TRST, petek 16. maja 1958 Leto XIV. - Št. 116 (3961) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Te?S^U?,Ty°: MONTECCHI *• *> »■ nad- - TELEFON »3-MI IN !MJI - Postni predat 55» - UPHAVA: UL. SV FRANČIŠKA K II - OGLA«™, ~ Podružn,ica GORICA: Ulica S. Pellico Ul. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 1130 »n od 15. do 18. — Tel. 37-338 — ' CENE : Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finantco-u pravni 120, osmrtnice »0 lir. — MALI OGLASI: 30 lic beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 1Q din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-1-Z-375 De Gaulle bi hotel Vlada proglasila v uvesti diktaturo v Franciji vsej državi izjemno stanje Razpustitev fašističnih prevratnih organizacij - Danes izredna seja skupščine Mollet podpredsednik vlade - Ustanovitev odborov za obrambo republike ,pARIz, 15. — General De Gaulle je danes izjavil, kom'6 Pr'Pravlien prevzeti oblast. Zaradi te izjave je raunistična parlamentarna skupina zahtevala takojš-ob narodne skupščine. Seja bo jutri zjutraj ^točenUri namesto P°P°ldne, kakor je bilo prej Na nocojšnji seji vlade pa So sklenili proglasiti «sta-fctb“Ujnosfe' P°le§ te§a bodo razpustili nekatere fa->wcne in desničarske prevratne organizacije. Med temi organizacijami .^Ršistična stranka, ki ji ^aseduje advokat Biaggi, .“fuženje *Jeune Nation» a (Združenje borcev Fran-p® unije*. j*1, dokumentov, ki jih je penila policija, je razvidno, v' so vojaški udar pripravili ..,džu in da so ga hoteli *ucb na Francijo, ta-l “a bi aretirali predsedni-r*Publike. V zaroto sta Mif Sret*no zapletena degoli-Lna poslanca dosedanji o-^ »ibni minister Chaban Delim t1 ^'vši rezident v Al-2(ja. Jscgues Soustelle, ki sta t; *..v hišnem zaporu in pro-Sltuj1?18 so uvedli preiskavo, ki®?-.* sta že prvo noč po- "'Pel'** V j4llž*'r’ a iima n* v]Hed*em pa je predsedstvo ljr e sporočilo, da je Pflim-Pozval Molleta in Pinaj a, list v,st°Pita v vlado kot mi-l,t rs’ta podpredsednika. Mol-teB.^ Ponudbo sprejel, med-iov r,° skupina neodvisnih ni v a Pinayu, da bi Vstopil si: ker pflimlin noče po-Poveriti ministrstva za •Ottu sociahstu Robertu Lati r,] iVoJ‘ izjavi pravi gene-ju e Gaulle: »Degradacija jjj?,''® Vodi neizbežno do od Sr Pridruženih dežei, ra' , *nost v vojski, ki se bori, naioda. izgubo neod-°s.ti. Ze dvanajst let je Vjjkhja. ki se spoprijema z Mi, ki so preostra za W • rski režim, v poraznem j^°ju. V preteklosti mi ie lj v svojem bistvu zaupa-jt J*? sem jo strnjeno vodil itkr tvi' Planeš, spričo pre-senj, ki znova nastajajo v ""•»K deželi, želim da ta ve, da sem pripravljen prevzeti oblast republike.il Guy Mollet je po svojem dolgem razgovoru s Pllimlinom izjavil med drugim: »Predsedniku Pflimlinu sem danes sporočil navzočnost socialistične stranke v trenutku, ko preživlja država hudo krizo. Ravnanje socialistične stranke je bilo v preteklih letih tako, da ne more nihče dvomiti v njen patriotizem in njeno privrženost demokraciji. Nočem reči, da sestavljena vlada potrebuje ta jamstva. Toda če je kdo potreboval neko jamstvo, lipam, da bc naša navzočnost to jamstvo dala.* Zatem je Mollet dejal, da se lahko razume, da se civilisti v Alžiru bojijo da jih je republika zapustila, toda ni mogoče odobravati, da nekateri »orientirajo ali izkoriščajo to bojazen, da spravijo v nevarnost republiko in življenje državen. «Voditelji vojske, je dodal. morajo priznati, da se morajo čim prej odzvati pozivu predsednika republike# «V takih okoliščinah smo morali sprejeti nove sklepe v zvezi z našim stališčem. Kar smo odobrili, ne pomeni sprejem tega ali onega notranjega programa in tudi ne pomeni, da menimo, da so vprašanja rešena. To pomeni, da, ko je republika v nevarnosti, je socialistična stranka vedno navzoča.# Eno uro po objavi izjave generala De Gaulla so francoski sindikati objavili izjave, v katerih poudarjajo svojo podporo demokratičnim ustanovam v Franciji in zagotav- ljajo vladi podporo za obrambo proti prevratnemu delovanju. Socialistična stranka pa je objavila manifest, ki med drugim pravi; «Republika je o-grožena. Civilna in vojaška vstaja v Alžiru in izjave generala De Gaulla so dokaz, da se je sprožil naskok proti republikanskemu režimu*. Manifest poziva na enotnost delavcev- v vsej državi, da se prepreči nered in diktatura. Komunistična ; stranka pa je objavila poziv za skupno konferenco vseh republikanskih skupin, ki naj organizirajo akcijo proti generalu De Gaul-lu. Socialistični poslanec Nae-gelen je poudaril, da De Gaullova izjava pomeni »kandidaturo za oblast nad narodnim predstavništvom z izko- riščanjem dogodkov v Alžiru*. Me.idesističnj poslanec Her-nu je izjavil: «Pflimlin ne sme popustiti: On je vlada republike. Potrebno je obrniti se na republikanske sile. Po izjavi generala Salana tki je v Alžiru vzklikal generalu De Gaullu) se lahko ugotovi, da je v-se bilo pripravljeno. Gre za zaroto*. Tudi voditelj levega centra Mitterand in demokristjan Teitgen sta poudarila, da je potrebno nuditi vso podporo vladi. Besedilo komunistične zahteve za takojšnje sklicanje skupščine pa se glasi: «V trenutku, ko se general De Gaulle sporazumno z generali, ki so se uprli proti republiki, postavlja za kandidata za vojaško diktaturo, mora narodna skupščina pozvati vse republikance, naj se brez raz- iliiiiiiiiiititiiiiMiiiiimitimiMiiimmiiHtmiHiiiimiiiitiiHiiiiiiiiHtiiiiiiiiitiitmiiiiiHiiittiiii« Alžirci napovedujejo posvetovanja za sestavo svobodne alžirske vlade Borba za neodvisnost se bo nadaljevala - Salon se je pridružil uporniškim generalom KAIRO, 15. — Predstavnik alžirske narodnoosvobodilne fronte je izjavil, da se bodo v kratkem začela posvetova nja za sestavo svobodne alžirske vlade. Osvobodilna fronta bo določila dan in kraj ustanovitve vlade, ki se bo verjetno ustanovila v Kaii;u. Tunizija in Maroko ter številne druge arabske države bodo priznale to vlado takoj po u-stanovitvi. Predstavnik je dodal, da bo osvobodilna vojska nadaljevala borbo proti Francozom, dokler ne bo Francija priznala neodvisnosti Alžira. Toda osvobodilna fronta je vedno pr,-pravljena začeti pogajanja s francosko v.»do. '"■■•■iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii . Skupna izjava o obisku Naserja v SZ Obsodba barbarske vojne v Alžiru ■n podpora borbi za neodvisnost '•sodba izgona Palestincev in napada na Jemen - Hruščev izreka naklonjenost in podporo Naserjevim naporom za arabsko enotnost tr^P^KVA, 15. — Nocoj sta Združene arabske hiL Dhke Naser in predsed- uj , -------- ... r------ h*,.. °vjetske vlade Hruščev j$o,0, n.0“sojata barbarsko voj-A|jj ' Jo Francija vodi proti m g !n zločine francoskih prebivalstvu te ju-!,ri»t t'eze*e- Ohe vladi opo-,.k na svetovno javno mne-rC(v8 iz?on sto tisočev Al-Obo Z nJihove zemlje. »a v vladi izjavljata dalje, AUjjsCe*°ti podpirata pravico .kyst do neodvisnosti in za-S.hj( *’ ,nai se alžirsko vpra-Vic* na podlagi te pra- 'tli. tem izrekata prepri-ua bi taka rešitev ko-Franciji in Alžiru. S * v[adi obsojata tudi iz- Jr*itev ■,Dcev iz Palestine kot ktjjjArabce Npi'' človeških pravic in *bc, ata zakonite pravice A-Jjata “O Palestine. Dalje ob-JOijj napad na Jemen, ki n.jUverenosti in ozemčlj-,Oh- dotakljivosti te države, i, bli„V ači izrekata tudi za-h* zaradi vmešava- jajater>h držav v notra-v!*vsta ir,čonezije in za- "bjj konec tega vmeša- fes 'tSVa ■sa8. . . Pravi tudi, da je hijf dnik Naser povabil in Vorošilova na iti 'ki ■ Združeni arabski re-'n oba sta vabilo spre-, 0be . ,?*t ' izrekata privrže- 3t*„aeelom miroljubne ko-tii *°jataCe met* državami ter (iikhvlK kolonializem v vseh it t vLJ.p°iavih in oblikah, 'i voi=-! obs°jata tudi ob-b^hiliij. kih oporišč na tujih ‘*h» " ----J--:--- J . J - 'n poudarjata, da je izjava pravi i koeksistence ^ »/-Java pravi hi a sv “be državi fnli,.č°l* odnose na načela v za-nasla- * -''Sita ter {(?.kUhla. oporišča likvidirati i 1 t ,! 8o«n“Jata sleherni politični S Podarski pritisk ene dr- 'Sfci1 drugi- v Ih* j8** se za konec hladne liVaj. " Poudarjata zaupanje .I®Ro OZN ter v njeno ^Osti^ -Ohranitev miru in « to' Poudarjata pa, da je V d» ?r**nizacijo se okre-aihko Olor*lt sprejeti tudi «K0 Poudarjata obe vladi %i?°v Ustav'tve jedrskih po-W t” "Porazuma o raz-razvaja gospodar- skih in kulturnih odnosov med državami. Vlada Združene arabske republike se zahvaljuje sovjetski vladi za pomoč pri programu za industrializacijo. Končno poudarjata obe vladi veliko važnost konference najvišjih predstavnikov velesil in nekaterih drugih držav. Pri sestanku v Kremlju je predsednik Naser v kratkem govoru poudaril med drugim, da je za Združeno arabsko republiko in Sovjetsko zvezo ena sama pot: pot sodelovanja, ki je obema v korist. Naser je nato kot dokaz sovjetskega prijateljstva omenil veto sovjetske delegacije v Varnostnem svetu OZN, ko so predlagali internacionalizacijo Kuešikega prekopa, poudaril je. aa je bil ta veto izrečen v korist miru in pravičnosti. Zahvalil se je Sovjetski zvezi za povečano gospodarsko ir kulturno pomoč. Pri tem pa je poudar:!. da je v odnosih med obema državama najvažnejša točka politika miru in prijateljstva. Naser je dalje izjavil, da je ustanovitev Izraela bila poteza, katere namen je bil prisiliti Arabce, da se podredijo imperialističnim blokom. O-menil je, da je Izrael nedavno proslavljal desetletnico svojega obstoja, in je dejal, da ni mogoče govoriti o proslavi, ko je bilo prelite toliko arabske krvi in ko je bilo toi.ko Arabcev izgnanih iz domov na tem ozemlju Hruščev pa je na večerji med drugim izjavil; »Želim, da okrepite Združeno arabsko repub.iko. Želimo enotnost in solidartiost arabskega ljudstva pod vašim vodstvom, kj je jamstvo preti povratku kolonialistov na vaša sveta tla. Pri tem uživate našo naklo-njenoT in uživali boste potrebno pcmoč.* Zatem je Hruščev posvaril nezadostno razvite dežele pred »zatajevanimi nacionalnimi vladami, ki jih dejansko ustanavljajo kolonialisti in im perialiiti*. Pozval je zatem narode, naj sedejo za skupno mizo za spo. razum o miroljubnem gospodarskem in. kulturnem sode-'ovaniu in je nato izjavil, da je sedaj v Varnostnem svetu večina držav, ki so odvisne od ZDA, ali pa ki so z njimi povezane z vojaškim, bloki. *)odal je, da bo SZ še dalje uporabljala veto, ker ta »orno. goča. da se prepreči, da bi OZN sprejela sklepe, ki' bi bi. li nevarni za miru. Dalje je Hruščev poudaril, • e nap išjih, ;n je pripomnil, da nekatere zahodne države postavljajo nesprejemljive pogoje Obtožil je zatem zahodne države, da nočejo rešiti vprašanja razorožitve v celoti, in j* izrekel prepričanje, ds se to vprašanje lahko reši postoooma. »Prišel je trenutek, da krenemo na pot realnosti in da se sporazumemo o medsebojno sprejemljivih vprašanjih, Glede položaja v Alžiru prihajajo nasprotujoče si vesti, tako da si ni mogoče ustvariti jasne “-like. Že Salanove izjave kažejo, da je ta na strani, fašističnih generalov. Ta je namreč dares zjutraj govoril množici francoskih priseljencev ob navzočnosti generala Massuja in drugih generalov ter članov odbora za javno varnost. Izjavil je med drugim: «Prijatelji, vedite, da sem od vaših, ker moj sin je pokopan na pokopališču Clos Se,-lembier. Tega ne bom nikoii pozabil, M.iožica je vzklikan »Živel Salan*. in ta je nadaljeval: »Že osemnajst mesecev vodimo vojno proti lelahom. Nadaljevali jo bomo in zmagali. S tem aa dokažete svetu odločnogt. dg ostanete Francozi. bo Alžir rešil Francijo. Mi bomo zmagali, ker smo to zaslužili, živela Francija, živel francoski Alžir, živel general De Gaulle.