Leio V-, feiev. 71, V Celjtt, loreK due 26. lunija 1923* Fostnina plscana _ gotonini _*L__¦____ ________L __________ _^^^_. ^I^M^k _______^ ^¦MMBH^k^. ^^^^hb|^^ ^__________^^^ JHMHM^ .BIB ^^_^_^__l ^______L____fl___F' ^_^_^_^_F _^_^_^_^_^_^B ____________________? ^^^Li'^^^* v__|^__^_^___^__^ ______Bfl-_____B hB ^_H ^^HP ^_____P ^__r vB HH^^ ^v L/cejs,, ^i;in" do ^^^ 3H •^^ ^^ "^^^ ^___^ ^___r ^m ^_—^ _ JÖKd ^'nj^ica __ $:_-•_ !etno 60 Din, mesečno 5 Din, za ino_om?tvo 240 Din. ix.ctSi /a /?mi viiine stolpca 50 p. Reklame med ttkstom 70 p. Posamezna štfcvill___ »tane 1 Din. Izhaja vsaK iorek, cetrLeK in sobolo. Upr» vnlStvo: StrobbniaTTrr—----________-^ 'J*=* -f. 65. Ra.un kr. poštnepa čekovnega uradastTTun^: Punt v radikajnem kliibu. Ministr_ki predsednik Pašič je v 2t-o težketu položaju, celo njegovi lastni pri_ta_i so rnu začeli delati preglavico. Upirajo se novim davkom in novi urad- T;ük\ pragmatiki. Odpor se je thko roosrri!, da je bii PaSic prirnoran skli- ca:i se]o radikalnega kluba. Z'asti so r__.protovali kmetski radikalski poslanci povlSanju zemljiSkega davka, katerega st< zlasti v Srbiji le maio plačevali, se- c_; pa je naenkrat tako narastel. U&o- varjali so tuii uradniškemu zakonu z rrc.rvacijo, da so uradniki že tako pre- ve-c plačani. Uradniki, ki so pri voiitvah da)i svcje glasove radikalski stranki, sedaj 1-hko uvidijo, kake priiatelje uradni- iiva so volili. Vsak Človek brez razlike rnora uvideti, da je danes gmotno sta- l.iie uradništva pod vsako kritiko. Le radikalci tega nočejo priznati. PaSič je na seji izjavil, da mora imeti 'vsaka ylada denar in tudi radikalna. Ako ho- Le;O» da ostane samoradikalna vlada J?L krmilu, mora jo glasovati za povi- Sanje davkov. Glede uradniškega za- lod vudstvoiu K. iiiž. K. Kavčiča — Irii.-i iml«j._c iztrasirati železniške prose: i/ Kočevia in Crnomlia prcko Lukovilola do postoicOc prose /a^rcb - Sušak (v bli'/ini postajc Vrbovsko) tcr Št. Janz na Hol. — Sevnica. l3o prcteku par ineseccv irajajoce^a sekcijskesa delovanja v pisarni in v tc- r^ui. naiti ie danes že možin) objaviti ciciiniiivni potek trase v podrobncin. lz postojcče žolezniškc postajc Ko- čevjc tcčc nova proga bolj po sredi ko- čcvskc doline do 8 km, kjer ležj postaJa Mozelj, približno \ sredini mcci (Jornjim Mozljem in Crnim potokom ob kolovoznl |)oli v bližiiii clcželne cestc. Železniška l>ro.u,a jc položcna tako visoko, da jo po- voilcnj, ki skoro redno poplavi dežcluo ccslo. n,'. doscžc. Posiaja Mozcli jc sre- clišče za bližnjc vasi: I^iindoi. Ooniji In Spodnji Mozclj, Crni potok, Zaičji vrli. Livold ter velike važnosti za obcine: Novi Lazi, Koc.vska Rcka, Kočc, Gote- nica itd. — Od postajc Mozcli se clvi.ua pro.^a z |>ovprečno 11 0/00 in drži iiižno pod Kajiulolom, poteni preiile na sever- no stran dezclnc cest-e ter privozi blizu vasi Rinisko v postaio Kncžjalipa (okoli 16 km). — Zapustivši to postaio prod re PASCALOVA DELA. Les Provinciales (1656 — 1657). Proviucijalska pisiua. PoRlejino. v •kakšnih okoliščinali so bila pisana ta Pisma. Ncko dvlo, naslovljeiio Augusti »us, obelodanjcno.od Jansviiija, Yprskc- Ka škofa. je razi)ra\ijalo o milosti, a je vsebovalo gotove propozicijc, ki se ni- ^u skladale z nauki katoliške ccrkve, jc i>apež obsodil. Mcnilii v Port - Royalu, ^|'.'«i na eel,, Ariianld, so dr/ali z Jansc- ii-"in!"/ !CZlliti- katerc jc podpiral tedanji 0 "ic obsc>- s<) ll0tcli s »()nH)Ci0 Sor- ";tdlti Arnanlda. Nadcjali so sc, 1 Vn i 0PK-iiio ^ v Port - Rovalu, kate c so mi. b,ie trn v petj A " |».sal spoimne za spoinInK K - Pasciri svoje prvo pis.,h>. v katcrcm le razkril jeztiitske manevre. Vsi mcnihl. Holikor se jih jc mojilo dobiti so prišli ua Sorbonno in se usedli med soctaike. Bescde »vec -nicniliov kakor pamcti« so v?.btidiki. splosiio pozornost. Kdo je av- l"r tep:a napada? Iskali so, sumničili in wlariiiirali vso policiio. Kmalu Je izšlo l|niXo in nato tretje pisino. ki so jjh Iju- lifc kar požirali. Oblasti so näsle posa- Tl"ieziie izvode v svojili kočijah in mi- yiJh. Nemosoče ie bilo odkriti krivca. V ¦firvih trch pismi?i ie Pascal obravnaval samo vprašanjc o milosti. Naenkrat sc jc pa prizor spremeiiil, pustil je debato o Sorbomii in Arnaukhi, naineril jc pu- ščico naravnost na iezuitc in bičal nji- hovo moralo. Izmislil si jc uiladciiiča. Louisa de Montahe, ki je prišel iz dežclc v Pariz, s pretvezo, da bi sj pouCil, sc jc obrnil na nekej^a jezuita in .^a vpra- šal o par slučajih gledc vesti. \>obri pater niu jc odkril skrivnosti morale sNOJc dnizbe, ki ie !