembra p. 1. svojo 7 letno nezakonsko hčerko Franico v morje in ker je stvar vsled zavrženosti obtoženo jako zanimiva, prinašamo na kratko vso razpravo. Uže ob 9Vg uri zjutraj, ko se je obravnava začela, bila jo ogromna množica ljudi zbrana, da vidi in sliši to brezsrčno žensko. Med tem, ko so jo čitala obtožba, kazala se je obtožena jako ga-nena. Na prašanje predsednikovo, da-li pripozna Bvoje hudodelstvo, odgovori kratko: „Ne!tt — Pripoveduje zatem, da jo 3. sept. m. 1. šla iskat se svojo hčerko Franico ob onej in drugo svoje zakonsko 18 mosecev staro dete na drugoj roki, neko Antonijo Battich, kojej bi imela bolehno Franico izročiti. Ker je pa ni našla, šla ^e na morsko obrežje, kajti hčerka je izrekla to željo. Bil je pa uže čas, da so povrne domu in zato jo po kratkoj zamudi ob obali hotela zopet prijeti Franico za roko, da jo odvedo, toda ta se jej izmuzne in pade v morje! Mati je zgubila zavednost. Predsednik jo opozori na-to, da je v prejšnim zaslišanju izjavila, da jo imela svojo hčerko izročiti nekej Slokar, in ne Battich, na kar odgovarja obtožena, da ee je morda ime krivo vpisalo. Sploh pa jej je bilo pri raznih izpraševanjih tako slabo, da ne ve, kaj in o čem so je govovilo. Omeniti moramo, da je bila Maurich namreč v blagoslovljenem stanju ter je porodila prod nekoliko tedni, ter so dete izročili njenemu soprogu. Zatim so bile zaslišane priče in v prvej vrsti očem njenega nekdanjega ljub-čeka: Jakop Slokar iz Lokavca. Obtožena je stanovala nekaj časa v Lokavcu ter je pridržal on novo rojeno Franico pri sebi. Izjavlja, da jo bila deklica jako dobra, ter ni nikdar kradla, dasi tudi to trdi njena mati, da opraviči s tem strogo postopanje s svojo nesrečno hčerko. Vzela jo je po-znejo Maurich k sebi in Slokar se je začudil, ko jo videl Franico slabo in bolehno, toda Maurich mu je sama povedala, da jo Večkrat „naklesti". Njen soprog pred sod-nijo ni hotel pričati. Antonija Battich, na kojo se je izgovarjala obtožena, je izrekla, da uže 1% leto ni bila v Trstu, tedaj tudi z Maurich ni govorila. Da jej jo ona mislila svoje dete izročiti, o tem Battich ne ve nič. Na splošno začudenje občinstva obtožena ni imela na to izjavo nič omeniti. Bile so potem zaslišano še razne priče, koje so obtoženo dne 3. septembra; videle, da je vrgla nekaj v morje ter jo vstavile. Tudi je bil zaslišan podvzetnik Zimolo, Čigar ljudje so mrtvo truplo spravili iz morja, in izjavi, da je bila vtonjena — zvezana! Konečno so izrekli tudi zdravniki svoje menenje, da je 71etna Franica brez dvojbe vtonila, ter jo na to ponovil državni pravdnik g. Taddej še enkrat vso stvar, začenši z ljubinkovanjem Mauricheve v Lokavcu, do sedanjega trenotka, opiso-vajo njeno duševno pokvarjenost s živimi barvami. Maurich je ihtela ves čas, toda državni pravdnik je opozoril, da so to hinavsko solze, kajti vseh 7 mescev, od kar jo v preiskavi, ni se jokala. Na to je govoril branitelj, g. odvetnik Ostrogovich. Redko kedaj smo slišali govor toliko umeten, kolikor bistroumen in ganljiv, kakor jo bil ta. Vsako najmanjšo stvarico, katero je mogel vporabiti v prid obtožene, prijel je z redko spretnostjo in ob enem skušal ganiti srca porotnikov, kakor so mu jo posrečilo ganiti mnogobrojno občinstvo. Mnogi gospodje so izvrstnemu govorniku po dokončanem govoru čestitali. — Predsednik je stavil na to edino prašanjo na porotnike, da-li je obtožena kriva umora s premišljenjem. Med tem, ko so se porotniki oddaljili na posvetovanje, zvil jo obtoženo krč. Odvedli so jo iz grozno soparne dvorane na hodnik, kjer so jej priskočile nekatere gospe. Po ool uro trajajočem posvetovanju so se povrnoli porotniki, kojih načelnik je izrekel j „Kriva! toda izključeno premišljenje ali užo dolgo časa trajajoči namen." 