* Civilne in vojaške oblast', vzhodnih področij Alžira pa so objavile sleoečo skupno izjavo: »Neredi, ki so se dogodili v Alžiru 13. maja, so ustvarili med prebivalstvom zmedo. Zaradi tega imava midva, prefekt iz Costantine Jean Cha-pel in div.zjiski general in vrhovni poveljnik v Costanti-ni Jean Gille za potrebno objaviti za francosko-muslima lisko prebivalstvo vzhodnega Alžira sledeči poziv: »Poudai-jamo našo odločbo voljo braniti francoski Alžir. Poudarjam J da so naš sovražnik felahi 'n bodo taki tudi ostali. Zato nadaljujemo njih uničenje do zmage. Oranski prefekt Lambert pa je poslal predsedniku vlade brzojavko, v kateri pravi, da v departmajih področja Orana like mnenja postavijo pro.ti dejanjem prevratnežev v o-brambo demokratičnih ustanov in svetih svoboščin naroda*. Radikalsocialistična stranka je po svoji nocojšnji seji sklenila sklicati sejo večinskih skupin v parlamentu, da se sporazumejo o »kupnem stališču do izjave, ki jo bo Pflimlin podal jutri v skupščini. Skupina je soglasno obsodila izjavo generala De Gaulla. V S'• 1.1 lirieuc so ustanovili »departmajaki odbor za o-brambo republike*, v odboru sodelujejo komunistična, socialistična in radikalna stranka, Združenje za človeške pravice, Sploišna zveza dela, katoliški sindikati ter socialistični sindikati. Odbor je sporočil, da «je pripravljen reagirati ob pozornem spremljanju poteka dogodkov*. Okoli dvanajst komunistič- nih in dvanajst socialističnih poslancev pa bo ostalo vso noč v palači narodne skupščine v pripravljenosti. Po teli Ionu bodo takoj opozorili j olicijo in sedeže svojih strank v primeru, da bi fašistične skupine ali skupine padalcev skušale ponoči zasesti poslopje parlamenta. Predsednik skupščine jo pozval policijskega prefekta in vojaškega guvernerja v Parizu, naj sprejmeta vse varnostne ukrepe, da se zagotovi varnost v notranjosti parlamenta in izven njega. Med prekinitvijo nočne seje je predsednik vlade Pflimlvi sporočil časnikarjem, da jc vlada zelo skrbno proučila položaj v Alžiru. Dodal je, da ti dogodki ogrožajo narodne enotnost, in vlada namerava sprejeti vse potrebne ukrepe. Pri tem računa, da bo vojska ostala zvesta, že nocoj je vlada sklenila razpustiti nekatere prevratne organizacije in uvesti izjemno stanje v vsej Franciji. Načrt zakona bo jutri predložen skupščini. Via'la poziva na enomosi'in naj vsi ostanejo hladnokrvni in mirni: Posebna pooblastila, ki jih bo vlada aobila s proglasitv:-jo izjemnega stanja, vključujejo tudi jjravico policije, da izvede preiskave v vseh privatnih stanovanjih, da aretira sumljive osebe, da prepove javna zborovanja ter določi osebam prisilno bivališče ali pa da jih konfinira. Izjemno stanje daje široka pooblastila policijskemu prefektu. Nixon se je vrnil v Washiiij>lon WASHINGTON, 15. — Na poti iz Caracasa se je podpredsednik ZDA Nixon ustavil v San Juanu (Portoriko)', kjer ga je sprejel guverner Munoz Martin. O incidentih, katerih žrtev je bil med svojim obiskom v Venezueli, Nixon ni navajal kakih podrobnosti. Ko je Nixon s soprogo prispel na wasliingtonsko letališče, ga je tam čakal predsednik Eisenhower, vsi člani vlade ter diplomatski zbor. Bilo vlada mir ter da se civilno prebivalstvo irt vojaška oblast je tudi nekaj tisoč oseb, ki so ki ne bi škodila varnosti no-, nista odzvala pozivom alžir- pozdravljale podpredsednika. Lene države.* je dodal Hru- skega »odbora za javno vai- Prihod so prenašali po tele- fčev | nost*. J viziji in neki komentator je »IIIIHlilllillimtIllllllimilllMHmiillHllllllltillilimiHMMIIItmmiMIHIMmHMNIMHHHItIMmtfIHIIIIMIfIHIIHIMHIMmMIIMmiHMimtimmHIM Protest libanonske opozitije prot[ ameriškemu Velika bitka v severnem delu Libanona - Vojaštvo strelja na prebivalstvo v Beirutu BEIRI5T, 15. —- Fronta narodne enotnosti (opozicija) je danes popoldne izročila ameriškemu poslaniku spomenico, ki pravi; «Naša dolžnost je opozoriti Vas, da je odkrito vmešavanje ameriške vlade v libanonske zadeve tako, da 'ahiko dvigne proti njemu vse elemen*e, ki so sovražni vladi in sedanjemu libanonskemu režimu in lahko povzroči hkrati druge tuje intervencije, ki smo se jim vedno skušali izogniti.* Spomenica poudarja dalje, da se i,»njega narodnega gibanja »ne navdihuje nobena dok. trina od zunaj, pač pa ima strogo notranji značaj* Medtem pa poročajo o novih velikih bitkah v Severnem Libanonu. Vladne čete podpirajo letala in tanki v bitki proti upornikom, ki so zasedi letališče 120 kilometrov severno od Beiruta Tele. fonsKe zveze s tem področjem sc._ prekinjene. Baje so v'.adne čete znova zavzele mesto Halba, ki je bilo v rokah uporn’kov. Libanonska vlada pri tem vedno širi vesti, da prihajaic oborožene skupine čez meio iz Sirije. VI ida Združene arabske re-publ ke pa je nocoj protestirala pri libanonski vladi zaradi demonstracij pred njenim poslaništvom v Beirutu, HF.1RUT, 15. - Bivši ministrski predsednik Saeb Salam, predstavnik libanonske opozi-da SZ želi sklicanje konferen- cije, je danes zavrnil obtož- be zunanjega ministra Malika. Dejal je, da opozicija ne potrebuje navodil iz tujine za svojo politično akcijo in da je ta akcija izključno v okviru države ter ima namen o-hraniti neodvisnost in suverenost Libanona. Dodal je, da se bo stavka nadaljevala. V Beirutu je bilo tudi v zadnjih 24 urah več incidentov. Ponoči je eksplodirala bomba pred ministrstvom za javna dela. V središču Beiruta je bila danes v neko kavarno odvržena bomba. Ubitih je bilo devet oseb. Takoj po bombnem atentatu je na kraj prišlo več sto vojakov, ki so blokirali vse vhode v kavarno in zasedli bližnji trg. Vojaki so začeli streljati proti posameznikom. Nekateri so zbežali na strehe bližnjih hiš. Kavarna, kjer je bil izvršen atentat, pripada nekemu pristašu vlade. Vojaki so med streljanjem ubili štiri osebe, ranili pa 35. Pozneje so varnostne sile obkolile vse področje ter aretirale vse ljudi, ki so bili v trgovinah na trgu in jih zaslišali ter preiskali. Do streljanja je prišlo tudi v mestnem delu Aycha Uak-kar. Ubiti so bili štirje demonstranti. V bližini letališča v Beirutu pa je streljanje med vojaštvom in uporniki trajalo skoraj dve uri. Položaj na tem področju je še negotov. V južnih delih mesta je bila odvržena bomba proti stanovanju nekega vladnega poslanca. Na področju Basta so skopali nove jarke in postavili nove barikade. Straže o-koli tujih poslaništev, posebno okoli ameriškega poslaništva, so okrepili. Danes zjutraj so prepovedali prodajanje opozicijskega tiska. Na področju Cbouf so u-porniki obkolili oddelek varnostnih sil, katerim so poslali na pomoč nove oddelke. Tu je položaj še vedno napet. Večina orožniških postaj, ki jih uporniki stalno napadajo, je zahtevala ojačenja. Do spopadov je prišlo tudi v severnem Libanonu. Na letališču blizu Tripolisa je bil izvršen bombni atentat. Uporniki so izvedli napad tudi na mestece Rachaya; še prej pa so razstrelili mostove na poteh, ki vodijo v mesto. Libanonske oblasti so prekinile ves telefbnski in telegrafski promet s Sirijo. Radio iz Damaska javlja, da je bilo v dveh egiptovskih letalih, ki sta morali včeraj prisilno pristati v Libanonu. 48 potnikov različne narodnosti. Medtem se nadaljujejo posredovanja za sporazum med vlado in opozicijo. Za jutri je določena seja skupščine in domnevajo, da bo predsednik vlade zahteval izredna pooblastila. dejal, da je več ljudi, kot jih je bilo lani ob prihodu kraljice Elizabete. Eisenhorver je med pozdravom Nixonu dejal, da incidenti, ki so spravili Nikona v nevarnost, nikakor ne bodo skalili prijateljstva med ZiDA in »sestrskimi republikami* Južne Amerike. V svojem odgovoru je Ni-xon podčrtal, da je prebivalstvo v deželah, ki jih je on obiskal, večinoma prijateljsko razpoloženo do ZDA, to pa nikakor ne pomeni, je pristavil, da te dežele odobravajo z vseh vidikov ameriško politiko. Nato je rekel, da z6a ne smejo misliti, da so narodi Latinske Amerike avtoma- 0d včeraj dopoldne v vjemirju V tretjem sputniku za eno tono Baje je izstrelitvi tretjega lovjettkega umetnega satelita, ki tehta 1327 kg, prisostvoval tudi predsednik Naser, ki se nahaja v SZ MOSKVA, 15. — Danes so v Sovjetski zvezi izstrelili tretji sputnik. Krožna pot sput-nika tvori z ekvatorjem kot 1)5 stopinj in je v apogeju oddaljena od Zemlje 1880 km. Satelit obkroži Zemljo v 108 minutah. Njegova teža znaša tisoč 327 kg, od tega tehtajo bt>8 kg aparature. Tretji sputnik ima stožčasto obliko in ima na osnovi 1,73 m premera; dolg je 3,57 m. Zemljo obkrožajo sedaj štirje umetni sateliti, trije ameriški in eden sovjetski. Ro teži se ameriški s sovjetskim niti ne morejo primerjati. A-parati, ki so v tretjem sputniku, bodo opravljali kakih de- tično njih prijatelji. Na kon-1 set raznih operacij, merjenj cu je Nixori dejal, da je edi- in opazovanj. Prva dva so- na borba, ki jo hočejo ZDA i- vjetska sputnika sta se že razmeti v svetu in zlasti v Juž- krojila. Prvi je bil izstreljen ni Ameriki, «borba proti u- 4. oktobra lani ,drugi mesec boštvu in bedi*. 