>riknjjeiia za slabostl lincli. Za vsak stau ie posebna, za re- ilovnike. služabnikc, bogatine, trgovee, b.mkirje. oderulic. tatove, /,a pobož-nc žcjiskc in za one, kj niso. »Hanasuji ljti- die«, je ffovoril pater, »so tako pokvar- Kiii. da iih nc inorcmo pridobiti za nas. nioramo tedaj mi k njini. dnitfače nas vsi zapuste«. Poučil je mladciiiča, kako prilaKoiHti moralo v encm ali dnigcm slucaiti. Zivahnost incd obemn. cnim ta- ko hudobuim in dnijtim tako naivniin je postavljala Pascalova pisma v vrsto Mo- lierovc komecüjc. Na koncn desctema pisma pa Pascal zo]>et spr.mcni svoj ton. Napadel jc je- z'i'ia ua jako sniejcn nacin. !jrovincl- alska pism.j se oJlikujejo po sodbi Vi-clc- maina j>o ltratkem. jasnem in cTejfant- iiem sloffii, njihova Segavost je naravjia in ostra. Pascal je i/umd pravo kciine- irasa scdlo med kocevsko in poljansko Utjliiio z 1500 in doltfiin prcdorom. Vlioil prcdora leži ua koti 545 in blizu kapclicc na d'.žolni costi. odkod.r začne proga paciati z 19 0/00. Pri izliodu prtKlora sc nudi potiiikoiu krascn razjik'd ua poljan- sku dolino, kakor tudi na hribovjc on- stran Kolpc. Iz predora krciic proRa sc- vcrno nad vasjo Zaderc na vzhodno po- hočic po'ijanske doliiic in pride pri 22 km v postajo Ccpljc. Ta postaja le/.i blizu kote 490 ob dcžclui ccsti kr je izhodi- šče za obOine: Koprivnik, Ncmška loka. Ccpljc in Dolenja Podyora. — Dalie pti- dii trasa / 25 0/0U do postajc Stari trs ob Kolpi (27 km); ta poslaja lcži vzhod- no Oalgovc soricc. Zn postajo Stari trs preidc proAa ua pobocjc kolpske doline in sc otlprc mi.kavcn poglcd na .v;loboko v doliui tckočo zckno vodo in ob njej stniio padajoCc brcgovc Na pobočju nad vasjo Spodiijc Radeiice sc nahaja pri .^2 km posiaia Radyucc. Prod to uostajo nelia |>adec 25 O/Ö0 ]>o desnem brcRu Kolpc. Nasproli vasi Speharije zapusti pri)ga kolpsko dolino in zavije proti ju- iiii ter pride pri km 3S v postajo Lukov del. Tik za postaio, ki le/.i na nasipu iz prctlorovc^a materijala, stopi proga v •4900 in dolg prcdor Lovnik, ki koiiča v dolini dobre, približno 2 km scverno |X)Stojcče posiajc Vrbovsko na žel. projji Zagreb - Sušak. Krutko od izhoda prc- dora sc snide nova proga z imenovano postokCo z.cl. na novi postaji Vrbovsko- scver. — Dolžina ceie prose Kočevjc - Staritrj;- - Lukovdol - \'rbovsko sever — meri 44 km. Iz ]>ostoječe postajc Crnomeli za- vijc trasa pri Vojni vasi proti iiigu. pre- mosti Laliinio, drži potcm vodoravno l'o kratki planoti skozi postajici Hutoraj in Bclci\ rh v postajo Vinica (km 61), ki kži \' kolu mod cestama v Crnomeli in Sinii vrh. -- Zapustivši Vinico teče pro- ksa v niinimalnein vzpoiiu miino vasi U- čakovce ter premosti Kolpo pri Zdiho vcm. Onstran mosm tik pri tern st-ln sc naliaja posiajališče Zdihovo. katcro le- ži ob splosiio znani, veliki Lujizni ccsti. — Pri Zdihovom začcnja vzra so jih izpustill, Ker jc bilo nck'i.i i^rccej ostrih took v o- brambo jansenistov. Oritfinalni zapiski sc nahajajo danes v narodni biblioteki. Misli so zato tako /.aniniive, ker skoro vsaka stran vsebn.ic notranje živ- ijenie avtorjo\o. Po praviei nazivajo to zbirko pisano s srčno krvjo pisateljevo. ^ nckatcrih prihodniih številk bomo nn- dili našim eitatcljem nekaj odlomkov iz tejfa tako tflolvjkp zamišlieneMa dela. ran;:e s;"lavnesa poieka tc trase je žc koncauo, scdai sc med drutfim se prou- čuje variianta za zacetno postajo Tr- žiščc kakor tudi naC.iu zvezc pri Scvni- ci i;i šieer take, da se ustvari istočasul dircktni spoj v sn.cri Zidanimost in Za- k'reb, nc da bi 'oili prmiorani v eni 'eh siner obraeati vlake. Snier Zidanimost - Sevnica - Lt. Janž - Trebnje - Novime- sto - Crnonicij - Lukovdol - Vrbovsko scve/ je 'ro- vüiija. Ker je vodstvo HRSS pozvalo or- k'anizacije slrankc. da pridejo z republi- Kanskimi zastavami in bi lahko prišlo do krvopreliiju, ie polieijsko ravnaMi- stvo prepovedaio zborovanje. Sestal se ie nato Kld.vni odbor HRSS, ki je sklenll, da a^.C) vlada ne prckliee prepovedi, pre- kine hrvalsko naroduo zastopstvo in s tem ludi hrvatski narorcj. kraikiiii v policijski slu/.bi in sla zloranljala svoji detektivski Icgitima- ciji za razücnc zloeine. Desna rndikalna politiena skupščina je z zadnjim pucem v tcsni zve/.i. Madžarska vrši tajno del- no mobilizacijo. Poklicani so trijc let- riiki. Pov.ajan.ia v Riiiiu. Delo paritetnc komisije v Rimu se bliza zaključku. I- taliianska vlada jc dala svojim delega- toir. polnoniocic. da z našo državo za- kliiK'i;,) tudi konveucijo gledc poštncga prouieta incd obenia drzavama. Celiske novice. PROSLAVA VIDOVDANA. U če- tvrtak 