11 glasov jo spozna krivo, in samo en glas ne-krivo. Ta verdikt je napravil na občinstvo neopisljiv vtisek. Državni pravdnik jo zahteval obsodbo na smrt. Po kratkem posvetovanju je preČital predsednik obsodbo, glasečo na smrt na ve šalih, v smislu §. 136 k. z., ter opozoril obtoženko, da more napovedati v 3 dneh utok, ali pa so obrnoti na milost Nj. veličanstva. Obto-ženka med čitanjem obsodbe ni mogla vstati, bila jo videti več mrtva, kakor živa. Branitelj je vložil takoj pritožbo ničevosti ter zahteval novo obravnavo. — Konec razprave je bil Še-le ob 117* uri po noči. Tržaške novosti: Tržaško veteransko društvo je imelo v nedeljo svojo VIII, glavno skupščino. Po tihej maši za umrlo ude v novej cerkvi sv. Antona je pregledal namestnik baron Pretiš veterane, koji so se potem zbrali v prostorih gledališča Fenice. Predsednik, stotnik Riicko je v svojem govoru omenil, da je dovolil cesar, da nosijo vsi c. kr. častniki, koji so udjo veteranskega društva, pri društvenih slovesnostih društveno opravo. — Zaključilo se je mej ostalim tudi, da pristopi društvo korporativno k črnej vojski. — Društveno premoženje iznaša po poročilu blagajnikovom koncem decembra 1886. — 8.271 for. 50 novč. U m etno - obrtna ra z s t ava v Trstu, koja bi se imela v nedeljo odpreti, odpro se še-lo morda jutri, ker je veliko predmetov za razstavo prekasno prispelo. Poskušen samomor. V nedeljo zvečer so prijeli policijski agentjo 20-letno Jakobino Zamberlau radi ponoćnoga klatenja. — Toda ona se je vrgla na tla in počela kričati na pomoč, da so jo morali agentje pustiti. Drugo jutro pa so prišli po njo na dom in jo spravili na inspektorat. Imela je v žepu steklenico stopljenega fosforja, kojo jo tam hipom izpila. Hitro pozvan zdravnik jej je dal mleka in jo otel iz vsake nevarnosti ter so jo zatem spremili v bolnico. — Zamberlan je, dasi tudi še mlada, radi raznih prestopkov bila uže večkrat kaznovana. N e s r o č a. Seljak Anton Turk se je podal v nedeljo po opravkih v Milje. Na poti je izpušil svojo pipo in jo konečno spravil v žepu, kjer je imel shranjene tudi žigice. Naenkrat so iste vpale in hipom je bila Turkova suknja v plamenu. Siromak je vsled strahu izgubil glavo in so spustil v tek, kar je plamen šo bolj podpihovalo. Srečajo ga trije mladeniči, koji so bili toliko zavedni, da so brezum-neža vstavili ter mu gorečo obleko hitro raz telesa strgali. Bil je pa revež uže na raznih krajih trupla in na desnej roki močno opečen, ter so ga morali takoj odnesti v bolnico v Miljo, odkoder so ga prepeljali v pondeljek v Trst. Policijsko. Mornar Jurij Sin se je po-vrnol v nedeljo pijan na grško Iadijo „Ca-terina". Kapitan Demetrij C. ga je okaral, ker mu je pa Sin jezično odgovarjal, ga je z palico naklestil in ga v naglej jezi pahnol v morje. Njegovi drugi so ga hitro izvlekli, ter ga spravili v bolnico, ker si je pri padcu ob ladiji na glavi ranil. Kapitana pa so uže zaslišali na policiji. — Čevljarja Ernest B. in Ernest N. sta oba gluhonema, vendar pa imata dosti gibčne roko, kajti v ponedeljek sta ukradla na angleškem parniku „Assan" lep prt. Spravili so ju v zapor. — Mornar Viljelm spada skoraj 700 milijonov gold. na hipoteke v državnom zboru