PRIMORSKI dnevnik I® zaCel izhajati v Trstu 3- maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI NEVNIK pa 26. novem-1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5, do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-A 18. septembra ‘a.44 do 1- maj;* 1945 v ‘'Skami tSlovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. rnaia 18^5 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini - ani partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi. NIK primorski M. dnevnil o, a 0' ši % O o -C čl 0 '=-* in 1 x r ® _ ^ 5 ?- S'- il X G C X; •fr f C- m c 3> s x n ~ Poštnina plačana v gotovini Abb. postal« 1 gruppo Cena 600 lir ^ Leto XLI. št. 171 (12.203) Trst, torek, 6. avgusta 19 r-* tv -N! ?_ D Ob 40. obletnici razstrelitve prve atomske bombe Iz Hirošime enoglasen poziv za mir O — S - « S LEKCIJA VOJMIR TAVČAR »Shsa^a sem hrup letalskih motah V *n- serrl se ozr^a k višku: le-ir:, se je beliko v prozorni sinjini, ni at Sem ze t°tiko letal, da me Se .1° strah. Opazila sem tudi, da kai^u ^kaj odcepilo od letala, ne-je J>e^ga-■ ■ Nekaj sekund pozne- bre; Pa je prišlo do eksplozije. . . e vem koliko časa sem obležala 2 zavesti. Ko sem se prebudila, rde-11 videla več ničesar, vse je bilo tPi Ce in črno. Poklicala sem prija-Por Toshiko, ni mi odgovorila. orrv,°Pno se je megla pred mojimi m-r« razblinila, a nisem več našla so Udoljice. Opazila sem ljudi, ki mi % oddaljevali in sem šla z nji-je k f5 He bil° drugačno, zgledalo ljoK°n <^a mrak že legel na zem-s '.OzrZa sem se okoli sebe: hiše do h ^or^-čov-e, lahko sem videla nrJn°ria' nobenega poslopja ni bilo rek' rnopoj- Sledila sem ljudem k da \ .ala pa nisem ničesar, kot oi biia povsem oglušela. Tedaj le prešinilo: padla je bomba. . .« se začenja dramatično pri-anje Japonke Shingenko, ki je • vgusta 1945 doživela eksplozijo UT e atomske bombe nad Hirošimo. je izkušnja tistega dne, ko 2a-*once vzšlo dvakrat«, je bila le vel- h kalvarije tistih, ki so preži-eksplozijo prve atomske bombe, dnih Tanieni s° umrli v naslednjih ral' ’ ^kateri pa so leta in leta hi-vani Zarad} posledic atomskega se-Zr.Ja’ vs\ so ostali neizbrisno za-nosUOVan^/ V telesu in v dušev- dejamba ^u}ra tvred 40 leti se je v ,'ko začelo za vse človeštvo no-ra,p dobje. Redkokdo, morda nihče Valin znanstvenikov, ki so sodelo-oro..Pn izdelavi novega strahotnega godici’ P°vsem dojal pomena do-bornh" dejstvo, da je ena sama in a pevzvočda tolikšno razdejanje ialn ^re] nePoznan pokol je vzbu-VedallCer d voza, nihče pa se ni zamen»’ <^a~ tista eksplozija pa-člonpb ?ačetek nove dobe in da je knipr- vdelal »absolutno orožje«, s in lahko uniči vse človeštvo Premeni Zemljo v mrtev planet. bii^°t Ugotavlja Alberto Cavallari, je eni a, °dnas do novega orožja po maci-ani Posledica skopih injor-voin-i ^i so pronicnile skozi strogo tiid'0 cenzuro’ Po drugi strani pa znali y°^:edica prepričanja vidnih! Zqa tvenikov, da v državi kot so ku ir- konec tridesetih in v začet-jizilc ^^desetih let ni razvila jedrske Tezno 716 k* bilo mogoče doseči tak desJfi' V iak° kratkem času. Šele stv 1 -u-t P° tzvvi eksploziji so znan Vs^ml P iudi navadni ljudje po-9a ri bijeli domet tistega tragične-dafri 771 50 se začeli jasno zave-tere ** Se začelo obdobje, v kapak m ^ lahko tudi najmanjša na-sgZ Pomenila konec sveta. Začela ci .razprava o miru v mrki sen-o drskih konic, o mori, ki kot Slat^71 Damoklejev meč visi nad 0 vseh prebivalcev planeta. ie v zavesti cele gene-g le ljudi od tistega dramatičnega bol'VPiU:'tJ1 