28. ov. m. na Vidovdan u () satl prc podiie u Narodiiom domu priredjuje r ovdiišri.ia pravoslavna crkvena opština parastos palini .iimacima za slobodu 1 ujedinjenje. Nakon parastosa odviace se prigodni govori. Umoljavaju se tnestne korporacije i gradjanstvo da prisustvuJle proslavi. — Predscdništvo pravoslaviic crkvene opštiue celjske. Mestno gledališče v Celju. Lepo seztjo krasno uspelih predstav, h ka- terim so pripomogla v polni ineri go- stovanja ljubljanskih in mariborskih igralcev, je zaključila v petek, dne 22. tm. abonma predstava mariborskega Narodnega gledališča. Vprizorila se je Rob. Braccova veseloigra »Prava lju- bezen«, ki jo ie spretno prestavil na slovensko g. Bratina ter jo režiral kot premiero tudi v mariborskem gledali- šču. lzvanredno ugodni kritiki o priliki premiere se nikakor ne morem pridru- žiti. Brezdvomno je veseloigra poina fine duhovitosti; dialog pa, ki se vije skoz celo igro, more učinkovati le v originalu in sposebno temperamentnim interpretiranjem posameznih humori- stičnih seen, ki naj nadomeščajo de- janje. Že na sebi manj pulzivna slo- venska narava se more le teŽKo pri- lagoditi naravnost razposajeni živahno- sti, ki jo potek igre zahteva, da ne postane dialog, dolgočasen, občinstvo pa utrujeno, ter izgubi vsled tega po- trebm kontakt z igralci. Igra je sa- lonska. V salon pa spada temu pri- merna zimanjost, kretanje in nastop. Oledalec s kritičnim ofesom opazi vse, v njem se buni tudi estetični cut. Vprizoritev v Celju ni zadovoljila mene in z menoj pretežne večine celjskega občinstva. V nabito polnem gledališču je zavladal dolgčas, ki ga niso mogle ¦preplašiti niti posamezne dobro pogo- deae scene, niti tretje dejanje, ki je bilo še naiboljše. Vse priznanje g. Bukseko- vi v vlogi C'cne! Z unietniško dovršeno- stto ter s salonsko eleganco je podala razposajeno ženo, bila čnstvena, tempe- ramentna in tckom cele igre pooolnonia kos svoii težki ulogi. 0. Bratina ceni celj- ska pnblika kot velikega vrmetnika v ka- rakternih ulogah. Nudil na'm je s svojo kreacijo že marsikateri prijetni večer, ko situ) ga obC'udovali in želeli, da ga v sličiiili ulogah /opet in zopet vidinio- Kot Ugo v »Pravi ljubezni« ni ugajal, ker spada po svoiih kreacijah v popolno- lTia drugi milje. Nastopila. sta v manjsih ulogah g. Tovornik kot šofer in gdC. ^(nrmova kot gostilničarka. Na mestu bi bila kvečjemu v kaki glumi nikakor pa ne v salonski igri. Soonerija Je bila tepa, iluminacija dobra, le odinori mnogo predolgi. Za bodoče želimo, da st izbere za gostovanje kakšna bolj primerna igra, ki bo dosegla tudi požrtvovalnosti igral- cev primeren uspeh. Aplavz ob koncu iretjega dejanja je izražal simpatije. k\ üh goji celjsko občinstvo do obeh prl- znanih mariborskih unvetnikoV. -vlj- Državna dvorazredna trgovÄka sola v Celju. Vpisovanie gojencev in: tcojenic za šolsko leto 1923/24 sc vTŠi 2.':fft 3. ju- liia od 8. do 12. ure. K vpisu je prinest! zadnje äoisko izpricev^lo in krstni ozi- roiTia rojstni list. Gojencem in gojeakaTn i/\en Cclia if iiicizno pri.^lasiti sc in po- slati predpisane listinc po pošti. 'I'e na] bodo pri ravnatelistvu vsai 3. jtilija. ^r prvi letnik se spre.ieni-aio brez sprejem- ncga izpita deeki, oziroma deklice, ki so dovršili A. razred sreduje sole ali po|)ol- iio niesOansko solo, ali pa pripravljalni razred dvorazredne trgovske sole in so stari vsai 14 let. Poleg tc-Ii moreio biii sprejeti v prvi letnik tudi oni, ki so do- !>ili v 4. razredii sreduje sole drugi rod, ali tisli, ki so dovršili 3. razred srednje sole, ako so stari 14 let in napravijo sprcjenini izpit iz slovenščine. srbolir- vaseine, nenišoiiMj, raOunstva. geoiuetri- je, zcmljcpisia, |)rirodopisja in prirqdo- slovja. Pri preizkiisnji se zahteva toliko znauja, kolikor si ga pridobc ueenci v pripravljalneni razredii dvorazredne tr- j govske sole. V drugi letnik se sprejema- io absolventi prvega letnika dvorazrccl- 11Hi trgovskili šol s pravico javnosti. Pri- pravljalni razred bo radi pomanjkanja zaeasno ukinjeu. Celjska kra.ievna orgauizacija JDS prireja redne politiOne scstanke vsako sredo ob K<9. uri zvečer v restavraciji Narodnega donia. Pristop imajo vsi or- ganizirani člani JDS iz Celia in okolice. Za Clanc ožjega in širšega odbora pa Je poscčanje teh političnih sestankov ob- vezno. Ker je na duevnem rcdu ustano- vitev podeželskih organizacij, se prosl i polnoštevilue udeležbe. NaraSčajski dan v cel.jski sokolskl župi včlaiijenili -dnistev. ki bi se moral vršiti v petek dne 29. tin., ie vsled pre- povedi radi razSirjenja nalezljivih bo- lezni. ])relozen na nedeijo due 29. jtilija t. 1. Vsa prireditev vrsi se v nezmanjsa- nein obsegu, kot bi sc bila vršila v Pe- tek. Pozivljamo vsa v celjski sokolski župi včlan.ieiia dništva, da priprave in delo pridno in neumorno nadaljujejo, cTa bo udeležba naraščaja veličastna ter uspelrpopoln. Na progah jiižiie in držav- t ne zelezniee imajo vsi udeleženci pravico do poloviene vožnje. Nataneneiša uavo- dila dobijo dništva v okrožnicah. Prihodnja se.ia Sokolskega drušfva v Celju se vrsi v torek. 