1 pozneje; razkrojil pa se je prvi proti 10. januarju, drugi pa pretekli mesec. Kot je znano, je bila na drugem sputniku tudi psička Lajka. V dosedanjih poročilih še nikjer ni nič rečeno, če je v tretjim sputniku tudi kako živo bitje. Po nekaterih vesteh je baje izstrelitvi sputnika prisostvoval tudi egiptovski predsednik Naser, ki se mudi v Sovjetski zvezi in ki je danes dopoldne obiskal letališče Kubinka blizu Moskve. Dr. Allen Hynek, jiodravna-telj smithsonianskega astrofi-zikalnega observatorija je izjavil, da bo življenjska doba tretjega sputnika najbrž trajala okrog pol let^i. Dejal pa je tudi, da je morala ribsil-na raketa tehtati vsaj petnajst ton. Iz raznih krajev javljajo, da so že slišali sputnikove znake, tako na primer iz Moskve ob 11.41. Te znake Je prenašal tudi moskovski radio. Nadalj« so jih Slišali v Tokiu, v Bonnu ter ponovno tudi v Milanu. Iljišov načelnik oddelka agitprop KP SZ MOSKVA, 15. — Načelnik tiskovnega urada sovjetskega zunanjega ministrstva Iljišov je bil imenovan za načelnika oddelka za agitacijo in propagando KP SZ. V zunanjem ministrstvu ga je nadomestil Ilarlamov. Konstantinov, ki ja bil načelnik oddelka za agitacijo in propagando KP SZ, pa je bil imenovan za glavnega urednika revije »Komunist*. ....... Velik odmev francosk na volilnih zborovanjih v Italiji Zoli in Gonelia vedno bolj odločno zagovarjata škofovsko kršitev konkordata Alenni omenja nevarnost ponovitve španskega leta 1936 v Franciji (Od našega dopisnika) RIM, 15. — Kakor povsod po svetu, tako imajo dogodki v Alžiru in v Franciji velik odmev tudi v Italiji. Omenjajo jih predvsem govorniki na številnih predvolilnih zborovanjih. Demokristjanski prvaki se hvalijo, da je njihova zasluga, da v Italiji do po- dobnih dogodkov ni prišlo in ne more priti in tako opravičujejo svojo zahtevo za tako imenovano »stalno večino* prav s svojim jamstvom, da bodo deželo obvarovali pred neredi in kaosom. O tem sta govorila Zoli v Foggii in Fanfa.ii v Palermu, Fanfani je dejal, da je vzrok dege-nerac'je francoskega parlamentarizma »v prisotnosti premnogih politikov, ki postavljajo pogoje, kajti vsi francoski protidemokristjani. vsi konservativci, vsi komuni, sti sp Ico največje nevarnosti, ki je nastala v zadnjem desetletju v Franciji, niso znali storiti nič drugega kot podpirati ali pa požirati domnevno krartačo, ki naj bi bila demokvistjanska vlada brez večine*, f anfani seveda ni o-menil razprtije, ki vladajo v frsneosiki demokristjanski stranki na primer med Fflim-linom in Bidaultom in da torej leži.lo vzroki sedanjih težav tudi v sami francoski MR P Tudi današnja »Unitiii. vzporeja položaj v Franciji s položajem v Italiji. Pri terti poudarja da je bila akcijska enotnost med socialisti in komunisti tista, ki je preprečila pojav obnovljenega fašizma v Italiji. Zaradi tega poudarja zahtevo po obnovitvi akcijske enotnosti. V Benetkah je o Alžiru ponovno govoril Pietro Nenni. Dejal je, da se položaj še ne more primerjati s položajem v Španiji leta 1936. Toda če se bo alžirski upor razširil na Francijo, bomo imeli neprimerno hujši položa, od leta 1986, ki bo postal eksploziven bodisi j, notranjega, bodisi z evropskega in mednarodnega stališča. Prva naloga francosne demokracije je, da zaduši državni udar, toda to ne bi mnogo pomagalo, če Francija ne najde hrabrosti pogledati resnici v obraz ter upoštevati, da je doba kolonializma prenehala v vseli svojih objikah. Nenni je izrazil željo, naj bi v Rimu gledali na alžirsko vprašanje z evropskega stališča in stališča miru v Evropi in v Afriki. Dejal je dalje, naj bi Gronchijev obisk v Londonu nudil priložnost za proučitev položaj« v Sredozemlju. Glede sestanka najvišjih je Nenni dejal, da je treba s pripravami pohiteti, napredovati odločno pri graditvi milu in se zavzemati za napredek znanosti, ki je z današnjo izstrelitvijo tretjega sovjetskega sputnika pokazala še eno odkritje. Odnos med sedanjimi mednarodnimi dogodki in volilno kampanjo je sicer le posreden, toda važen, in nakazuje dve osnovni poti ebi: da se preneha z negib-ljivostjo in da se ne seje veter, če se noče žeti nevihta. C odnosih s komunisti je Nenni izgovoril le nekaj stavkov. Pač pa bo v jutrišnjem «Avanti» izšel odgovor na članek v «Unita. Glasilo PSI poudarja, da v Praiognanu ni slo zgolj za sestanek dveh oseb, temveč za politično obveznost, ki je postala nato osnova beneškega kongresa PSI. »Avatiti* odklanja fron-tizem in poudarja, da hi v sedanjem trenutku fronti/em želeli samo delodajalci in konservativci. Pač pa pristaja glasilo PSI na razpravo o tezah XX. kongresa KP SZ, o madžarskih in poljskih dogodkih. List omenja Togliattijev članek o »policentrizmu*. »Naš oportunizem ima na nogah delavske čevlje. Ne obuva čevljev sedmih milj kot komunisti: tudi v volilnem razdobju ne.» »Vprašanje enotnosti pa postavim-) pied volivce, toda vprašanje enotnosti, ne pa komunistično dogmo o enotnosti, ki je toliko vredna kot sapa, ki je potrebna za ponavljanje petih ali šestili besed, iz katerih je sestavljena. Predvsem pa odstranimo vsa podtikanja in no)emična izvijanja...* Zoli pa je s svoje strani začel še bolj zagovarjati škofovsko vmešavanje v volilno kampanjo, če.š da so tudi škofje itali.anski državljan: in da »imajo pravico povedat, svojo misel* Pozabil je seveda povedati, da so vezani z določbami konkordata, da ne smejo si! 't v imenu vere nikogar di mora glasovati za do-mčeno stranko. V tem pogledu se jc izkazal danes tudi minister Go-nella v Veroni, ki je dejal, da je škofovsko vmešavanje «zakonito in tudi nujno* in da je antiklerikalizem tisti, ki krši konkordat in ustavo, kajti konkordat je sestavni del ustave. Potemtakem bi Go-nella rad postavil pred sodi šče proti kordata , (ironehi odpotuje danes iz Londona LONDON. 15. — Gronchi se je udeležil danes v palači Bu-ckingham svečanega kosila, škoduje ne le marksistični znanosti, temveč tudi splošni stvari socializma (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Glasilo Zveze komunistov Jugoslavije »Komunist* dolži v članku, posvečenem 140. obletnici rojstva Karla Marxa in-vpirator-je gonje proti Jugoslaviji dok. trinar-tva, dogmatizma in »svojevrstnega revizionizma* marks'zma-ieninizma. »Komunist* ugotavlja, da je socialistična revolucija našla v Marxu genialnega interpreta- torja. Njegove znanstvene koncepcije je praksa sijajno potrdila, Njegov največji zgodovinski triumf je biia velika oktobrska revolucija katere voditelj in organizator Lenin je dal velik prispevek nadaljnjemu razvoju marksistične znanosti Marksizem in leninizem je tudi v Jugoslavij' doživel svojo zgodovinsko uveljavitev in ustvarjalno porabo, Držeč se marksizma-lgni-nizma jc Jugoslavija zmagovito izvršila ljudsko revolucijo ,n začeia graditev socialistične družbe v skladu s splošnimi zakoni razvoja in posebnimi nacionalnimi pogoji. »Pri izogibanju, ila bi postali sužnji dogme, smo zaceli uresničevanja Marxove socialistične »asociacije proizvajalcev* in Marxove »komune* in smo našli tiste demokratično oblike pr: giaditvi socializma, ki v sedanjih naših in mednarodnih pogojih na najbolj učinkovit način o-mogočajo delavskemu razredu in vsemu ljudstvu, da se čutj gospodar in ustvarjalec svoje usode in da hkrati uresničuje syoje zgodovinske cilje,* ugotavlja «Komuniat». List dalje poudarja, da je proces jugoslovanske socialistične graditve prišel v navskrižje s poizkusi, da se Jugoslaviji vsilijo druga gle- danja, in to zlasti leta 1948, ko so Jugoslavijo obdolžili ne le izdajstva marksizma in leninizma. temveč so jo z raznimi pritiski skušali prisiliti, da opusti načela in prakso svojega 'socialističnega razvoja, V tem sporu ni nasprotna st an iskala marksistične resnice, temveč brezpogojno pokorščino. »Zgodovina je pokazala, po. udarja avtor članka član CK ZKJ Punlša Perovič, da so bile t« metode napačne, ne-marks.stične, in da cilji niso bili čisti.* Perovič ugotavlja, aa so s* v praksi posameznih partij zadnja leta pokazali močni elerv\enti dogmatizma, kar je imelo za posledico pačenje marksizma in leninizma. Perovič opozarja na Leninovo delo »Otroška bolezen* in »Levičarstvo v komuni/mu* in ugotavlja, da se je pu drugi svetovni vojni z ustanovitvijo novih socialističnih držav pojavil nov element v mednarodnem delavskem razredu in sociali-ličnem gibanju. Desetletna .godovina odnosov med Jugoslavijo in drugimi socia-i ističnum državami je neke vrste refleks dogmatičnega načenjanja bistvenih vprašanj socializma. «Sedanja praksa je pokazala, poudarja Perovič, da smo imeli prav, ko smo trdili, da nekaj ni v redu s takšnim tolmačenjem marksizma in leninizma in da Stalinova »obdelava* škoduje ne le marksistični znanosti, temveč splošni stvari socializma.* »Komunist* ugotavlja, da bi bil razvoj, k‘ 1» je dosegel delavski razred zadnji dve desetletji pod vphvom marksizma, mnogo večji, če delavsko gibanje ne bi bilo obremenjeno z elementi doktrinarstva, dogma- tizma, S svojevrstnim revizionizmom osnove marksizma i* leninizma. Te slabosti je ugotovil tudi dvajseti kongre* KP SZ. po katerem je prišla do svooodnejše diskusije in do iskanja novih poti borbe za socializem. Toda pokazalo se je, da doktrinarstva in ideolo. ški dogmatizem nista tako šibka v delavskem razredu in da aktivno delujeta Perovič ugotavlja v zvezi s tem, da se zadnje čase pojavlja nova gonja proti domnevnemu jugoslovanskemu revizionjtzmu in to v zatrjeva. nem interesu marksizma in leninizma in načel proletarskega inteinacionalizma. «Toda če abstrahiramo stvarne družbene in politične vzroke gonje proti domnevnemu jugoslovanskemu revizionizmu,* ugotavlja Perovič, »lahko rečemo, da gre tu za-svojevrsten revu zionizem postavk marksizma in leninizma. Mogoče se bodo taka razmišljanja zdela nekaterim blatenje nedotakljivih vetini tod* kaj moremo, če smo se pra-' pri Marxu in Le. ninu Or učil i borit: se za drugo svetinjo, za syetinjo objek. livne resnice in moralnih načel revolucionarnega gibanj*. Razjasnitev sodobnih problemov socializma se ne more doseči j gonjo, blatenjem in nsinuicijami Pot ki vodi k resnic-, je pot znanosti, v prvi vrni znanosti marksizma-■eninizma, A končen odgovor m končno sodbo bo dal neizprosen sodniTt; praksa borbe za socializem. Oslanjajoč se dosledm na dosedanje reizul-tate v borb; za socializem, za-ključu.e «Komunist», bomo še naprej stremeli da se bomo ravnal po večno živem duhu in delu Karla Marxa.» a. a. PRIMORSKI DNEVNIK š ________ 16. maja 1958 Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23, najrazja 19.8, zračni tlak 1009, stalen, veter 3 km ju. go vzhodnik, vlaga 79 odst., padavin 0.5 mm, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21.9. _ . Vreme danes- Spremenljivo. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 16. maja Ubald, Vanja Sonce vzide ob 4.34 in zatone 19.29 Dolžina dneva 14.55. Lun* vzide ob 3.21. in zatone ob 17.10-Jutri, SOBOTA, 17. maja Paskal, Dušoje Sezasliiana grožnja kršitve ustavnih načel Palamara grozi s prepovedjo zborovanja KPI če se bo na njem govorilo tudi po slovensko '-.