zastopanih dežeL Ker je na nepremakljivih posestvih skupnega dolga 3 4 milijard, tedaj imajo hranilnice na njem najmanj peti del vsega dolga. Bazaine umorjen. Javlja se iz Madrida, da jo nek francoski podanik po imenu Ilillairant napadel poznanega bivšega francoskega maršala Bazaina in ga z bodaleem ranil na glavi. Rana je bila viditi lehka toda bodalce je bilo ostrupljeno in je malo nade, da se živenje Bazaina reši. — Morilec je izrekel pred sod nikom, da je hotel maščevati bvoj'o domovino. — Tako bode vendar postal ubogi, nekdaj sloveči maršal po mnogih ponesrečenih poskusih žrtev tvojih sovražnikov. Zanimiv je oglas sreče, katerega objavlja v današnjoj številki Samuel Heck-scher senr. v Hamburgu. Ta tvrdka sejo odlikovala vedno po svojem točnem in Power angleškega parnika „I)nlett je padel J poštenem izplačivanju dobljenih zgo včeraj v pijanosti na krov in si vinjeno' ditkov tukaj in v bližnjih pokraji-glavo pobil. Spremili so ga v bolnico, — ' n a h, da moremo vsacega opozoriti užo Iz stanovanja gosp. Paskvala M. v hiši št. 7 ulice del Moro je odnesel nepoznat uzmovič dvo uri. Sodnijsko. Težak Jakob Colitti je bil obsojen v pondeljek na teden dni zapora, ker je ukradel 25. p. m. gosp. Polli 4 kg. kave. Iz Barkovelj nam pišejo, da znani Bezirkspaša Visintini nosi tajno okolo ljudi na temu mestu na njegov današnji oglas. Potres ob sredozemskem morju. (Konec.) Navadno seveda plima ni tako silovita, da bi mogla pretresti več milj de-ncko prošnjo za nov italijanski razred na belo skorjo; toda kadar stojita luna in Barkovljanskej šoli. — Očitno se ne upa, solnco v gori omenjenemu položaju kon« ker ima slabo vest. Upamo, da se ljud- junkcije, tedaj mora imeti tudi podzemeljsko stvo no bode dalo zapeljati po tem ma- ognjeno morje svojo plimo. Ovi dnevi gistratovim agentu za škodo in propast toraj provzročujejo potrese, in ker nam našega naroda in naše vere. j znajo zvezdoznanci te dneve uže naprej Razpisani službi. C. k. deželni svet v natanko določiti, moremo tudi vedeti, kdaj Poreč, je razpisal službo učiteljice tretjega ■ kjerkoli potres nastane, razreda in podučiteljice na dekliškej šoli' To jo v kratkem Falbov nauk, kateremu v Bujah. Prošnje se imajo vložiti v 'štirih 1 P» mnogi učenjaki nasprotujejo. V sredini tednih pri omenjenem šolskem svetu. . zemlje imamo iicerreatvarin, katere se včairih Učiteljske premembe na Kranjskem.; raz,i^° v \°ko*omt Jtaigu po vulkanih na G. Ivan Kremžar, četrti učitelj v Šent-' PovršJ° 55010 Je ,n ake raztopljene izme e Vidu pri Zatičini, je dobil tu drugo učite-: ;™n,eno lavo. Lava pa postane se-le Ijsko službo. O. Ivan Bajec, začasni uči-|teko6a' k? *? ™h v votline vulkana ter telj na Brezovici, je dobil definitivno uči- 86 silovitega pr.tiska, kateri vlada teljsko službo v Polhovem Gradcu, in g. Iv »redim zemljo. .Lam je namreč ne.z-Alojzij Pin, začasni učitelj v Polhovem ^rno veliko plina in para, kateri pritiska Gradcu, pride pa na Brezovico. G. Josip tako 8,,ovlto, nft. Predmete, da se ta Turek, učitelj v Grahovem, je za trdno! neizmerna sila niti izraziti ne more. Postavljen. - Gspdč. Marija Stuchlv, uči- ^"J0, v kemičnih delalnicah pa so nam Ijica v fcent-Vidu pri Zatičini, je zatrdno Ražale, da pod velikim pritiskom plma J . . . . " nnhnnu Tvavimi n n rrwkl*ft X7 t rt L' nomn utonili post postavljena na tretjo učiteljski" službo v I tvarina ne more v tekočem stanju Senožečah. Gspdč. Neža Levstik, učiteljica i ob*tatl' Ako se n pr. dene nekaj