3. julija ob H. uri zvečer v društveni zborovalnici. Seja, ki bi se naj vrsila 26. iuiiiia. odpade. Oremij trgovcev v Celju naznania, da bodo trgovhic v Cetrtek di>e 28. 6. tl. celi dan odprte. Dijaškl kuhlnji v Celju je da- roval g. Fr. Žuza, vpokojeni davčni iiradnik v Celju, 50 Din. Celjske ob*iRske zadeve, ?o dolgem odla5anju'; se je konečno vendarle odločila tudi Hrvatska štedi- on'ca, da zgradi v Ražlagovi uiici poleg »Uniona« novo poslopje. Pred- ložila je že ::ačrte mestnemu magistratu in prične začetkom julija z de!om. Te dni se je preselil zadnji del celjske državne policije iz poslopja v Vrvarski ulici, tako da se uporablja hiša zopet izključno v stanovanjske svrhe. — V naravnost Škandaloznem stanju se nahaja zid za okrožnim sodiščem, ki ogroža celo mimoidoče pasante. Lastniku in upraviteljstvu poslopja toplo pripo- ročamo, da odpravi ta madež na celj- skem mestu. Aretiran je bil dan-es Hie Jurij, rojen 1887 v (Iredencu pri Krapini radi pote- puštva ter oddan v zapore okrQ'/nega sodisea. Kino Gaberje. Sreda 27., cetrtck 25. in peteJv 29. jun. »Blaznost«. Velika dra- ma v 5. dei.' v gl. vlogi Reinhold Schünzl in Konrad W'eid. 2e imena sama dokazu- jeta dovolj in ni potreba fihnske- drame se posebej hvaliti. Licitacija mesa. Na osnovu naredje- n.ia gosp. Ministra Vojne i Mornar'ce F. P. br. 3260 od 1. maja tek. god. održat ee se Javno ustmene licitacije po od- redbama cl. 86. do 98. Zakona o držav- nom računovodstvu i sa najpovoljniiern ponudjaeem zaključiti pogodbe za is- poruku potrebnih dnevnih količina mesa za ishranu vojnika za vreme liferovanja od 1. avgusta do kraja septembra os'c godine po predpisanim uslovima i to/. I. Kod intendanture Dravske diviziiske oblasti.u Ljubljani na dan 11. jula ovc godine u 11 časova pre podne za garrii- zon Ljhbljanski, kaucija iznosi 35.000 dinara. 2. Kod Komande vojnog okruga u Celju na dan.9. jula ove godine u M Casova pre podne za garnrzon Ce!;'e, kaucija iznosi 1S.0Q0 dinara. Uslovi Po k.ojima če se ov©.^licitacije izvriti. mo- . gu se Videti. svaüfpog dana u intendan- turi Hriivske divizijske oblast: u Lljub- liani \ Komande vojnog okruga u Ceiju. Oznaceiie kaucije polaže se u gstovom novcu Hi vrednostnim papirima po el. 88, Zakona o državnom računovodstvu na dan licitacije K» ča.sova prc podne na biagajni navedeiiih Koinanda. Svaki po- ; niuijac (üeiiant) obvezan je. da preda na j dan Kcitacije predseduikn komisije pis- iueu"a svedojansiva nadležiie -trgovaCke kortUM-e o svojim preduzimackim po- dobnostima i sposobnostima za ovu ;;- feracij'i. kao i overenje porcskih vlasti. i!a je S\-(}ju radiiju prijavin i platio po- rez za tekoče troinesečje. Iz kanceiarije intendaiitiire Dravskc divizijske obla^ti F. Br. 9. 1.72 od 13. juna 1923 godiue u Lj nbi jani. 3— Dnevna kronika. Ferdo Roš '¦". \' Hrasiiiiku ;e umrl 22. tin. zimraj veleposestuik g. Fcrdo k'os v sLart-sti 7(> let. Pokojni je bi! e- den niiizasluZüiieiSili naftih starih narc»ti- nih delaveev. P(ul slovensko zastavo je /bra! \- Saviujski dolini in indiistrijsklli krajih ves naroden živelj proti nciiištvu. \' devetdesetih letili je postal Kos prvi narodni župan v 'l'rbovijah. Več let Jo bil deželui poslanec \- ¦graskem dežel- neiti zboru. Ko se je usianovila Narodna iuii)redir.t stranka, se je pokojni živah- iio boril v nienih prvih vrstah. Leta 1907 jc prevzel tudi državnozborsko kandi- daturo \- celjskem volilneni okrajti. Na gospodaiskeni polju si je pridobil rajni i'erdo Ros veliko zaslu.y;. Dolgo vrsto let je bil predsednik Kmctijske podiMižnicc. uveljavljal se je \ okrajnetn zastopu, slovenska industrija se mu ima veliko zahvaliti, bil je tudi med ustanovuiki laške Delniske pivovarne. Kot mož po- steuiak, prijazcu in dobrodusen. je u- ži\al globoko spoštovanje pri prijateljih in nasprotnikih. Pokojnik je zapustil n- gleduo rodbino in dv;t uiecfciva sinova. ki se udejstvujeta kot uarodna in politi- Cua c'.clavca. sta vredna uaslednika svo- jega očeta. Cj. dr. Fran Roš, odvetnik in zupan v Laskeui je eden prvih dcnio- kratskih