%f — ;--—--------- r-- Ne poljubljajte biča, — ki vas tepe! Končno sta se — po goriški I v članku na isti s^rapi, pa je SDZ — tudi tržaška Sloven-1 obrazloženo, katere so te stran- ska demokratska zveza in Slovenska katoliška skupnost v Trstu odločili (kot je videti brez «zbora zaupnikov«) in naslovili slovenskim volivcem poziv, ki pravi: «Pozivamo vas, da na sedanjih volitvah strnjeno in brez izjeme glasujete za demokratične stranke ter odrečete svo- Jalov izgovor Generalni vladni komisar je torej zagrozil, da bo izdal protiustavno in protizakonito prepoved jutrišnjega volilnega zborovanja KPI na Trgu Unita samo zato, ker se na njem namerava govoriti tudi po slovensko. Njegov izgovor za tako nezaslišano grožnjo je popolnoma jalov: »skrb za vzdrževanje javnega reda«! Oglejmo si stvari malo podrobneje in odgovorimo najprej na vprašanje: Kdo grozi z rušenjem javnega reda? Kdo je izjavil, da «ne odgovarja Za posledice«, če se bo na Trgu Unita izreklo nelraj stavkov v slovenščini? To popolnoma nekrščan-sko in nedemokratično ter provokatorsko grožnjo j» izrekel v torek predstavnik krščanske demokracije! Ce hoče torej generalni komisar koga pripraviti do tega, da spoštuje javni red, je to edino in samo krščanska demokracija in nihče drug! Od njenega tajnika naj zahteva pismeno izjavo, da ne bo kršil javnega reda! Njegovi stranki naj prepove zborovanja v primeru, da se noče odpovedati kršitvam javnega reda in nadaljnjim provokacijam! Toda — pred dnem pro-vokatorike izjave predstavnika KD je bil v Trstu sam generalni tajnik KD Amin-tore Fanfani. Kdo more reči, da se tržaški demokrist janski poglavarji niso prav z njim dogovorili glede te provokacije? Dalje: prav včeraj pa se je mudil v našem mestu član demokristjanske vlade Bo, katere predstavnik je generalni vladni komisar. In glej, prav včeraj, je Palamara izrekel grožnjo o protiustavni prepovedi! In kako je vse to lepo «speljano»: Vladna stranka najprej zagrozi opozicijski stranki «s posledicami«, češ da slovenščina žali nitali-janstvo«, potem pa kar predstavnike vlade ne glede na ustavo, ne glede na volilni zakon, ne glede na resolucijo o človečanskih pravicah, ne glede na Memorandum in Posebni statut, enostavno zagrozi s prepovedjo zborovanja in navede za to razlog »vzdrževanje javnega reda«! Tako je predstavnik vlade pristal na nesramno šo-vinlstično-fašistično izsiljevanje 13 let potem, odkar je bil tašizem poražen... Ali dr. Palamari prav nič ne pove dejstvo, da so proti klerikalno-fašistični provokaciji javno protestirali za stopniki skoraj polovic* tržaških volivcev? In končno: Ali more zadovoljivo izvrševati svojo funkcijo zastopnik vlade, ki mu ni mar ne ustava ne zakon ne človečanske pravice ne Memorandum ne Posebni statut? Jo, podporo skrajni desnici in njenim zaveznikom, ki vam odrekajo vsako priznanje, kakor tudi skrajni levici in njenim sopotnikom, ki se ode vajo v demokratični plašč, samo da bi vas izigrali». Včerajšnji «Katoliški glas« ki objavlja omenjeni poziv pa* v posebnem članku tolmači, katere so demokratične stranke in koga naj tržaški Slovenci volijo. Izbira je zelo pičla, pravi ((Katoliški glas« kajti slovenski volivci ne smejo voliti komuniste, liberalce, socialiste, socialdemokrate, republikance, radikale in pa seveda ne stranke skrajne des nice. Nekateri volivci, pravi nadalje »Katoliški glas«, nameravajo oddati svoje glasove indipendentističnim strankam, toda tudi o teh imajo mnogi pomisleke, odkar so škofje pozvali k «složnemu glasovanju«. Potem pa »Katoliški glas« tako nadaljuje: «Ko bodo oddali katoliški Slovenci glas demokristjanom, bodo to storili v upanju, da se bodo demokrist janski poslanci zavedali svoje odgovor nosti napram slovenski manjšini ... Zaradi tega je naše mnenje tako, da je za skupni blagor tudi slovenskih ljudi na Tržaškem prav, če na volitvah dne 25. maja podprejo Krščansko demokracijo». SDZ in SKS sta jo torej «po-gruntala«: v «pozivu» slovenskim volivcem je rečeno, naj volijo »demokratične stranke« ke, oziroma katera je ta stranka. Namen je očiten: nihče naj se ne drzne reči voditeljem SDZ in SKS, da so slovenske volivce pozvali, naj glasujejo za KD. Toda gospodje! Ali res mislite, da je naš slovenski človek, naš kmet in delavec, tako zabit, kot si vi predstavljate? Ali res mislite, da bo kdo verjel vašim »zvitim« besedam? Ali pa ste se za to formulacijo odločili zato, ker vas je sram — če imate še kaj sramu v sebi? Pozivate naše slovenske ljudi, da glasujejo za Krščansko demokracijo, za stranko, ki pravi, da je zločin govoriti slovensko na tržaškem Velikem trgu! Pozivate ljudi, da glasujejo za stranko, ki je prav sedaj pred koncem volilne borbe zbrala na osnovi protislovenskih gesel o-koli sebe najhujše fašiste in šoviniste, ki so nam v preteklosti na vse načine onemogcF čali uveljavitev naših narodnostnih pravic in katerih program je, da v bodočnosti svojo protislovensko gonjo .še poostrijo! «. Pod geslom borbe proti komunistom se vdjnjate najhujšim sovražnikom Slovencev, ki so tako »demokratični« in tako «krščanski», da so začeli oživljati fašistično geslo «Qui si parla soltanto italia-no», ki ga niti noVa fašistična MSI ni upala javno obnoViti! Krščanska demokracija se je tokrat izkazala za hujšo sovražnico našega jezika in naših pravic od samih fašistov! In vendar je vsakomur jasno, da je borba proti komunizmu, ki jo propagira KD in ki jo podpira SDZ, le lažna pretveza v borbi za »italijan-stvo« Trsta in da se za njo skriva spet namen, da se od določenega dela tržaškega prebivalstva odvrne pozornost na številne probleme gospodarskega in socialnega značaja, ki so življenjskega pomena za naše mesto in za katere je prav Krščanska demokracija kriva, da še obstajajo, da še niso bili rešeni. To je resnica, ki je jasna tudi dr. A-gnelettu, prof. Rudolfu in vsem drugim prvakom SDZ in SKS. In vendar so kljub temu pozvali svoje člane in pristaše, ter vse slovenske volivce, da glasujejo za Krščansko demokracijo! Sramotno so uklonili glavo in upognili hrbet ljudje, ki so se do nedavnega še trkali na svoje zavedne sloyenske prsi, ki so se postavljali s svojim liberalizmom, ki so se šteli za narodnjake in svobodne ljudi. Prepričani v svojo politično modrost in ((politično modrost demokristjanov«, katere pravi «Katoliški glas«, »da ne pojdejo mimo u-pravičenih zahtev slovenske manjšine«, so dobili prvi u-darec po upognjenem hrbtu: na Velikem trgu ni mesta za slovensko govorico! Bodočnost bd pokazala, da bodo dobili še več takih in morda še hujših udarcev! Zato pravimo: š« je čas, da se goriško vodstvo $DZ in o-be Vodstvi tržaške SDZ in SKg premislita in prekličeta sramotni poziv in nasvete, ki pomenijo pozivati naše ljudstvo naj poljublja bič, s katerim ga tepejo! Hkrati naj ta vodstva obsodijo fašistično potezo vladne stranke tako kot so storile ostale dejansko demokratične stranke. Poročilo federacije KPI - Bidovec in Pincherle o popuščanju gen. vladnega komisarja šovinistično-fašističnemu izsiljevanju Danes no on 19. uri na Trnu unita govoril gen. tainiK psi Pietro nenni Tajništvo tržaške avtonomne federacije KPI je po svojem izrednem sestanku izdalo nocoj naslednjo izjavo, ki pravi med drugim: Davi je glavni generalni komisar dr. Palamara poklical k sebi dva predstav- nika naše federacije. Izbrana tovariša dr. Laura Weiss in Lino Crevatin sta bila sprejeta ob 18.30 pri samem vladnem komisarju, ki je odločno izjavil, da namerava prepovedati zborovanje poslanca Pajette na Trgu Unita, če se ne bo naša federacija pismeno obvezala, da odredi, da ne bo na zborovanju izgovorjena niti ena slovenska beseda. Spričo takojšnjega odločnega protesta obeh tovarišev proti tej nezaslišani kršitvi ustavnih pravic, v škodo prebivalstva slovenskega jezika; kršitve, ki tepta vsa osnovna načela demokracije na podlagi čisto rasističnih kriterijev in ki je posledica odkritega pritiska ter fašističnih in šovinističnih groženj, ki jih je prva sprožila Krščanska demokracija, je skušal komisar opravičiti svoj sklep na popolnoma absurden način. On je dobesedno trdil, da ima iznad zakona in ustave ter iznad slehernega kriterija' pravičnosti ali krivičnosti, o katerih da ne mara razpravljati, predvsem dolžnost, da ščiti javni red, da se preprečijo resni nemiri. Tovariša sta odločno ponovila svoj protest proti temu ukrepu, ki prizadeva vse slovensko prebivalstvo. Poročilo federacije komunistične partije omenja nato lik Marine Bernetič in nadaljuje, da tajništvo odobrava protest, ki sta ga izrekla njegova predstavnika komisarju ter opozarja javno mnenje na sramotno nasilje, pozivajoč vse italijanske in slovenske de mokrate, naj se združijo v obsodbi samovoljnega diktata predstavnika demokristjanske vlade. Tajništvo je sklenilo, da bo na pristojnih mestih napravilo takoj nadaljnje korake proti protiustavnemu ukrepu vladnega komisarja, ki krši pravice državljanov slovenskega jezika, kakor tudi pravice stranke do svobodnega izvajanja njene volilne kampanje v okviru veljavnih zakonov. Čeprav se je vest o nezaslišani grožnji gen. komisarja razširila pozno zvečer, je vzbu-| drugega reda. Namesto da bi 4ila .silno ogorčenje med vse- r.aj,višji, predstavnik italijan- mi, ki šo do grla siti samovolje in preživelih metod. Na našo prošnjo nam je dr. Piricherle, kandidat na listi PSI, naj nam pove svoje mnenje o tej najnovejši izjavi gen. vladnega komisarja, izjavil naslednje: ((Osebnost predstavnika vlade, ki pod pretvezo vzdrževanja javnega reda, uboga na ukaze desničarskih strank, za Trst ni nova. Po prvi svetovni vojni sta dala dr. Crispo Moncada in dr. Mosconi v tem pogledu značilne primere. Vsi bi se morali spomniti, kam nas je takrat privedla tista samovolja in pomisliti, da žalitev katerega koli državljana ne žali samo njega ali njegovo stranko ali narodnost, kateri on pripada, temveč vest slehernega med nami in dostojanstvo ter samo varnost države. Želim, da bi Trst tokrat to čutil, prej ko bo prepozno.« Drugi kandidat na listi PSI Stane Bidovec pa je izjavil: «Ta nova kršitev najosnovnejših načel ustave in zakonov po vladnem generalnem komisarju dr. Palamari je samo nov dokaz, da smatrajo 'tržaško ozemlje kot okupirano ozemlje ali kolonijo in nas Tržačane pa za državljane iiiniiMiiiiiiiiliniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii^iiiiimniiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiniiiniiiinininHiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiii Včerajšnja volilna zborovanja Meglene obljube ministra Boja o ukrepih za tržaško gospodarstvo Dr. Pincherle je na zborovanju PSI obsodil diskriminacije proti Slovencem - Ceneno petelinjenje y beef; 12.40 20<3.15 nut z Vaškim kvintetom, , Od arije do arije; 14.05 R*®^ šola za nižjo stopnjo: Dve 0 in en medved; 14.35 Naši šalci čestitajo in pozdrav^,. 15.40 Iz svetovne književnoeu _ Marek HLasko: Strasti; 16W w cert ob štirih; 17.10 Me .'(Tjijo popevke na tekočem traku, \e Iz naših kolektivov; 18.30 obrtniški KUD »Enakost« * ,50 nji p.v, Viktorja Fabian1)®: wjji Dražinski pogovori; 20.00 q koncert zabavnega orkespr _ Melachrino; 20.15 Tedenski nie-političnj pregled; 20.30 1 ^j j5 dijske simfonične g!las'5ei«»*»ili; Oddaja o morju in Pomor\Ui. 22.15 327,1 vam želi lahko wv TELEVIZIJA .,30 17.00 Spored za otroke, Poročila: 18.45 Oddaja za 8,.j(jia; 19.30 Pisma TV; 20.30 PUJ^j. 20.50 »Carosello«; 21.00 dia«, komedija v 3 dej. ( ' VERDI jd Danes ob 21. uri nji koncert orkestra Tr filharmonije pomladanske b|) fonične sezone. Orke^ ,ečr vodil Sergiu Celibidache, ^ loval pa bo violinist RlCC ,0: Brengola. Na sPore“UtiHkW' Brahms, Prokofjev in mith. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri: G°ld# ' »Štirje grobijani«. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV priredi jutri 17. t. m. ob 18. uri v Ul. Roma 15-11 lite ra rni večer na katerem bodo nastopili najboljši mladi literati iz Slovenije. Vljudno vabljeni k številni udeležbi. C IZLETI kjer so ga vprejeli na ortoped, skem oddelku. Okrevati pa bi kioral v 15 ali v 20 dneh. Na istem oddelku, samo z daljšo dobo zdravljenja, so »kor«; uro kasneje pridržali tudi 78-letnega Antona Giur- ‘ gievicha stanujočega v neki vojašnici pri Sv. Soboti. Star mož je okoli 18. ure padel v menizi vojašnice, pri čemer si je verjetno zlomil stegnenico desne noge. Tatovi na delu Tatovi so se zopet pojavili tu in tam po mestu in delajo preiskovalnim organom preglavice, ker seveda ne puščajo za seboj nobenih sledov. Dejstvo je, da so neznanci u-kradli Renatu Slami iz Gornjega Kjadina 6 tisočakov in pol .n izginili. Zanimivo Je, da so denar pobrali iz suknji, ča. ki je bil obešen na obešalniku stanovanja zakoncev Berger v Ul. Pauliana. Giovanniju Cozziju iz Ul, Apiari pa je neznani tat ko-ies ukradel njegovo kolo, ki ga je bil lastnik pustil v Ul. Ghega. Cozzi je tatvino, zaradi katere je utrpel 10.000 lir škode, prijavil policiji. Podobno škodo je utrpel tu. di Vin-cio Della Pietra s Trga Libert4 kateremu je neznanec vlomil v shrambo orodja pri njegovem skuterju in mu odnesel vse, kar je našel v notranjost; od orodja, sveč, suknjiča i,i hlač ter sončnih naočnikov. V vseh treh primerih so policijski organi uvedli preiskavo. , IZLET NA SLAVNIK V nedeljo 18. t. m. gre Sloven. sko planinsko društvo na izlet na Slavnik. Odhod s postaj« Sv. Andreja ob 7. uri zjutraj do Her-pelj-KozIne. Dalje peš. ( UUPUttA PKOSVKTA ) Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo danes 16. maja t. I. ob II. uri na sedežu v Ul. Roma IS. NOČNA SLUŽBA LEKARN v maju INAM — Al Cedro, Trg Ober-dan 2; G. Papo, Kjadin 1095 (Sv Alojzij); Picclola, Ul. Oriant 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Ser-ravallo. Trg Cavana 1. A D I O K I M O E.vcelsior. 16.00: »Neprek«51^ in D . Godt'rey», J. AUyson >‘' o;0r, ven. Clnemasc. Eastm»nc“ $ Fenice. 16.00: «Stej d° umri«, J. Hunter, N. r A. Drunger. „ • Nazionale. 16.00: «Padvig fi- milijard«, F. Arnoul, buzi, O Hasse. Oincn**~ kastmancolor. »D«*® Graitacielo. 16.30 in 21.30' pe božjih zapovedi«, C. Mine. „ pf** Supercinema. 16.00: »VCj^an-vara«, E. Constantin*. tični pustolovec. K0t I Udiram malico. 15.00: usSCc' premakneš te zaden«n»- ^„1 j* Ferramacolor. Na o«r »Gremo volit«. , Arcobaleno. 16.00; de«, Alan Ladd, D1 ah ji ctsr Astra Rojan. 16.00: rlca Sissi«, 2. del, R- J* prePjf Capitol. 16.00: «Za vojake grjnt. -z______ » T omrTlOn. vedano«, J. Lemtnoh, M. Ronnie, M- • K<>n'nae. CrtstaUo. 16.30: Brando, Miiko Taka. Alabarda. 16.30: *SaJolcuielhj4C' Brando, Milko Taka. Barry Fitzgerald, . in Jules Dossin. a Ariston. 16.00: ((Usoda, ui«, k. Douglas, B- g« , tir,- te!:notoževal'’’ V D»rV PETEK, II. maja 1951 TRST POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno — drobiž od vsepovsod in... Življenja In usode: «Fran-foise Sagan«; 12.10 Za vsakogar nekaj' 12.45 V svetu kulture; 12.55 ' Orkester Guido Cergoli; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Ple-šite z nami; 18.00 Koncert violista Alda Bctllija, pri klavirju Aleissandro Konstantini des; 18.30 Kitarist Les Paul; 18.40 Harmonikar Rajmund Hrovat; 19.00 Samospeve Benjamina Ipavca poje baritonist Marijam Kos; 19.15 Utrinki iz znanosM |n tehnike; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Francoska operna glasba; 21.00 Umetnost In prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 21.45 Grmske duhovne pesmi; 22.00 Dante Alighierl: Božanska komedija; Pekel. — 14. spev; % prevodu dr. Alojzija Aurora-^X« ča«, T. Povver, Cj^aur pfis«" Dictirioh. Priporoči)lvu stvovati od začet -r o* Garibaldi. 16.00: »tgju, t**n K. Juergens, F. InS&; 16.00: »HerktrloV® ^ Ideale!3 IAM;C'»Dolg® hna«, B. BennetU^usta»'aCn. Italia. 16.30: «Sanjfz va« ria Schell in Frttz žje sla c„. Moderno. 16.00. « f,|erniOg, St. Granger, K TeChi>',uU)J<»: Wells. Cioemasc.1 , S. Marco. 16.00. pjfadish L. De Luca, O- m* in Riva. a .*(- bfeZ nstf' Savona. 16.00: *Bra'>es GraIV hu», Robert j rok**' Viale. 16.00: H- tastiftna detektiv / Vi«. Veueto. 1610' Fo,nda' ..no- tGrol |z Belvedere. 15 30. „ pc mo«. .iiibi J* Marconi. 16.00: del*^ poln«, Massimo. 16.30. - r o-- yjgnc S. Laurel » N°nVa° Khajskem«. E' y ne In S. Hay-aprto. Radio. Dan«> w po«, ’ kv. m Gambinl 3. PRIMORSKI dnevnik 3 — GABERŠKI: * J VV« ice, tascice 16. maja 195S š£ V^a‘^u- oknu sedita §8Ug drugemu nasproti dva m»ška srednjih let. Sta v ži-T*™5lh razgovoru in dobro razpoložena. ‘Da, da, dragi moj. Tašče so tašče, pa naj so z evrop-’ azijske, afriške ali dru-,** cenne gorenjske, dolenj. f**: kraške ali katerekoli.. ]t*e so namazane z isto ta-'^evsko mažo.# ‘In kakšna je ta maža?» ^raša sopotnik — imenujmo ga B — in me ošine s polletjem, češ: «Kaj pa misli a in spada li v razred zetov?# ‘Vrag vedi, kakšna je. Zna-je le, da služi vsem ta-že od vekoveka, kot so »ekovečne tašče in seveda tUdi neveste ali po tvoje Miahe, Saj so že od Adama *em tudi tasti in zeti, a ti ** igrajo v tej taščevski diplomacij« zajetne vloge. Pri hevesti ali zetu ima prvo 'dogo tašča... No, tašča in ***■ to še nekam klapa tašč. a »n nevesta... joj meni!« ‘Uf... tri sto hudičev!« re-*e sopi.tnik in se popraska Po glavi. ‘In vaše mnenje, gospa?« kpraša 'sopotnik B okrog šti-r,desetIetno žensko, ki • je v*topiid z menoj v kupe in ‘edla fchzu vrat. ‘Bo že tako,« odgovori ta * vidno zagrenjenim nasme-*otn. , ‘Mat:-hčerka-zet in mati-•hV-nevesta,« nadaljuje B, ‘at* d/s nesrečna trikotnika. obeh smo moški blaženi k«am med ženama z nesreč-*» vlogo razsodnika, ki jo yedno polomi. Kaj bi je ne, *e moramo plesati med vo-®aii, nabitimi z elektriko! '*vijoj da je ta sila danes *Ja cd nekdanje in to prikujejo radioaktivnim žar-«0m. dar pa pravim, da je ta , a Že prastara. Noben vrag ®l še dognal, zakaj se ta e-*ktrikj pri tašč; in nevesti .odnb razdeli na dvoje: če le tašča pozitivno naelektreni je nevesta negativno, in arobe. Do danes se še ni *>0sreč;loi da bi se taščina ? nevestina elektrika ravna, l Po naravnem zakonu in bi ** torej privlačevali... rečici da bi tašča rekla neve-**': «L)uba moja dobra ne-''Jstica!, Ali nevesta tašči: ^ata moja taščica!« Ne, to J* že ru zgodilo. In tako bo os»alo, dokler bo še kaj f". Teh pa ne bo zmanjkali ker je nevest vedno več , boao če upamo ali ne, "»tale tašče.« , “Oprtnik A; «Ni vse tako, ,?t praviš. So tudi neveste, 1 he bodo tašče. Poznam j *r° Gabrovka iz... Nekaj .. je kot vdova Rošlinka . parila za repo kot dvajst- -?rca- S šestimi križi je s Nas, v 10m prenehala, ker se je . gič omožila z ženinom za iovic., jn več mlajšim od J* In pristopila k petinštiri. , a®tleini tašči. Kaj bo tuli I[)o(>Potnik B: «Saj se ni o-^ .1* ona, ampak njeno pre- kot pa n* ve^ tr’" iti ampak nov geometrij- tj1 J'k: denar.nevesta-sin-ma-vj vem, kakšen bo tukaj boli’ !ter so tslt* primeri ij ! redki in bodo skoro iz-Vj' *cer te vrste nevest ni Po v pa je že katera, je kaksnj izredni ponjoti.# ‘t»vUC*1 pr* mladih neve-'Ulj t*0stav- sopotnik A, «ni je es nič pod palcem Vse suho. Nevesta in ženin.^ kot *■* Prellle a« kakšne v0ste' vprašaj o tem ne- mofila dopolnit, to t,®mle e°sPa » 'te nas na dosti k*j "■ .Rada bi vedela, za- ‘k*'Fte g0SPa-H b| vas ne? Med tašče bo tejVeste uvrščam normal-'e, . ftsn° m duševno razvi-*Uiy,nv devne, strpne in ra-'♦,tie* ženske; taščice in ne-!b pj ^ pa so drobne, nežne 't' s« r,e' a 7 ostrim rilčkom, *ž*t^ene da zlepa ugnati. Ta-^*>»ti i0 nau Povprečnimi ta-% ■ VeUavne in teže do-prePr‘oevalni besedi, blo; k P'-- no, te kar pusti-b»t, ,e’ * njimi ni dobro zo-'sgpj.^enJ, zlasti ne, ko na-0 vrat, nagnejo glavo k* v P* stran in denejo riv *i Qt] ‘0k. Takrat beži, pa če komandant dragonar-,^aAPolka!# Nt0,,„J?18 ta opraviti z ne-navija sopotnik ».'Mor^ ltaniem- rt S1 misl'ti,'da gre v ktttk«8 *rm' *n treska in " Paodločena. Dobro, nevestice in druge! da je takih parov zelo malo, ker je ženski svet nagnjen k vitki liniji.« «A tudi če bi ne bilo tako, se mora to razmerje prenehati. Ne smeš namreč prezreti, da smo v dobi enakopravnosti nč le med moškim in žensko, ampak tudi med ženskami. Veliko alj malo, močno ali šibko, to je danes vseeno. Tašča zgublja na svojih starih pravicah in nevesta na svojih nekdanjih dolžnostih. Svet se zravnava.« Na te besede sopotnika A je njegov sobesednik tlesknil z rokama po kolenih in bruhnil v smeh, češ: «EnakQprav-rost med taščo in nevesto!? Kaj sanjaš? Ogenj in voda... dan in noč... pes in mačka... kdaj je to klapalo? Mogoče se pes in mačka za hip pobratita... samo za hip. Enakopravnost se bo lahko uveljavila povsod, le ne pri tašči in nevesti... Zenska t; zvije zakon, pravilo in načelo ter bo tudi to. Tašče ostanejo tašče in neveste neveste.« Njegove kretnje rok so dale razumeti, da mu je teh že dovolj. »Pustiva jih,« je zaključil, «sicer nas bodo zmešale!« Tedaj seže v besedo ženska: »Dobro sta nas -obdelala s šalo in resnico, a nista nas povsem pogodila. Ce vama ne bo odveč, vama navedem kako preživljam jaz u-sodo neveste. Presodita, v katero skupino spadava s taščo.« «Prosim,» rečeta oba hkrati. In ona začne: «Moji tašči pravijo Nana. V svoji mladosti ie bila brez tašče in je torej samouk... svojevrsten samouk tudi kot nevesta. Te. meljito je znala zdresirati svojega moža in mu naprtiti svoje posle Ko pa je ta svoje žulja spremenil v nov dom, je Nana rekla; 'Vse si mi dal, vse zame storil, ker si se prepričal, da sem tega vredna. Se hišo napiši na moje ’me!’ In Nana je čez noč postala hišna lastnica. Nevesta je torej prišla v njeno hišo; Nana se tega dobro zaveda. V svoji hiši lahko vobodno poseda od jutra do večera v popolnem brezdelju in pestuje to svojo pravico že jzza svojih prvih zakonskih-dni. 2e prvi dan mojega zakcna mi je dala razumeti, d« mi je v vsem nadrejena in kaj zahteva od mene... 'Ja/ sem delala že zadosti... in dovolj; zdaj naj delajo drugi!' mi je rekla s posebnun poudarkom. Dobro em jo razumela in ker ljubim delo in mir v hiši, ji skušam ustreči. A vse zaman... zaman.« je rekla potrto in umolknila. «Ali je to vse?« Je vprašal opotnit A. «0, ni še vse. Ce bi bilo samo to, bi ne bilo tako hudo. Saj smo vsi ljudje pol ngela in pol hudiča. Jaz sem, oikrito povedano, zelo, mogoče še pretirano občutljiva. Takšno so me napravile taščine žalivke in ponižanja, kot jih ng zasluži, niti pocestnica. Majhno priznanje, mehka, topla beseda... tega skromnega leka ni. Stalno čutim za seboj njeno želo. Sicer pa razsodite sami iz teh primerov; Ce denem v juho riž, o-na hoče testenine, če napravim za prikuho krompir, zahteva zelje. In tako naprej. A kar me najbolj bode, je ta skvečena morala, ta vzdihujoča molitev. 'Mm... češče-na Marijg... mm... milosti pol-- mm’. Ni dolgo tega, ko se me je temeljito privoščila. Začela je z bolestnimi vzdihi. 'Kaj vam je tako zelo hudo?' sem jo vprašala zaskrbljena. Prikimala je in komaj slišno izrekla; 'Mm — umrla bom... mm — V kamri ...mm — v skri-nji... mm — u ta le-vim... mm — šikan-ce. h... mm — je... ru-me-na — sve-ča... mm — Vze-mi jo... mm - in prižgi!... Da-nes... mm —r bom... um-rla — mm.’ Lahko si mislite, kako me je to pretreslo. Komaj sem preskočila prvih nekaj stopnic v prvo nadstropje, da ji prinesem svečo, ko ujamem: 'Sa-tan... le skakaj in se ponori!!...’ V meni je zavrelo. Vrnila sem se s stopnišča v kuhinjo in bruhnila; »Ce u-mirate s kletvijo na jeziku, pa si prižgite svečo sama!« 'Hiša je moja in v njej delam, k it se mj zljubi,' je rekla z zdravim poveljujočim glasom Takšna je moja usoda, ki je vrh vsega kronana s splošnim vtisom, da je tašča žrtev neveste. Moj delež so le molk, delo in moralno umi-:anje... Menda sem povedala dovolj,# je zaključila s rpkim glasom. »Saj sem ti rekel,« Je re-rel soprtnik B tovarišu, «da je vprašanje tašč in nevest labirint, kjer se ne znajdeš, in spada v posebno znanstveno področje; jaz bi ga imenoval taščeslovje in nevesto-slovje.« «Cudno, da se ga ni še nihče lotil,« je pristavil drugi vopotnik »Bodi pameten!. Kdor bi se lotil te sicer zanimive, a zamotane vede, bi malo časa taval zdrav po tej zemlji.* Alitalia je naročila tri taka prevozna letala na reakcijski pogon Douglas DC-* za zvezo s Severno Ameriko. Ali veste, koliko stane tako letalo? Vič manj kot 3 milijarde lir! OB ZADNJIH DOGODKIH V LIBANONU Kako si Američani ustvarjajo sovražnike «Kar je dobro za General Motors, je dobro za Združene države«. To je geslo ene naj-večjih ameriških družb, ki pa žal prehaja ameriške meje in zdi se, da so si ga prilastile številne ameriške družbe, ki delujejo v tujini. Te dni ’ kaže, d,- dogodki v Libanonu potrjujejo to, kar smo rekli. Američani imajo v tej sicer majhni in ne toliko bogati dežel; okoli 2000 svojih ljudi in namesto da bi domačini bili s »bogatim stricem« zadovoljni, ga napadajo in požgali in opustošili so mu številne ustanove med katerimi prvo — kulturno ustanovo USIS. Ne vemo, kako se bodo dogodki razvijali, vendar nam bo primer Libanonu sosedne dežele — Saudbve Arabije — pokazal, kako si zna »bogati iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimminmim, KO BI BRITANSKI LJUBITELJI PSOV VEDET T V bodoče bodo dobuvljuli nadomestne dele» Revija «Znanost in življenje» o poizkusih sovjetskih kirurgov Ce bi kak član številnih angleških društev za zaščito malih živali prisostvoval decembrskemu zasedanju sovjetskih kirurgov, ki se ukvarjajo z vprašanjem presajanja živih organov, bi se zgrozil nad dejstvom, koliko ruskih psov žrtvuje svoje življenje znanosti. Ce so nekateri Angleži pognali tolikšen hrup zaradi Lajke, bi jih ob tej priložnosti verjetno zadela kap. Bilo je vedno tako, da vrsta živali žrtvuje življenje na račun vede, ki bo prej ali slej koristila človeku. Revija «Znanost in življenje« je v eni svojih zadnjih številk prinesla razlago posameznih ruskih kirurgov na decembrskem zasedanju in od tod prinašanlo nekaj skrajšanih podatkov. Sergej Sergejevič Brju-honenko je s svojim re feratom presenetil, ko je opisal svoje in tudi tuje uspehe zadnjih let pri presajanju posameznih organov. Po njegovem mnenju imajo ti poskusi neprecenljivo vrednost, ker nakazujejo pot, kako člo. veku na primer rešiti roko, nogo ali kak notranji organ, ki bi bil pokvarjen ali onesposobljen zaradi kake nesreče ali bolezni. Čeprav zadeva meji s fantastiko, ni pri stvari nič fantastičnega, kajti Brjuhonenko in njegovi kolegi na primer že vedo, kako presaditi nogo, roko, srce in še marsikateri drug organ. Seveda ne gre vse tako gladko, kajti poizkusi uspevajo, ni pa še uspelo najti rešitev, ka- | sa ali celo žile zamenjati s ko sestaviti tkivo raznih organizmov tako, da bi se tkiva popolnoma zarasla. To je še odprto vprašanje. Brjuhonenku je enakovreden Demihov, ki je na kongresu opisal poizkuse, ki jih je napravil s pomočjo »umetnega srca in pljuč«. O tem pripomočku smo tudi mi že pisali, v tem primeru pa ne gre toliko za pripomoček, kot za poizkuse, kj jih je Demihov opravil. Demihov in Br juhonenko sta nekemu psu odrezala glavo in ji z »umetnim srcem in pljuči« dovajala normalen dotok krvi in kisika. Od telesa ločena glava je ohranila vse reflekse in ne le požirala hrano, ampak začela na žvižg migati z ušesi in o-bračati oči, kot je delala, dokler je bila še na telesu. Vi šek pa je Demihov dosegel s tem, da je presadil glavo enega psa na drugega in da je presajena glava ohranila vse normalne psihične lastnosti. S pomočjo »umetnega srca in pljuč« pa mu je uspe lo oživiti tudi organizem, ki je bil že 24 minut »klinično« mrtev. Tretji velikan tovrstnih po. izkusov je Anastazije Georgi-jevič Lapčinski. Njegova posebnost je presajanje organov, ki jih je prej konserviral. Lapčinski se je postavil pred vprašanje, čemu bi na mesto posameznega obolelega dela organa ne dali zdrav organ. Znano je, da se da del čreve- iniiiiMiiiMimiiiMiiiiiiniiiiiiMiimiiiiiiiiiiimiHiMiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiniiiiiuim POMENEK 0 JEZIKU Začeti z delom Končati s petjem SLABO: Vendar so že začeli z delom! škoda, da so fantje že končali s petjem! Poa- ________ jetje je prenehalo z obratovanjem. DOBRO: Vendar so že začeli delati! Skoda, da so fantje končali peti! Podjetje je prenehalo obratovati. Pravilna pa Je tale raba: Začeli so dan z delom, končali pa s plesom. Prireditev se je končala s petjem. m Kodor rečemo, da je kdo »POKAZAL PETE», ne mislimo tako zares, kot je na tej risbi. Gre ponj vino, sliko, knjigo... * * * SLABO: Pojdi ponj vino v klet! Z vozom je šel ponj očeta na postajo. Sedaj že lahko greste ponj denar, slike, knjigo... DOBRO: Pojdi po vino v klet! Z vozom je zel po očeta na postajo Sedaj pa ze lahko greste '.skat denar, slike, knjigo... * * * SLABO: Baš danes je moral priti. Jaz pa hočem baš danes! Baš tako ko bi glave ne imel. DOBRO: Prav danes Je moral priti! Jaz pa hočem prav (ravno) danes! Ravno (prav) tako ko bi glave ne imel! Baš Ravno, prav plastično cevjo. To so seveda skrajni poizkusi, ki včasih, vsaj za krajšo dobo, uspejo. Lapčinski je hotel napraviti korak dalje in razčistiti vprašanje zakaj se šapa psa, presajena z okončine na glavo istega psa (tako imenovana avtoplastika) razvija normalno, medtem ko šapa presajena na isto mesto drugega psa (tako imenovana homoplasti-ka), slabo uspeva Kljub rol-gim številnim poizkusom izčrpnega odgovora Lapčinski še ni dal. Zato pa je pri avto-plastičnih presaditvah doživel velike uspehe. Posebno značilen je njegov uspeh, ko je presadil šapo, ki jo je 25 ur prej odrezal in jo ves čas ločeno od telesa hranil v hladilniku. To je zelo velik uspeh, ki obeta velike možnosti pri poznejših presajanjih organov na človeku. Zamislimo sl n. pr. avtomobilsko nesrečo, pri kateri nekdo izgubi nogo. Ce se bo Lapčinskega praksa popolnoma razvila, bodo ponesrečencu tudi čez dan, morda čez dva nogo vrnili. To 'se zdi fantastično, toda Lapčinski je napravil sledeči poizkus: psa je narkotiziral, nato mu je zdrobil vso šapo, povrhu tega mu je odlomil kost v bedru in vso nogo še odrezal. Na poseben način in z uporabo antibiotikov, mu je uspelo, da so se koščice ponovno »sprijele«, nogo je seveda ponovno prišli in pes že tri leta normalno živi in nihče niti ne opazi, da je bila na tej nogi napravljena tako velika operacija, ker ni noga niti za centimeter krajša, pa čeprav je znano, da se noga ob prelomu kosti za 3 centimetre skrajša. Lapčinski je napravil tudi vrsto zelo uspelih transplantacij drugih organov, ki jih je prej dalj časa hranil v hladilniku. Vsi ti rezultati- govore, da bodo v bližnji ali daljši bodočnosti podobne operacije možne tudi na ljudeh. Ob priložnosti nesreč ali kakršnih koli prelomov in podobnega, bo glavna naloga zdravnikov da amputirane organe ohranijo in jih ponovno presadijo na ponesrečenčevo telo. K dosedanjim trem velikim imenom sovjetske kirurgije bi morali prišteti še druge. Vendar nam prostor ne dopušča, zato bomo omenili še nekaj poizkusov že omenjenega De-mihova s presajenjem srca, jeter, ledvic in celo celotnega trebušnega trakta ter prvih in zadnjih polovic živali. Zelo zanimiv je bil njegov poizkus »dopolnilnega srca«. Psu, kateremu je srce odpovedalo, je prisadil še drugo »dopolnilno« srce in obe sta povsem sinkrono delovali in kadar je normalno srce opešalo, ga je »dopolnilno srce« povsem nadomestilo. Psi z dvema srcema so živeli tudi po mesec dni. Pes pa, ki so mu-odrezalj glavo in mu presadili glavo drugega psa, je ostal živ 6 dni in opaziti je bilo, da je presajena glava ohranila vse lastnosti, ki jih je imela, ko je bila še na drugem, t. j. svojem telesu. Preprostemu človeku se to zdi nemogoče,, strokovnjak pa vidi v tem velikanske možnosti, ki nam jih kirurgija pripravlja za bodočnost. Sicer je res, da bo naša generacija od tega kaj malo imela. Znanost pa le redkokdaj dela za takojšnjo rabo. Ce bi Cerkev v srednjem veku s svojimi nazadnjaškimi nazori ne bila potisnila zdravniške vede v popolno temo, bi sodobna medicina bila že veliko dalj kot je in številne bolezni, ki žanjejo še danes stotrsoče in milijone žrtev, bi se z lahkoto zdravile. stric '\7 Amerike« ustvariti sovraštvo. Tu v Saudovi Arabiji deluje pod geslom družbe «General Motors« ameriška družba «Araraco» aii Arabsko-ameriška petrolejska družba, ki prav tako meni. da »kar je za Aramco dobro, je dobro za Saudovo Arabijo«. Toda A-rabci vedo, da sod njihove nafte stane družbo »Aramco« ie 40 centov, družba »Aramco« pa ga proda po 1 dolar 90 centov. In čeprav ne vsi,' se marsikateri Arabec vnraša. kam gre tisti dolar in pol dobička? Vsekakor bi bilo zgrešeno trditi, da ni Saudova Arabija od svoje nafte imela koristi. Od leta 1936, ko so v Saudovi rabiji odkril; prve vrelce nafte, se je v tej deželi nabralo veliko bogastvo. Precejšen delež pr: tem je imela tudi a-meriška družba »Aramco«, ki je ustanovila tu in tam tečaje in šole. v katerih je u-sposabljala svoje bodoče delavce vn nižje strokovnjake a-rabskega porekla. Toda večina bogastva se ni stekala v žepe teh, še manj ga je šlo v žepe onih arabskih siromakov, ki na naftnih poljih opravljajo na;nižja — težaška dela. Veliko več, skoraj vse bogastvo pa se steka v žepe zelo številnega dvora in v žepe delničarjev petrolejske družbe «Aramco», Toda kot povsod, si je «Aramco» s svojo »akcijo prosvetljenstva« ustvarila nasprotnike. Del Arabcev, ki so se na tečajih, ki jih je prirejala «Aramco«, strokovno u. oposobUi, je postal njen dejanski sluga. Večina pa se je s pomočjo novega znanja prikopala tudi do »čudnih« spoznanj, tudi do spoznanja, da je_ Arabec enakovreden Američanu posebno ko dela doma B Tržaški slikar-grafik prof. Avgust Černigoj sodeluje na pomladanski razstavi na Dunaju v Grenchenu (Švica) na Trlen-nali za barvno grafiko ter v Tarantu skupno z I. D. T. (italijanski grafiki). Na sliki »Kompozicija«, linorez. na svoji zemlji. Zato so se številni Arabci vprašali, kako to, da arabski nameščenec v Dahracu kjer je osrednji sedež družlbe »Aramco«, ne sme v ameriško restavracijo; kako to, da Arabec ne sme v razkošno naselje, kjer žive Američani, razen kot najnižjj sluga. Nadalje eo se začeli Arabci spraševati kako to, da i-majo Američani mr.ogo višje plače kot oni, pa čeprav o-pravljajo isto delo, tei tudi, kako o, da plavajo Američa-n; v razkošju, medtem ko se moraj-. Arabci, ki so v ameriški službi, boriti za obstanek? Je torej res, da so A-rabci manjvredni ali kaj? Sredi poletja 1956 je prišla v Dahranu do zanimivega dogodka Sem je bil prišel saud-ski kralj in poleg uradnih predstavnikov ga je sprejelo 15.000 Arabcev, ki se pa niso omejili na vrklike «živel kralj«, pač pa so mu zabrusili v obraz, naj bo njihov kralj in ne ameriški in naj posluša nje in ne Američane Kralj je pozval k sebi načelnika Jahranske policije in mu prisotnosti ameriških funkcionarjev primazal nekaj klofut. «Odbor nameščencev«, ki je bil tedaj šele nekak zarodek nove sindikalne organizacije pa se ni omejil na vzklike proti kralju, ampak mu je predložil svojo spomenico 24 zahtevami v katerih je za. hteval povišanje plač, dodatek na draginjo, «ocialno zavarovanje in vrsto drugih nujnih izboljšanj ter tudi to, naj bo »odbor nameščencev« uradno priznan in, kar je najbolj značilno naj se »informacijska služba«, ki ni nič drugega kot filiala ameriške policije v Saudovi Arabiji, razpusti. Guverner Dahrana Emir Ben Džellavi je dobil nalog napraviti red, in namesto da bi bila »informacijska služba« ukinjena, mu je ta prijavila 70 Arabcev — delavcev in u-radnikov »Aramco« — ki jih je guverner vrgel v zapor. 