vode v v Senožečah in Julijana Gula, učiteljica mo*no' zaPi;to zelez/10 cev> ter 80 Pot(!m na Blokah, sto se službi odpovedali. - ™čno , z?reJ.e> P vod? S08ta> P°" G. Matija Japel. učitelj v Senožečah, je1 dobna kasl V1 6eI« Potem' ko odPro umrl R I P ! icov> 8Prcmem 80 hipom so silovitim po- I kom v par. Ta poskus užo nam jasno do-Predavanje V korist Erjavčeve vata- kazuje, da v zemeljskej sredini ne more nove. V nedeljo je predaval gosp. profe- biti tekoče lave, ampak skoraj gotovo sor Franjo Leveč v dvorani ljubljanske neka zgoščena tvarina, na katero pa re-čitalnice pred odličnim občinstvom o ži- lativno neznatna moč solnca in meseca venju in delovanju prerano umrlega odlič- gotovo no moro niti najmanj vplivati. Ako nega pisatelja. Omenjal je tudi važnost tudi bi pa enak vpliv bil vendar le mogoč, svojega prijatelja kot naravoslovec in nje-, iava jpak ne more butati ob zemeljsko govo nadarjenost v preiskovanju narodnih skorjo, kajti moral bi biti v tem slučaju narečij ter konečno povdaril splošno čod- med skorjo in žarečim morjem prazen nosti ranjkega. — Pričujoči so bili pri prostor. To pa jo popolna nesmisel! predavanju mej ostalim g. deželni pred-1 Da jo stvar še bolj jasna, mislimo si sodnik, g. deželni glavar in g. župan. Cisti cel0 morsko površjo podzemeljsko, toraj dohodek iznaša čez 60 gl. — Nadejati se p0krjt0 se skalovjem. Kaj bi bila v tem je, da bodo gosp. Lovec svojo dragoceno slučaju mogoča plima? Zraven tega imamo gradivo priobčil v posebnem iztisu sploš- pa ge en važen vzrok, koji Falbov nauk nemu slovenskemu svetu. jpodkopujo in taje: Ako bi namreč plina Za Erjavčev spominek in ustanovo in oseka v 8re(i» zdmlj° biii vendar le je odbor nabral do sedaj 2230 gld. 24 kr. mogoči, moralo bi to podzemeljsko ognjeno Matica Slovenska v Ljubljani imela ™rie, P,rav tako redovi;° nara8Ča? in Pfl-je 13. t. m. občni zbor, pri katerem so dati kakor opazujemo to pri morju sploh. se izvolili v dopolnitev odbora naslednji y?,ed ^ P* bl 8e»?r*h P0'™81, Prav gg.: Fr. Hubad, Fr. Leveč, L. Robič, J. tako redovito ponavljati m morali bi se Šubic, J. Flis, dr. A. Gregorčič, dr. L. pojaviti splošno po vsej površini zem- Požar, A. Senokovič, Fr. Wiesthaler in, ^ , kaJtl. °em*mo » KržiČ (vzroka misliti, da bi bilo pri zadnjem ' , , ,i . .. „ groznem potresu podzemeljsko morje na- Vabilo k LXXVI. odborovi seji Ma-|^asl0 d Diano marina> Ujer je bil tiče Slovenske" v sredo 27 aprila 1887. j najg\ozneji, med tem ko se je v 1 ob 5. uri popoludne v Matičini h,si na {.clatiyno bUžnjej Genovi le malo čutil! Kongresnem trgu st. 7. Dnevni red: 1. potresi tedaj nikakor no nastanejo Potrjenje zapisnikov o LXXV. odborovi ■ Q dneyih konjunkcije in ako jo bil Beji in o XXII. rednem velikem zboru. — bftš grozoviti potre9 0b sredozemskem morju 2. Naznanila prvosedstva. - Volitev pred- na tak ^ kakor jo bi, to Fftlb _ sednika, njegovih namestnikov, blagajnika, t koyal bil jc to je slučaj. Ako bi imeli ?' --J??!:-?"I »anoBljivih vesti od vseh krajev zemlje, ............zvedejj daje skoraj vBak dan na enem ali drugem mestu bolj ali manj močen potres. Kdor hočo tedaj potres prorokovati, more to prav lahko storiti, kajti skoraj gotovo bode na enem ali drugem kraju zemlje potres — in teorija je rešena. Mnogo bolj temeljita pa jo neka druga teorija, katero pripoznava večina naših učenjakov. — Naša zemlja je bila nekdaj gotovo žareča. — V teku nebrojenih tisočletij se je počasi tako ohladila, da je nastala vedno rastoča trda skorja, pod katero je še vedno žareče jedro, katero rjev in poverovateljev društvenih zapisni kov. — 4. Volitev odborovih odsekov. — 5. Poročilo tajnikovo. — 6. Posameznosti. Občni zbor „Narodne tiskarne" v Ljubljani jo bil v nedeljo 17. t. m. za 15. upravno leto. Iz računa doznamo, da iznaša čisti dobiček leta 1886. 