nioz v inariborskeiu volilnem okrožju. Učitelj Miloš Roš pa z veliko vnetno nadaljuje narodno - politieno ln kulturno dclo v svoiem rojstnein krajn. Brat pokojnika, inženjer Boštjan Ros, na si je iztekel obilo zaslug pri-graduji železnic in cest v Bosni. Smrt Ferda Roša bo vzbndila v vseh narodnih kro- ^ili odkritn žulost. Poštencnui, vnetem« iu zaslužnemu možu hoeeino ohraniti trajen spomiu. niegovi spoštovani rod- bini pa izrekamo našc odkrito in glo- boko sožalje. Naše srce. \" sredo se ic vršil v Liubljani v Narodnein domu ustanovui občni zbor »Nasega srca«, zvezc dobro- tvoriiih in nravstveuih organizaeij. Na- men društva je lajsati bedo ter povzdi- govati nravuost in vzdržnost. Zborova- nje je otvoril predsednik ustaui'vnega obcnega zbora minister u. r. dr. 2erjav z daljšim re/eratoin. v katerem je raz- pravljaiO karitativiiem iu nravstvenvm i'.elu v Sloveuiji pred vo.ino, med vojno in izza osvoboienja v nasi državi sploli. Povdarjai je. da je po i>revratu nasto- i>ilo mišljenje, da se mora vse karitativ- no delo. podržaviti, danes pa ie po vseni svetu previadala druga smer. da se prl- vatue moci zaposlijo in podplrajo karita- tivno delo. država pa uaj podpira privat- 210 incijativo, jo nadzira in spopolnjule n; sodelovanjem samoupravnih teles. 2a- libog zmagujejo reakcijonarne smcri, ki hoJejo ukiniti vse sociiaino - politične naprave. Reakciju hoče odpraviti niiiil- strstvo za socialno politiko, ki je stalna potreba kot reprezentant trpečih. »Na- se srce- noce biti nikaka nezdrava kon- kurenca.nikotnuT, hoCe !e, uvesti vec e- konomijc v karitativno trošenie. več evi- dence iu na podlagi točnrh statističnili podatkov delati in dajati nasvete. Tre- ba bo urediti zakone. ki se tičejo ubogili in slabih. Marsikaj karitativnega dela se jo vrSilo pri nas na cerkveni podlag'. kstr pa se strankarsko tzrablja. Nisino Proti skupuemu delu, a bolje je ločeno !;arakati a več delati. To velja zlasti prl abstineneneni delu in nravnostnih orga- uizacijah. Nak>'4.' nove organizacije so nepregledne pri ustsarjanju nove jugo- slovanske generacije. V debato je posc- tiel bivsi poverjenrk. za sociialuo potlti- ko. A. Ribnikar, ki je opozarjal na važ- iiost socijalnega dela. Univ. prof. Radoj- cic ie1 povdarjal.,potrebo ciiu vecje raz- bremenitve države s karitativnim c'elom. v\ žele/.niškem viiadiiktn |)rt Križajevi euvajniei so prekoraOili trijj. itaüjanski finančni stražniki našo mejo in napadü našega stražnika Andre.rt Simončiča. OdvzeÜ so mu orožje in s- ga potem dejanjsko lotili. Siiuončic se i- brani! iu jim ušel. Ra/.trgali so inn oble- ko. Dva /ele/.uisk:! delnvea. ki sia bi.';- v bližin-i sta zbežala. Italijaui so sc pb uapadii umakuili čez mejo. Itali.ianska špijoiuiža s poinocjo go lobov. ^NaSa zcuilja« z dnc 2.^. tm. im roca: »Zadnji čas so naše oblasti zapa- x.ile, t!a se Italijani poslužujejo golobov pismonošev za špiionažo v Dalmaciji, Bosanski Iisti pišejo, da sc je policiii v Sarajevu posrečilo uloviti cnega take- ga goloba. Na nožiei jv imel :;!imiinijev obroček. na katerem je bila naiiisan-.i stevilka in nostaja. Tuko se je dogualo, da ie bil i/. Italije. Tudi v (ioraždarnn so njeli takega goloba, ki je prišel \z iste |)ostaje. kakor prvi. Policija in dr- žavna oblast sedaj raziskuje. ali se raz- ieza italijauska špiouaža le na Oalnia- ciio. ali ima svoje prstc tudi v Bosni.« Morska pošast. Pred nekaj dnevi so yloviü v bližini Mar del Plata žival, kl ima obliko ercpahe brez nog. Morala je biti velikanska morska črepaha, katero je i)otegnilo 20 niož na suho. Dolga jc bila pet in široka stiri metre. Položili so jo \- led in |)oslali \- Buenos Aires, kjer ie občinsivn navpngled. Otroci imajo volilno pravico, a :;. pri nas. ainpak na Madagaskarju. Za o- troke pod desetim leloni volijo matero, cez deseto leto stari volijo sajui. To Jc uajširša voliliia prnvica .katero ima ka- ka država. Truplo Stambolijskega izginilo. Po i)oročilu »Corriere della Sera« k izgi- nilo truplo Stambolijskega; Najbrže so ga njegovi pristaši na skrivaj pokopa! . Vilo Stambulijskega so seljaki opust»;- šili. Okrog njegove hiše so se našlc več- ie vsote bolgarskega iii Inozcinskc^a denarja. Levi v zracucin letalu. Pred l zjutraj 'ob ])ol 3. uri so slišali prebivalc- .