15 Džellavjevih oboroženih sužnjev Je opravilo to delo na temelji* način. Eden izmed aretirancev po imenu Ahmed, je to opisal takole; «Kasr-aLAbid je palača sužnjev tn je verjetno najstrahotnejši zapor na svetu 70 aretirancev »o nas s puškinimi kopiti pognali globoko v podzemlje in nam tam vklenili noge v deske. V tem položaju smo preživeli prvih 24 ur, leže na tleh, brez hrane, pač pa med mrhovino in pod. ganami, Ob vsakem protestu so nam odgovorili da bomo od tod šli le mrtvi. Naslednjega dne so nas vkovane v verigah strpali v majhne celice kjer smo ves čas do o-svoboditve ostali ob samem rižu, v katerem so bili drobci stekla, črvi in smeti. Okoli nas pa so se podile podgane in kače.s »Mrtvi tovariš je ves dan in vso noč ostal med nami. Hoteli so ga odnesti kot bi šlo za mrhovino Nismo dovolili... Sedem senc je nosilo truplo, sedem drugih pa njihove verige. Truplo je še dva dni ležalo na dvorišču in na njem so se pasle muhe jn šele čez dva dni so ga pokopali. Sele po dveh dolgih gladovnih stavkah so nas lanskega oktobra izpustili in kon/inira-li v domače rojstne vasi.» Preživeli bivši nameščenci :n de'avci »Aramco« so tako dodobra aporanali Ameriko. lilfiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiinniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiMiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiisHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiininiiiiiiinn,,,,,,,!,,,,,,,,,,, Moderna industrijska proizvodnja mlečnega sladoleda v Ljubljani «Lučka», «Snežek» in *Eskimm - nove specialitete vseh mest in turističnih predelov Slovenije in Hrvatskega Primorja V vseh krajih in turističnih m'-stih Slovenije se je pred dnevi na veselo presenečenje otrok in odraslih pojavil nov, ličen, okuser in vabljiv proizvod — mlečni sladoled, kakršen je v tujini poznan pod imenom «Eis-krem«. Ze takoj prve dni je postal resen tekmec staremu klasičtemu sladoledu, kakršnega še dolga desetletja na dokaj primitiven jn cenen način pripravljajo posamezne slaščičarne. Tu gre dejansko za nov industrijski- proizvod, ki je domala osvojil že vse večje kraje Slovenije, pa tudi vrsto letovišč v Istri in severnem Hrvatskem Primorju Mleč.u sladoled je začela proizvajati konec meseca a-prila nova moderna mlekarna v Ljubljani, ki pa to pot tako po svoji zunanjosti kot po lzredn-h higienskih napravah in moderni opremi bolj liči na moderno farmacevtsko tvornico, Ze samo to dejstvo zgovorno jamči za kvaliteto proizvodov, ki iizhajajo iz tega tako pomembnega živilskega podjetja. V syojih moderne opremljenih pogonih zmore ta nova «mlečn» tovarna« v eni sami delovnj izmeni izdelati okrog 100.000 kosov mlečnega sladoleda ki gre seveda sproti v promet. Mlečni sladoled, ki se izdeluje po točnem receptu, vsebuje 12 odst. tolšče (bodisi masla ali smetane), 13 odst, sladkorja, 10.5 odst mle- ka v prahu in 0.5 odst. želat-nih in drugih vezilnih materialov, ki mu hkrati poveču‘ jejo žitkost in stepalno sposobnost "Vse te primesi se pri 63 stop. C dodobra premešajo pasterizirajo in v posebnem homogenlzatorju pod pritiskom ?0c atmosfer razbijejo v mikronsko majhne delce, kar povečuje njihovo užitnost in prebavljivost. Po dozorevanju te zmesi v 6 do 12 urah se ji v posebnem bazenu doda določena aroma (vanilija, kakao, kava, limona ali oranža), nakar preide v zmnzova-iec, kjei se vsa masa ob vpihavanju zraka dodobra stepe. Od tu preide že izdelani mlečnj sladoled v oblikovalec, kjer se pri temperaturi —30 stop. C oblikuje v 15-gramsk« »Lučke«, 30-gramske »Snežke« in 40-gramske «Eskime». Sleherni kos je pri tem nadet na tanko leseno letvico in shranjen v lično papirnato vrečico Mlečni sladoled se hrani prj temperaturi —18 stop. C v posebnih hladilnikih, s kakršnimi razpolaga večina mlekarn m gostišč. Oskrbovanje prodajne mreže se vrši s hladilnimi avtomobili in v zaprtih karton.-kih škatlah, \r pripravi so tudi posebni konservatorji za prodajo mlečnega sladoleda na ulicah, v kopališčih, na železniških postajah itd. Sam sestav mlečnega sladoleda, kakršnega proizvaja cen. tralna ljubljanska mlekarna, priča, da to nj le običajna slaščica, temveč pomembno kalorično hranilo. Z uživanjem mlečnega sladoleda se bo v Sloveniji dejansko mnogo prispeval i k dvigu potrošnje mleka in mlečnih izdelkov, ki doslej š® ni na zavidnem nivo. ju najbolj naprednih držav. In kakor vse kaže, so »Lučka«, »Sneželt« in.aEskimo« že postali najbolj popularni o-, »vežilni proizvodi ter bodo verjetna tudi v bodoče — podobno kakor pred leti osvežilna pijača «Cockta» — postali vsakodnevno osvežilo domačinov in tujcev. MILOŠ MACAROL PRED ODKRITJEM SPOMENIKA Srečku Kumarju Po drugi svetovni vojni m je pokojni Srečko Kumar pojavil v Trstu ves mladeniški, poln lepih načrtov in neizmerno vesel osvoboditve svojih rojakov v Trstu in Slovenskem Primorju. Po nekaj mesecih dela na goriš ki Glasbeni šoli pa ga je privabila I-stra, kjer je nekdaj začel. Na. kako pred 50 leti so ga bili izključil, kot dijaka koprtke-ga učiteljišča iz vseh avstrijskih učiteljišč ob neki manifestaciji pri kateri so nosili rdečo zastavo po mestu Kopru. To je rad pripovedoval starim in mladim na svojem novem službenem mestu v Portorožu, oziroma Kopru kot ravnatelj glasbene šole. Ob praznovanju 60-letnice svojega rojstva je izrazil svoje veliko veselje nad svobodo s temi besedami: «Šestdeset let imam in svobodo! Kaj hočem še več?» In res, poznal je veliko vrednost svobode: v Portorožu je prevzel pevski zbor italijanskega prosvetnega društva, v Piranu pevski zbor Pomorske srednje šole, v Kopru je ustanovil učiteljski pevski zbor. Učitelje je učil petja, teorije folklore in vsega dru. gega, kar potrebuje učitelj na podeželju kot kulturni delavec. Mislil je na istrsko Glasbeno Matico, koncertno posredovalnico, razmnoževalnico not in vse drugo, kar je potrebovala Istra ob svoji o-svoboditvi in prebujenju. Nekaj časa ga je sicer huda, nevarna bolezen skoraj dobesedno priklenila na posteljo, a njegova briška nrav ga je izlizala. Pri svojein delu v Istri ni našel pravega razumevanja, kar ga je zelo bolelo. Odšel je sicer v pokoj, a je mislil se mnogo delati. Sredi aobre bolje, ko se je najbo-.je počutil in skoraj sprijaznil z življenjem upokojenca in na novo ves vnet za delo, Ki se ga ni nikoli otresal in branil, se je dne 9. februarja 1.954 pri vaji neke Novakove sonate zadet od kapi zrušil s stola m obležal mrtev sredi lir, vei cev, slik in daril. Veličasten sprevod v Portorožu in Kopru ter pogreb v Koj-skem, kamor je prišlo kljub hudemu nalivu in mrzit burjt nad štiri tisoč pogrebcev, je pokazal njegovo veličino. Vrsta vencev in več govorov zastopnikov raznih krajev in lob je pričalo o pravem liku m delu Srečka Kumarja, ki bo večno živel v srcu in du-vsakega učitelja-pevca. Lepo je dejal neki govornik, da bo Srečko sedaj stal na braniku in stražil ob meji tisto zemljo, za katero je delal in se zanjo boril. lllltllimillllllllllllltllllllllllllllMMIIlUlUlIttM HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nepričakovane novosti utegnejo imeti ugodne posledice le pri razsodnem zadržanju. BIK (od 21. 4. do 20. 6.) Bodite mirn; in razsodni ter ne odločajte v naglici, ker s* utegnete kesati. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Okoliščine so za vas ugod. ne, le prenagliti se ne smete. Pri prehodnih prepirih obdržite hladnokrvnost, RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Srce vas utegne varati, zato nadzorujte trenutno navdušenje. LEV (od 23 7. do 22. *.) Kakršno koli zavlačevanje ni na mestu, ker se vam srečno naključje utegne izmuzniti, kesati se pozneje pa nič n* pomaga DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Pazite na svoje živce; u-godnih prilik sicer ne manjka, morate pa imet; več zaupanja vase. TEHTNICA (od 23 9. do 22. 10.) Le s preudarnostjo in pravičnim upoštevanjem svojega bližnjega boste lahko kos zapreki ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. II.) Ogibajte se improvizacije. ker sicer ne boste uepe-u. Ne ponočujte. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Upoštevajte tudi mnenje drugih m ne bodite egoisti. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Zavidanja vredni ste; uspeh ne more izostati. Vsekakor pa je na meetu previdnost VODNAR (od 21. 1, do 19. 2.) Nagnjenje k ljubosumnosti vas utegne zapeljati, zato »e ne prenaglite. RIBE (od 20. 2 do 20. 