1419 f. 67 novč. Hranilnic je v Avstriji, brez Ogor-skega, 376, v katerih jo vloženih na 2 milijona knjižic ena milijarda goldinarjev. Ker ima Aatrija 23 milijonov prebivalcev, tedaj spada ena knjižica na 12 prebival-______ __ ____________„ ' cev z vlogo 500 gld. Od skupno vloge pa Bvojo vročino vedno še ohlajenej skorji odđaja. — To pa danes uže vsako dete zna, da se vsaka tvarina skrči, ako se ohladi. Tako so je skrčila mej ohla-jenjem tudi zemlja ter se skrČuje se dan- dario*. Vsled raznih lastnosti in posebnosti različnega skalovja pa morajo v globočini pri takem skrčevanjn nastati ogromne po-kline in kader koli se to dogodi, ali kader koli se uže nastale pokline in votline Še bolj razširijo, mora popolnoma naravno nastati silovit pretres, koji se čuti tudi na zemeljskej površini, ako je dosti jak in potem ga zovemo potres. To jo prikazen, kojo moremo često-krat opazovati v majhnej razmeri pri vlažnem lesu, kateri se večkrat z dosti močnim pokom razpoči; prav tako opazujemo na suhoj zemlji vse polno poklin, katere so nastale vsled pomanjšanja vsebine. Ta teorija ima tedaj mnogo verjetnosti na sebi. Samo ob sebi se pa razume, da so neizmerne globočine, v kojih so dogajajo nazvana skrčevanja, našim očem na vse veke zakrite, ali neutrudljivemu in natančnemu preiskavanju v raznih laboratorijih se imamo zahvaliti, da so nam nastopki in vzroki te naravno prikazni nekoliko pojasnjeni. Posneli smo predstoječe razlaganje po predavanju doktorja C. A. P. na Dunaji. — Večina naših čitateljev nema priložnosti se iz raznih novejših spisov tnero-dajnih učenjakov podučiti o toliko zanimivih predmetih in smo prepričani, da smo pravo zađeli, ako smo v predstoječem to razjasnili, kar so pred kratkim časom še celo omikani ljudje „božjo šibo" imenovali. — Izrekli bi samo še eno željo na temelju narodnega pregovora, kateri pravi: „Do tretjega gre rado". Imoli smo **užo v teku zadnjega desetletja tri grozovito potrese in to v Ischiji, v Granadi in prod kratkim 'časom ob Nizzi, Zloglasna številka tri jo tedaj po narodnem pregovoru na strašen način dopolnjena in nadejajmo se, da nas vsaj v tekočem stoletju nobena enaka vest več ne izdrami iz našega uže tako problematičnega miru! K. Tržaški Sokol soboto 23. aprila v gornjih prostorih napravi „jour fix „Slovansko čitalnice. Zabava obeta biti jako živahna. Začetek ob 0. uri zvečer. K obilni udeležitvi vabi Odbor. LINIKA za spolne in želod-čnve bolesti, nastop« -okuŽenja 1 oslabenja možke slabosti, poludje, žgečo vodo. močenje postelje, puščanje krvi, zabitje v de, m za vse bolezni mehurja, droba in živcev. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem posto anju z neškodljivimi sredstvi. 6—14 —104 C. Stroetiel, .specijalni zdravnik Lindan anu Bodensee 7alr\ria za podplate, dobrih z-diuyd KVĆ. itl trpežnih, lastnega izdelka — priporoča po nizkej ceni strojarija Ivan Tomsič-a na Vrhniki. s -10 Najboljši papir z,a cigarete 3—36 je pristni LE H0U6L0N fraoc. falirik itolejev in llbiirj v Parizu Svari se pred ponarejanjem. i- 7*r■ \ drugi zlr* 'I11 «(od'J Ta papir ip-k > pp» >>r >1ij 1 KJijMitji ilri. J.J. fohl. E. Lud^lifi li. Lippmian proiuorji kmnlj.j ua. diaihk. v.iBađiiiStfu, ikovo»tl, rali nio-ujdin ni uik tko ivi t v trin '5 O O/tfEL'lLLEČ CAWL|T / C*T77|^ICV Fac-Slmlle de l'Etiguette f*Ma/CAMTat 17 B11 B«rug»r i PAtIS. SREBRNICO ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilken8ona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj. Karol Krcikcnbanm 4 Braunsehweig. 