^orenie Aleksandrovc ceste v Maribora strašno cletonacijo v pisarni nemSkeff-j üdveJiiika dr. Orosela. Raz oken so P^v- padale vse šipe. Zjutraj je prišla kornis; ja, ki je našla pod pisalno inizo dr. Oro- sela luknjo, kjer je eksplozivni element počil. Akti so bili raztreeni, strop pocen. (.lovori se. da se je nad Oroselom hotel maščevati neki vojak. proti kateremu j: dr. Orosel vložil tožbo, drugi zopet tnf- slijo, da je imel dr. Orosel shranjeno gru- uato. Da bi mogel kdo vreči granato od zunaj, je po mnenju stražnika izkljuceu^, ker so okna omiY/.ena. Nedeljski »Slove- nec« \'idi \- napadalcu že zopet »Orjimo-<. Senzacionalno pismo Ivaiia Hribar ja. Zadn.ia »Orjuna« jc priobcila original- no pismo bivšega pokrajinskega namest- nika Iv. Hribarja izza časa volitev. Pi- smo je izzvalo v Ljubljani splosno ogor- cenje in obsodbo radikalne vlade ter nje- •lega eksponenta Iv. Hribarja. Vstaja v Albaniji uduäena. Vladne ^ete so v Malesiji potolkle in razpršite ustaše. Redna vojska je zapalila velikg his" upornikov. S porazom ustašev je zatrt pokret za povratek princa Wieda. Radičeva skupščlna se ni vrSüi Ker je bila zabranjena javna Radičeva skupščina, so se vršili v nedeljo v raznih dvoranah sestanki volilcev. Sle.i ali pre.i bo priš-la vsaka gospo- . dinja do prepričanja. da jj najbo4j kaže kupovati »Pekafete«, ker so ne le naj- boljše, ampak še zelo nakuhajo in se jih manj porrebüje öd drugih: Odlotnki iz duevuMta. »NOVA DOB A« Stran ? \;i 111. rediieiu občnem zboni .J. A. D. »Triglav«, podružnica Ljubljana, due V. jiinija I9J.-5 izvolicni odbor konstitu- iral se jc iia svo.ii prvi scji, due 12. j,u- iiija 1923 sledeee: I'ranjo Has cand. phil. predsednik. Mirko Roš caiul. iiir. pod- predseJnik, Engelbert Uostisa stud. inr. iujir.k. Ivo Lrhatie stiul. tel. blagainik, .iakeb Juric stud. mod. knjižničar, Do- micijitii Serajnik. stud. arch. gospodar, Tone Konjar stud inr. arliivar. Odoii Piaiihisek" cand. itir. namestnik, Ervin /Wcjak. ennd. inr. in Tone Mojzt-r re vi- zor ja. Razsodisče: .1. lierlic cand. inr., Z. Kajuih cand. iur., M. Lovrec. stud, iiir.. J. Plibcrsck ciintl. iur.. I. Razbor- sc'k cand. inr. Dobiček igralniee v Monte Carlu. i >UjLck svetovuo znane igralne ka/,lne v .Munte Cariti zuaša v zadnjl sezoni 05.V0.170 frankov. Koiiko samomorov ie bilo izvišenili. koliko premoženi in sreč imičenih poročilo ne pove. Prcpoved prodajanja tobačnih izdel- kov mladini. Delegaeija niinistrstva fi- nanc'v Linbljani objavlja: »Trafikantom je ]>od kaznijo pvepovedano, oddajati to- baene izdelkc vsake vrste otrokom in mla.dini (osebain, ki niso šc prekoračile 17. IctaK« Na to prepoved so opozarjajo v imeresu pobi.ianja nikotinizma med tnladino trafikami in občinstvo. Kadilci •na.i tore.i ne pošiljajo otrok in mladine !>c; tobak. ker inorajo trafikanti nc gle.de iiči i«1 «u!kl;iniii i/daio tobak;» Uikim osc- bant. Svobodomisdnim abituriieutoni! Šc li'.alo in zaptistili boste sredujo solo. Od- loO.it i -Tri;;!av'«, podni/nica Ljubljana vabi vse wb'turiiente. ki nnmeravate studi- !"it! i-.a liubljansiri uuiverzi, da stopite tako pornnožite število akade- Ü .]¦•;• \ yvobocioiiiiseinega, narodnega n;i^:venja in tako pomagate že v »Trl- :ricne novo Solsko leto due i5 >rptembra t. 1. Sola je dvoletna. Z njo je v zvczi-mternat gojericcv. Zavod inm i?reäv,sem nanieii, da izobrazuje knietske , siuove, ki ostanejo po končanr kmetijski šol: doma na kmetijskem gospodarstvu. Taki' irnajo pri sprejemu prednost pred vsemi drugiitni. Kjolekovane. lastnorocrto ^i^one prcvšnie- na .ctjlo po-k) (kolek 13 dinarjev) za sprejem je posiijaii ra\na- teljstvu drž. sadjarske in vinar.ske sole v Mariboru do 25. iulija t. 1.; prošnji se moraju priložiti: I. krstni list, 2. domov- nica, .3. odpustnica odnosno zadnje šol- sko spričevalo, 4. spričevalo o nravuosti ])ri oiiih prosilcili. ki ne vstopijo v zavod uepiosrediio iz kake dnige sole, 5. izjava starišev odnosno varulia, s katero sc ti zavezujejo placevati stroškc šolanja. G. obveziia izjava starišev ali varulia. ki reflektirnjo na državni ali kak drugi stl- pendij iz javnili sredsttv. da bo njili sin ali vurovanec osta! pozneje na douiačl kmetiji. \' nasprotnem slucaju pa povr- neio za\odu sj)reiete zneske podpor iz javnili sredstev: ravno tako. ako učenec samovoljno predcasno ostavi zavod; stl- pendist. ki nepovoljno naprcduje, zgubi stipendiiu. ^a sprejem je potrebna sta- rost naiinani dovršciiih 16 \v{ ter z do- brim nspehoin dovršena Ijudska sola. Sprejemali se bodo pridni, dovolj nadar- jeni, zdravi kmetski sinovi, ki ostanejo l)o koncani soli donia. Sprejme se tudi nekai eksternistov (izven zavoda stanu- jočih učeiicev). 