3.) Pogum vam je dober adut in :udi čustveno ravnotežje vam izredno koristi, le fizično odpornost morate utrjevati. / * v ■ # ! j. :> ";#či h 't twS ■ I -i, E j* — Kaj si želiš za svoj rojstni dar., dragi?. — Razporokol PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 16. maja Goriško-beneški dnevnik Samo 18 odst. aktivnega prebivalstva se na Goriškem ukvarja s kmetijstvom Spremeniti se mora agrarna politika do briških kmetovalcev, predvsem do kolonov Kmetijstvo v go riški pokrajini zavzema šele drugo mesto na lestvic; raznih gospodarskih dejavnosti. To se bo zdel* marsikomu čudno, pa je vendarle tako. Res je sicer, da je ogromni del goriške pokrajine pokrit s polji, res pa je tudi, da je naša pokrajina naj. manjša pokrajina v Italij; za tržaško pokrajino in pokrajino v dolini Aosta in da dajejo nekateri veliki industrijski objekt; kot so ladjedelnica in kemična tovarna SOLVAY v Tržiču ter SAFOG in podgorska tekstilna tovarna v Gorici prednost industrijskemu sektorju, v katerem je zaposlenih največ ljudi (samo v ladjedelnici nad 8.000). Po štetju prebivalstva leta 1991 In ugotavljanju njegove dejavnosti so bili zbrani zani. mivi podatki o goriškem kme. tijstvu. Ugotovljeno je bilo, da se ukvarja v naši poikra-jin; samo 9.781 oseb, kar predstavlja 18 odstotkov aktivnega prebivalstva, s kmetijstvom. Kljub številnim uspehom, ki jih je zabeležilo naše kmetijstvo, pa ne more s svojimi pridelki preživiti vsega prebivalstva Zato si moramo hrano kupovati v drugih pokrajinah. Zemljiška posest je zelo različna; nahajamo majhne kmetije, katerih je največ, srednje kmetije in pa nekaj velikih posestev — 23 po številu. Zemljo obdelujejo naši kmetje na najrazličnejše načine; neposredno, naspol (koloni, spolovinarji in drugi) in v oblik; dnine, kot na primer na velikih državnih posestvih, med katerimi je tudi posestvo Tre Venezie v Pevmi. Ker je ogromna večina malih posestnikov z manj kot enim hektarom zemlje (23 velikih posestev meri najmanj po 100 ha), je to znak, da se naši kmetje ukvarjajo predvsem z intenzivnim kmetijstvom. Čeprav je naša po razsežnosti mrd 92 pokrajinami na 90. mestu, je na lestvici, ki je sestavljena na podlagi hektarskega donosa, neprimerno viže. Po tem merilu smo na 15, mestu, s čimer smo lahko zadovojni, če upoštevamo, da imamo poleg ravnine tudi Kras in Brda, kjer ni mogoče mehanizirati poljedelstva v taki meri, kot to zahtevajo današnje razmere. Višina pridelka naše pokrajine se bo neprimerno zvečala, ko bodo pričeli sistematično namakati 8.000 hektarov krminsiko-gradiškega polja, ki je sedaj podvrženo jvojev'ijni muhavosti vremena. Toliko bolj pa bi naša pokrajina dvignila svojo in s tem tudi kmetijsko proizvodnjo v državi, če bi se nekateri kmetijski kraji naše pokrajin” k; so bili doslej siste. matično prezirani, dvignili iz hotene zaostalosti. Pri tem mislimo ra Kras, predvsem pa na Brda, ki bi lahko neprimerno dvignila svojo proizvodnjo če bi kmetijske oblasti uspele doseči od velikih zemljiških lastnikov, katerim briški koloni obdelujejo velike površine zemlje, spremembo dosedar ie politike absolutnega nevlaganja kapi(alov. Ce tega ni mogoče doseči, tedaj pa naj se v interesu skupnosti, da zemlja tistemu, ki jo obdeluje. toda Pietrangeli je dobil n slednjo igro in nato izgUO-' svoj servis in Kumar je sp. vodil s 6:5. Po izenačenju*■; je Kumar prevzel vnovič vodstvo s 7:6, nakar je Pietra--geli spet izenačil. Naslednji servis je Kumar iztrgal ri*" trangeliju in vodil z 8:7, P* naslednjih dveh igrah P* ** prevzel vol stvo Pietrangeli 9:8 in končno dobil igro z V* • Potem sta prišla na i*1"1.5),. Sirola in indijski prvak Kri*" nan. V prvem setu je Siroi začel medlo in Krishnan ! prešel v vodstvo s 3:0-,N7i slednja dva servisa je °oB Sirola. ki pa ni mogel prepr čiti,. da ne bi Indijec osvoji set s 6:4. V drugem s.e^u !. Sirola z močnimi servisi Povedel s 3:1. Krishnan je nat prešel celo v vodstvo s vendar pa je izgubil set s "••• V tretjem setu je bil boljši in si je že po 15 Bf. boril točko z rezultatom V četrtem setu je bil S'r0 takoj v vodstvu s 4:1, Krishna je nato zman jšal razliko na 4. • ni pa mogel ujeti naslednji močnih servisov dolgega Sir le. Četrti set je trajal 20. ATLETIKA bo- Mihajlov: 13”8 NALTCIK. 15. — Na atletskem prvenstvu Sovjetsk* ze v Naltč:ku je Anatolij **• hajlov izooljšai sovjetski rekord v teku na 110 m z ovir* mi s časom 13”8. ŠPORT V BARKOVLJAH Namizni tenis taborniških družin Včeraj dopoldne je bil * društvenih prostorih Pr? nega društva v Barkovijah n._ miznoteniški turnir tabor ^ kov. Svoje predstavnike s0JL« slale vse taborniške ^rjZl.0 in nekatere med njimi *u J,, več ekip. Tekmovali so saIJj. v dvojicah po sistemu dir nega izločanja. Od deset ih kip so se v finale uvrstile g Prvo mesto si je priborila ekipa družine »Šumečih‘ ...j rov« s Proseka v sestavi Mi Lukman. Druga je bila A e y pa družine »Belih galebov*> sestavi Gvardjančič-Tomaze • tretja pa A ekipa *šuphic. borov« v sestavi Luksa-Cio^ Najlepše so bile igre v ^ nalu in posebno Prosečani prikazali kar dober ping-P® Včeraj popoldne je bil® eV prisotnosti številnih ljub.1* šaha v kavarni »Garib prijateljske srečanje verzitetnim šahovskim kju CUS iz Treta in goniški« 0, hovskim Klubom CSG. Te _ g vanje je mio odigrano . t deskah. Zm.,gali so Trza«1u fi. visokim rezultatom r.be- lipovič - Oempello Uu, vič- Perin; remi, Baša gia 1:0. Ressa -, Foravi« is . Scordili - Portelli 0:1. , ,j Bregant 0:1. Tovo - CaB. 1:0, Bednank - Carra *-w' Šahovsko prij; srečanje v Gorici izr***’ TOTIP Premiie včerajšnje**-nega tekmovanja: 12 7.448.512 lir 11 točk -■ lir, 10 točk — 11.371 IR- oatovorni urednik STANISLAV Tiska Tiskarski zavod *TT ^VLADIMIR BARTOL' 76. n.; ALAMUT Kolikokrat mu je sama zatrjevala, da ni več zmožna »koga zares ljubiti, da ne more v nič verovati in da tudi ie priznava nobenih splošno veljavnih načel. Delala se je, tot da se je bila že davno osvobodila vseh predsodkov. Ali ii ni pokazal s svojo zadnjo odločitvijo, da ji je verjel? Nič ii ni bilo več jasno. Naj je mislila kar koli, nag je ikusala vse razumeti; na dnu je ostala bolecma^je ostala :ave#t, da je bila ponižana, da je Hasanu samo predmet, ki ra premika, kakor mu narekujejo njegove koristi. Skrivoma se je napijala z vinom in praznila časo za .ašo T^r zdelo se ji je, da je čedalje bolj trezna. Nena-ioma se Je zavedla, da pravzaprav nekoga pričakuje. Čudno, r^ai .Tni bila spomnila na Ibn Tahirja. Hasan ,i Je LTdSal da je izredno bister in da je pesnik. Nekaj čudnega |o je spreletelo. Kakor da jo je ošinila nevidna perut. Zdrznila se je. Začutila je bližino usode. Prijela je za harfo in potegnila s prsti po strunah. Otožno hrepeneče je zaječalo. »Kako je lepa nocoj,* je šepnila Safija, Z očmi je pokazala nanjo. »Ko jo bo Ibn Tahir zagledal, se bo takoj zaljubil,* je menila Hadidža. «Kako bo to lepo,* se je razveselila Safija. »Pesmico bomo zložile nanju.* »Ali bi ti bilo tako všeč, da bi se vanjo zaljubil?* »Pa še kako zelo.* Molče sta velika daija spremljala Hasana na vrh stolpa. Stopivši na ploščad, sta opazila nekakšen moten sij, ki je slabil na oni strani, kjer so bili vrtovi, svetlobo zvezd. Šla sta s Hasanom do nadzidkov in pogledala podse. Trije paviljoni so se kopali v morju luči. Razsvetljeni so bili od zunaj in od znotraj. Skozi stekleni strop in stene se je videlo v neskončni pomanjšavi vse, kar se je gibalo in kretalo v njih. »Mojster si, da mu ga ni enakega,* je dejal Abu Ali. «Rekel bi, da si se zaklel, da naju boš vodil od presenečenja do presenečenja.* »Prava čarovnija iz Tisoč in ene noči,* je zamomljal Buzruk Umid. »Spričo sile tvoje sposobnosti morajo utihniti še tako resni pomisleki.* »Počakajta in me ne hvalita prezgodaj,* se je posmejal Hasan. »Mladeniči tu spodaj očitno še spijo. Zavesa se torej še niti dvignila ni. šele ko se bo to zgodilo, bomo videl;, če je bilo delo kaj prida.* Razložil jima je razporedbo vrtov in v katerem paviljonu je kateri izmed trojice. «Popolnoma nerazumljivo mi je,» je dejal Abu Ali, »kako ti je mogla priti misel za ta načrt v glavo. Ne morem si tega drugače tolmačiti, kot da te je bil navdahnil neki Duh. Toda ne Alah!* »Prav zares ni bil to Alah,* je odvrnil Hasan smeje. »Marveč naš stari, dobri Omar Hajam.* Pripovedoval je prijateljema, kako ga je bil pred dvaj setimi leti obiskal v Nišapurju in kako mu je bil on nehote navdahnil zamisel za njegov nocojšnji poizkus. Abu Ali je ves začuden vzkliknil: »Od takrat da si nosil ta načrt v sebi? In nisi znorel?! Pri bradi Alija Mučenca! Jaz bi ne strpel, da sem iztuhtal nekaj tako imenitnega, niti mesec dni. Z vsemi silami bi se vrgel na uresničenje in ne bi prej nehal, da sem uspel ali propadel.* »Jaz sem sklenil, da bom storil vse, kar je v človeški moči, da ne bom propadel. Taka misel rase in se razvija v človekovi duši kakor otrok v materinem telesu. Sprva je vsa nebogljena, nobene jasne podobe nima še, samo strastno hrepenenje zbuja, ki človeka žene, da vztraja in ne odneha. Silovito moč ima. Polagoma prežme in obsede svojega nosilca, da ne vidi ničesar drugega in ne misli na nič drugega, kot samo na to, da jo utelesi, da spravi ta čudni izrodek na svet. S tako mislijo v svojem drobovju je človek zares podoben blaznežu. Niti ne vprašuje, ali je prav ali ni prav, ali je dobro ali je zlo. Pod nekim nevidnim poveljem deluje. Ve samo to, da je sredstvo, v oblasti nečesa, ker je močnejše od njega. Ali je ta oblast nebo ali je ta oblast pekel, kaj mu mar!* «In vseh teh dvajset let nisi nikoli niti poizkusil, da bi načrt uresničil? Niti nisi imel duše, ki bi ji ga bil zaupal?* Abu Aliju ni hotelo v glavo. Hasan pa se je posmejal. »Da sem zaupal svoj načrt tebi ali komur koli izmed prijateljev, bi me smatrali za burkeža ali za norca. Ne bom pa tajil, da nisem bil v svoji neučakanosti nikoli pozabil, da bi ga uresničil. Predčasno uresničil, kajpada. Zakaj pozneje sem zmerom uvidel, da so me zapreke, ki so se mi stavile na pot, nehote obvarovale pred nepopravljivim korakom. Prvič sem nameraval izvesti svojo zamisel kmalu potem, ko mi jo je posredoval Omar Hajam. Ta mi je namreč svetoval, naj se, kakor se je bil že on, tudi jaz obrnem do velikega vezirja in naj od njega zahtevam, da izpolni mladostno zaobljubo in mi pomaga navzgor. Nizam Al Mulk mi je prišel bolj naproti kot sem pričakoval. Priporočil me je sultanu kot svojega prijatelja in tako sem bil sprejet na dvor. Lahko si mislita, da sem bil jaz zabavnejši dvorjan od ve vezirja. Hitro sem si pridobil sultanovo naklonjenost ib ^ me je odlikovati pred drugimi. To je bila seveda ,eJn moj mlin. Zdelo se mi je, da sem že tik pred uresn’C!?itanš svojega načrta. Čakal sem prilike, da bi si izprosil °d s ^ poveljstvo nad četami pri kakšnem bojnem pohodu. pa še zmerom tako prostodušen, da nisem računal na ^ zavist, ki so jo vzbudili moji uspehi pri mojem nek sošolcu. Meni se je zdelo povsem prirodno, da sva s« tekmovala. On pa je to občutil kot veliko ponižanje-je pokazalo, ko je hotel sultan imeti spisek vseh d° in izdatkov za svoje ogromno cesarstvo. Vprašal je treW* Al Mulka, v kolikem času bi si upal zbrati vse podatke. ,Za izvršitev te naloge sta mi potrebni n dve leti,’ je menil vezir. ,Kaj, dve leti?!’ sem vzkl .Dovoli meni štirideset dni in imel boš najtočnejši za vso državo. Samo svoje uradništvo mi daj na rftZ gUit»n Moj sošolec je prebledel in brez besede odšel iz mOgel je sprejel moj predlog in jaz sem bil vesel, da b°n’ jvoj« tako pokazati svoje sposobnosti. Vpregel sem v delo J^noVeg» zaupnike širom po cesarstvu in z njihovo in sUl br9; po" uradništva pomočjo sem zares v štiridesetih dneh z datke o vseh dohodkih in izdatkih v državi, Ko J® čč1 določeni rok, sem stopil s svojimi zapiski pred suh* y svoj° sem čitati, toda komaj sem obmil nekaj strani, sen* sp;sk«-grozo opazil, da mi je bil nekdo podtaknil lcrlV.ajoC« ie Začel sem lecljati, skušal sem nadomestiti m Vzrojll J* spomina. Toda že je sultan opazil mojo zadrego- fpitel in ustnice so se mu začele tresti od jeze. Tedaj "“L®* veliki vezir: ,Modri možje so računali', da bi za dela potrebovali najmanj dve leti. Kako naj P°'^tiridese,:lR bedak, ki se Je hvalil, da ga bo dokončal v 'brezve*ni dneh, odgovarja na vprašanja drugače razen z fieiO. čvekanjem?* (Nadaljevani*