9—52 Moda, m P m m m P Ljil \U in MIHA PRAŠEL Podpisani naznanja, da ima veliko zalogo slamnikov za gospo, otroke, za Roepode, finih in priprostih, tudi za oko-lifuno, vsako barvo in obliko, nadalje pere slamnike, katero tudi barva —vse to po najnižih connh 10—8 Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako posiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100-27 I Ljubljanski Zvon. g k Gld. 4.60. » I Gld. 2.30. - Gld. 1.15. | mm^m&šJi------------------- * 1 U LIJ U G R I M M, dcžiiikar, Đarricra Vcccliia št. 18 jo zelo bogata zaloga solnčnikov za gospe, za jako nizko cene. — Solnčiiiki za gospođe od 90 novč. llftprej. — Najnovejši „Entrocots" za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 novi;, naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volno in bombaž«. Sprejemajo se popravki za jako nizko cono. 70—104 ŽELODČNE BOLEZNI je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi Želodčni piinči Da si človek izvoli pravi i«k proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake leke Večina raznih kapljic, i2lečkov Itd , k>i-tere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo. niso nič družeča, nego škodljiva »mes Edini JoruznlemitU bal« %nm si je zagotovil vsled svoje priprost* sestave, odločno oživljajoče i ti želodčne živer hitro krepčalne m >či pravico prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veBe praSanje po njemu. Ta balsum bogat na delajočih snovih kineške robar bare, katera korenika je poznan« zarad nje n< git npodnega upliva na prebavljeni* n čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti tHŽuvum v želodcu odvisnim od slabega preb >vijanja; zato pa ga vsi strokovnjaki In zvedeno priporočujejo proti neješčnosti. zabasanju. smrdljivi sapi gnjusu, riganju, bacanju, proti nemnroidalnem trpljenju, zlati-nci in vsaki-j bolesni v črevesju Steklenica t navodom vred stane :tO novcev. q9—48 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI. Skladilća v Trstu v lekar i Mark» ftarastnt i O. B. Rovis, na Reki v lekarni al Reden tore, (t. Grneiner, v Korminu v |h-karm A. Franzorii, v Tominu v lekarni E Fallscu. HO—48 • "'«1« '••re '^STt?' T ■' v T t- daje pohištvo tapecarije, razno strižno-blago za obleke, ure vsaka vrste M. Coreni via della 1 št*, t P. II. Kisla voda, kopelltče RADEhiCE_ s"iii:p j:.ki~(ili.irr>niiiro-llihion-kidllno«. (;«ro-p- kuoi s« d< HI . lil li in iinnk:i kj^lil VKil.i . \ i4|ii'i'|tlkuin pri r li u, kairilijl v •ISi. m luirji n 1'tlvi-11, r)ii 1 i tili, lirniiibnrli 111I1 ril, E'i.t niči. f-loil nih t)i|.-r.nili « ]. foll nsrer via (teppa E « 1 rs u. A. 11 v G.irl.a v Celju in Mariioru. TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 Roldov do vsacega zne«ki V8»k dan v tftdnu, r siku n praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure onoludne. Ob neleljah oa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°l§ Plačuje vsak dan od 9. do 12. me opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 3'lt •» » » • »30 i Per le lettere di versamento attnalmenU in ciri'.olaiione, 11 nuovo tasso d' interesse