0 spi'ejeuiu v solo odlo- ca tudi uspeli sprejemuega izpita iz slovensčine in raCMinstva, katerega so oprošceni samo absolvcnti meščanske ali kake nižjc srednje Sole. Ob vst-opu v zavod se lnladeniči preiscejo po zdrav- niku zavoda; ako ujih zdravstvciio sta. njc ni povoljno. se odklonijo. Oskrboval- nina znaša do preklica mesečno 24U di- narjev. Placiije se v dveh enakili pol- letnili obrokih. Sinovom ubožnih po- sestnikov se morejo dovoliti popolnoma ali do polovice prosta državna jnesta. V tern slucaju je treba podpreti prosujo ¦/. liradnim (od občinskega in davčnega u- rada) potrjenim iibožnim spriOcvaloni. Absolvcnti te sole vživajo ugodiiost po člcmi 8/ zakoua o ustrojstvu vojske. t. j. skrajšano vojaško slnžbovanje (dijaški rok) pod pogojem. da ostanejo pozneje na lastnem dornn. Iiidustrijska - obrtna izložba v Ma- riboru, ki se vrši v času od IS. do 26. av- gusta bo po svojem obsegu presegala vse doscdaiije prireditve te \rste. Žc do- sjei s*e je prijavilo ncprieakovano fmno- go razstavljalcev in je pričakovati. da bu ta razstava resnično podula pravo sliko obrti in indnstrije zlasti v sevcr- neni delu naše države. Vse interescnte, ki sc dosedaj §e niso i)iijavili. opozar- jamo, da poteče prijavni rok nepreklicno due 1. julijii. Po tem roku došle priiavc bo sanio mogoče upoštevati, če bo iui ruzpolago -se dovolj prostora. Ce kdo ni s|)rejel prijavnice naj nenuidoina sporo- ci s\(jj iias!-.)v razstavneinu odboru > Mariboru, Aieksandrova cesta 22. U- godnosU tazstavljalcev in obiskovalcev »Induslrijsko - obrtno vzorčne izlo/be» \- Mariboru. Na vseli železniških progali v naši drža\i jc dovoljeuo za prevoz bla* ga, ki jc miUiCMJen na to razstavo 50% popusta. Obiskovalci razstavc plačajo na vseh prr>gali samo polovicno vo2- njo. Oe se izkazujejo z legitimacijo. ki se dobi za ceno Din 20. Pri vscli denar- iiill domacih zavodih. Ta legitimaeija Jc obenom pcrr.iancntna vstopnica za raz- stavo in ni treha ;;a vstop k razstavi nobeue druge vstopnine. Zato je pripo- rocljivo, da si vsakdo nabavi pravočas- no legitimacijo. ~- Tehnična dela na razstavi.šOn, prk'nejo takoj po sklepu sole, ker bo ietos glavni del razstave v šolskem roslop u v Razlagovi ulici. Do | tega časa potece tudi prijavni rok. tako da bo mogoce vsa dvki prav.očasno in y najlepsem redu dovršiti, ter se na ta načjn izogniti vsem nerednostim, ki bi bile sicer neizogibne, zato pa ponovuo poiagarno vsem rakstavljalcem in intere- seutom r.a sree. da sc točno drže uapo- vcdanili rokov. tako glede prijav, kakor zlasti tudi glede dovoza razstavnega bla- ga. Vsako zavlacevanje otežuje dclo tehničnega odseka. Zato pa prosimo povsod točnosti. Preselitev pisurne. Radi hitrejšega in boljšega poslovanja se prescli pisarna razstavnega odbora s 1. julijem na nizsu:višče; vhod v pisar- lio bo iz Cankarjcve ulice v poslop^c dckliške mcšainske šoie. — Prijavni rok traia so samo ^ dni ter poteče nepre- klicno di'e 1. julija. Vsi, ki se iz tega all onega vzroka se niso prijavilijiaj to ne- lrmdotna store. Marsikomu je bilo lan- sko leto žal. da »o zamudil pri>a\ni rok in >e ni udelezil rnzstave, ki je imela ve- likanski uspeh, kar dokaznje dejstvo, da so prejeli »-azstavljalci za četrt miljarde diaark'v: novih riaroč?! in nekateri so s temi se sedaj zaposieni. Zato pa poziva- n:o zfasti one, ki se lani niso prijavill, da vsaj Ietos ne zamude ugodne priM- kc. — Vajoniški odde'ek. ki ie vzbudii na lar.ski Pokra.iuski obrtni ra/.stavi sploS- iio pozornost in odobravauje, bo iinel tudi na letošnji >Iiu!ustrijsko - obrtno vzorčni izložbi«.< svoj poseben prostor. Pozivauio niojstre, da dajo svojim va- jcncein priliko. da se vdeleže razstavc. Priponmimo. da je ta oddelek za valen- ce popolnoma 'ire/piacno na razpolago. Cliarles Nordmann. V1SEK IN AGOMJA ZVEZD. Zvezde, katere se kreijo, se začenja- jo ogrevati. Ko pa začne zgoščevan.ie polagonia pojemati, pojenia tudi kreenje. zvtzda se začue. ko prekorači maksi- muin toiilote. ohlajati. l"lna in ista zvezda preide v dveli razuili casih isto toploto: prvic. v l)tvi fazi zgoscevanja. ko se to- plota dviga; dnigic. v konečni fazi, ko toplota pada. V prvem slucaju, ko je zvezda redkeisa, zavzema tudi večjo prostornino nego \- drugeni slucaju. sz tega sledi. da inorajo biti izmed zvezii enake toplote nckatere zelo velike, dm ge zopet razmeroma muogo inanjše. In baš to so dokazala fakta, zbrana od profesorja Russehi, katerega nazori o zvezdah »velikauili« in o zvczdah »pri- tlikavcih« so naielegantuciše pridobitve zvczdarstva. V tej nieri, kakor >.c /\c/.u«i /; zvezde pritlikavke ali že skoro ngasle zvezde v vsemiru naj- številnejšo vrsto, četudi poznamo izmcd njih le uekatere. kajti radi prevelike oO- dalienosti jih