co mincderA a decorrere dalli 27 corrente, 31 nor-rente e 92 Novembre, a «6 3onda del rispettivc preavvlso Napoleoni: 2,[*°Io annuo Interesse verao preavvleo dl 30 glorni 3 • • » • » »3 meal 3'14 >• » > ■ »6* Banco Giro: Ban onote 2'/,*/o sopra qualunquc sommH Napoleoni senza interessl Assegni sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck. Graz, Salisburgo, Klagenfurt P'inme Agram, franco spese. Acquisti e Vendite dl Valori. divise e incasso coupons ,/<0/l Antecipazioni sopra Wirranta In contanti, interesse da con-vi-nirsi. Mediante aperturu di iredito a Londrs Jprovvipione per 3 mesi. orto • elTetll 5'i ,°/o interesae annuo sioo 1'imp di 1000 per Importi superiori da conr Trloste. Ottobre 18H 16-48 Zaloga tovamice platna BER. BEER-ov SIN HH^MO (Brunn), Fr6hlichergasa-i poSilja proti povzetju 1 komud 4[4 domačega platna 22 /, m f. 4 — 1 komud V« domačega platna 22'/, m. f. 5 - 1 komad tkanrga plntna 23 m. f. 6,- 1 komad eU tkanrga platna 23 m f 7-50 ĆKŠLJANO SUKNO zi poletje se more prati, v najnovejših uzorcih 1 ostanek 6'[, metrov za dvoatruko obleko za goapode 8-6 3 for. SS nS. samo, dokler je še kaj v zalogi. V Uzorci In ceniki sr pošiljajo zastonj In franko. Piunione Adriatica di Sicurti x TrMu Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenie V vsih kombinacijah Glavnica In reaerva druitva dne 31. decembra 1883 Glavnica društvo gld. 3,300.000- — Reservni fond o<. dobičkov » 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na Življenje 150.000'— Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov 161,500' — Premijna reserva vseh oddelkov » 7,342.780'36 Reserva za škode » 267 601 — V portfelju: Premije, ki s>e imajo potirjati v prihodnjih letih . . . . » 16,954.118 57 Skupni znesek v: h škod plačanih od I. 1S38 do 1883 gld. 114.949.847 01 Urad ravnateljstva h—24 Via Valdirivo, št. 2 (v lastnfj hiši. [Glavni zgo-i jdit evHnt.! i 500.000 1 i marakah.j Oglas sreće Za sgnditke jamči država. Poziv na sudjelovan e kod Lutrijskog srećkanja koje garantira Hamburg Iz kojeg će se atalno 7 milijuna 222.000 marakah dobiti. Sgoditcl ove unosne novčane 'utrije, koja snatoji polag nacrta od simih KjO 000 sre-ćakah, jesu sliedi'di : Najverfi sRoditak jest 01— event. 500,000 mar. marak. Premija 300,000 1 sR0ditukd*OO,OOO 2 s godi ta k & | OO.OOO 1 spoditak u NO.OOO 1 sgoditnk ii OOO 2 sgoditiik A 90 OOO 1 scodit.uk OO.OOO 2 s godita U A »O OOO 1 sgoditak a »O OOO 5 s god i tak A «o OOO 3 sgodit»k il 10,000 mnrnk. 5.OOO » OOO 9,OOO l.OOO 500 •ri6 spod i ta k a 10H sgodituk A 256 spodita k ti 512 spodita k & 791spoditHki\ ___ 150 flpod. d 300,200,150 30950 sgodittk d | |5 7900sgod. 4124.100 94 7850sgod.&0» IO, * O ukupno 4SV.OOO apoditakah ovakovih izađi h sj^gnrno u malo inj-s-fih n 7 odielKh. Glavni sgodltHk I r,-da iznaša KO.OOO m»r„ naraste u II. na OO.OOO m.. u IH. na 90.000 m., u IV. na NO OOO m., u V. na »A OOO m, u VI. (OO.OOO m„ i sa premij..m od »OO.OOO eventualno fiOO.OOO maraksh. — Za prvu vucidbu, koja je s!nži)eno ustanovljena, stoji ; ciela orlg. srećka 6 m. ili f. 3 60 a vr. ool » 3 « n » 1.80 » četvrt >» V/ , » 90 nvč • t« razpošiljam ovh od države zajamčene originalne srećke {nikakve zabranjMiin nro-mese; sa vu«idbflnim nacrtom su državnim g-bo m uz frankiranu pošiljku svi»t« i u najdalje krajeve Svaki sudionik dobije od mene nakon s ak<- vu<-idbe listu spnditaka badava; - Vuoiđhoni nacrt sa državnim prbom, na kojein se nalaze 6 uloici razdioba M^odita