lie moremo opazovati. Cc je že veliko število zvezd blizn koiica svojega razvoja, je tlospclo še ve- cje število \ zadnji štadij. ko blodijo že ugasle in ohlajeue v temuem prostoru in so nam radi tega nepristopne. /. našimi opazovalnimi sredstvi jih ne moremo več opazovti. Na podlagi gotovih ugi- banj mora biti Stevilo ugaslih zvezd ti- sočkrat večje, nego število žarečih zvezd. k'aditega ne obstoia naša rimska cesta. naša majhna zvezdna domovina, y. ene in pol miljarde zvezd. ampuk z več nego tisoč miljard. Sicer pa. ce priznanio ta rezulrat kot pravilen. kar je zelo težko. bi nani zamerila bodočnost, da ji nismo prepu- stili v rešitev nikakega problema, da snio ji prepustili svet. kateremu manjka žametna pri\lacnost neznanega. BcvjoC- gumijeve pete in gumijevi podplati so cenejši. --.«.,: 4. »NOVA DÜBA« :tev, / i Kompanjoiia s cca Din 200.000V - ia^e dob»*o vpeljana induatriija v svrho r Dubičlcanosno«, na Aloma Company, 2 — 1 anončna. družba, Ljubljana, Kongresnl trg 3. Mlzarska dela &c» za oddati pri gradnji stanovanjske hiše na tovarni zi\ podpetnike Rimske toplice. Podrobnosti se izvejo pri imenovani tovarni, tozadevne oferte je nasloviti na oskrbništvo graščine Jurklošter, via Laško. 1 rost laliko la/.rcši asm ta spuriui vnrit- šanja. Bas tako, kakor obsioja cluwsivu z vcč mrtvili nego živih, bus tako sc zdi, da vodi Vscmir P<> ovjnkifi svoiili prepadov vee mrtvih, /a vedim u.^aslili zvezd, ncgo žarečih in živih. To ic tuc- lanholični zakon cetera eiitnctfa sveta, da to kar živi, kar titripa, kar jrori in h\- f\, ni ničesar dni/.exa iiej^o blisk, katcri Krmi skozi razpoko v večrioin sprcvodn temnili in mrtvih stvari. KI. Ein. Otlgovorni urcdnik: Lie. Edvard Simnic. Izdaja in tiska; Zvezna tiskarua v Celju, Sprejmcta se s 1. julijem dtfsa pspoda na iirano in stanouanjE. Karlovšek, trgovina, Lava. 2-1 Ovq mizorsSia pomoünika zanesljiva, se takoj sprejmeta pri lg. Toplak, strojno mizarsivo, Celje, Br^g. 1 Letovisčarji! Za tnesca julij in avgust sc odda v Cclju lepo mebiovano stanovanje s ircmi sobami in kuliinjo v najeni. Naslov v upravništvu lista. 1 — 1 Lepa hiša lepa, z velikim, ograjenim vr- tom in hlevom, 15 minut od mesta Celja, se proda. Vpra- šati v Ozki ulici St. 6, I 1 M uMm in ut ink od postcnih starišcv sprejnie pod ugodnimi pögoji »Fenix«, tvornica goinjih delov za ctvlje, Celje, Zrinjsko-Frankopanl^a 5. 3 - 1 SMEV tvornica strojeva Bjelovar potrebuje za svoje livarne več pomožnih «Seiavcev s plačo po 4 Din na uro. Spo- sobni in pridni delavci bi se lahko izobrazili za formerje na strojih ter bi zaslužili na akord po 7 Din na uro. Nastop takoj. Zamenjava stanovanja. Stanovanje, obstoječe \z dveh sob, kuhinje »n drugih pritiklin v novi vili v Ljubljani se zanienja za stanovanje /. dvema ali ve timi sobaini in kuhinjo v Celju. Ponudbe na nns'.ov. Franjo Magdič v Krškem ob Savi. 2—2 Trg.učenec ki ima veselje do trgovine, priden, po- šten, 2 boljšo Solsko izobrazbo, se sprej- me pri t/rdki IVAN ROJN1K, Slovenj- gradec. 3—3 Trgovski sluga 16—20 let star, ptiden in poštcn, «e »prej- me takoj. Ponudbe na >poštni predal 3« v Celju. 2-2 Ueeuec z dobrimi šolskimi izpričevali, se &pre] me s 1. julijem v elektrotehnični veletrgo- vini Karol Floijančič v Celju. Dobiva me- sečni prispevek za hrano. 4—2 Kttinno, jancž, tkto dttcljo, lipeVo cVetjc, suite §obe ltd. fssačuje najbolje : 5eilcr It Hotnp., Cjtibljana. 5-3 Oovo!ji.:jem si vljudno naznaniti, cJa sem ohoi'i! v Ccljn, Cankarjeva ul. St. 2, dne 20. tm. lovo lekarno Priporočain se z odličnim spoštovanjem Pii. W v. Fe;t&r Gradiinik. Meblovsno soiio šsče privatni uradnik. Ponudbe na upravo lista. 2—2 Sprejmejo ae trije dijaki strogo nadzorstvo. Breg 28. I. 3-2 m Sled, Cavtat, Celje, Dubpovnik, Heipcegnovi, Jelsa, Jesenlce, Koi>6ula, Kotor, Kr»axrj podrttžntcc: Atseri^ati^i dddct XjJ xxtolj ana, IVXatx?ii>oi?, Mctkovič, ^i^evstlje, Split, Sibenik, Tržič, Zagreb, ¦¦¦¦¦¦¦¦ Jtaslri ii brzojaV«: JadrawKa. Äfiliivam za^odi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKS5R STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGO3LAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir. Delniška družba združcnih pivovaren Žalcc in LaSko v Laškem naznanja žalostno vest, da je prtminul njen prezaslužni, dolgoletni upravni svetnik, gospod Ferdo Roš veleposestnik, bivši dcželni poslanec itd. Z blagim pokojnikom je Delniška družba združenih pivovaren izgubila zvestega, visokocenjenega sodelovalca, ki mu ohrani hvaležen in časten spomin. V LASKEM, dne 23. junija 1923. Upravni svet.