DN-I postala simbol: sim-ruylitični proces v zadnjih desetletjih, se je kljub strogim policijskim ukrepom zbrala okrog sodišča velika množica simpa tizerjev obtožencev. Na procesu ni odvetnice Vietorie Mxenge, ki so jo umorili pred štirimi dnevi. Gibanje proti aparthaidu je ob tem pjonovnem zločinu pozvalo prebivalstvo, naj kakorkoli izrazi protest proti pretorijski vladi, tako da se ji onemogoči vladanje in se končno zagotovi mir in svoboda za vse prebivalstvo, ne-glede na barvo kože. V tem gibanju so združene pnlitične stranke, Sindikati, verske organizacije in ugledni posamezniki. V Durbanu je bomba včeraj ponoči deloma razdejala hišo ministra Ami-chanda Rajbansija, indijskega porekla. Gre za drugi atentat proti nebelim članom pretorijske vlade. Vladni krogi so hudo zaskrbljeni tudi zaradi splošne pohtične stavke, s katero grozi več kot 500 tisoč rudarjev v rudnikih zlata in premoga. Doslej je protest zajel predvsem črnska predmestja, pristop rudarjev pa bi zadal vladi izredno hud gospodarski in politični udarec. • LEKCIJA NADALJEVANJE S 1. STRANI merdkov, ki so bili postavljeni za.' to, da »bo mladi rod vedel, starejši pa ne pozabil«, in katerih smisel je postopno zbledel in pred katerim1 se uprizarjajo nevsebinske manije-stacije, ki naj zadostijo samo nekemu protokolu? Prav v tem pogledu, se mi zdi, je potreben danes največji idejni kulturni napor, če hočemo, da do simboli bolj oddaljene pa tudi bližnje preteklosti spet »spregovorili«, če hočemo, da bodo v spomin in opomin. Odpraviti je treba nevsebinsko obrednost, predvsem pa je treba 0 preteklosti in tudi o sedanjosti spregovoriti drugače začenši s tem, de je mir v senci jedrskih konic enak0 grozen ne glede' na zastavo ali na ideološki predznak teh konic. P? trošniška družba, družba sodobnih elektronskih medijev, ima v sebi zelo močne narkotike, povsem uspeva pa le tistega, ki nima in noce imeti dovolj moči in kulturnih *!*' štrumentov, da bi se ji zoperstavil-Tudi to je lahko lekcija Hirošime. VOJMIR TAVČAR Normalizacija po državnem udaru RAMPALA — Nova ugandska vlada je sklenila v nedeljo odpreti meje države, ki so jih zaprli 27. julija, na dan vojaškega državnega udara, s katerim sta generala Tito Okolle in Basilio Okolle, ki si nista v sorodstvu strmoglavila predsednika Miltona Oboteja. Položaj v državi se je te dni še kar normaliziral, čeprav se iz Ugande nadaljuje izseljevanje tujcev, ki ne vedo, v katero smer se bo položaj razvil. V pričakovanju razpletov so tudi ZDA začasno ustavile denarno pomoč. Ameriški veleposlanik v Ugandi se je sestal z novimi ugandskimi voditelji, s katerimi se je pogovarjal o usodi ameriških državljanov v državi. Na sliki (telefoto AP): generala Tito Okello (na levi) in Basilio Okello. Ugrabljena aktivistka opozicije v Čilu SANTIAGO DE CILE — Carmela Hales, 27-letna aktivistka čilske o-pozicije in predstavnica neke pomembne katoliške organizacije je bila 24 ur v rokah nezanih ugrabiteljev. Izginila je predsinočnjim v Santiagu in oblasti so takoj sprožile široko akcijo z namenom, da jo najdejo. Generalni tajnik vlade Francisco Cuadra je namreč dejal, da je namen ugrabitve prav ošibitev vlade. Včeraj pa so Halesovo izpustili. Bila je pretepena, vendar ni bila težje ranjena. Po izpustitvi dekle ni hotelo izjaviti ničesar. Ta dogodek se vključuje v vzdušje napetosti, ki že nekaj časa vlada v Čilu. Halesova je zelo znana osebnost, tudi zato, ker je bil njen oče minister za časa vlade demokristjana Freia, dva njena brata pa sta zelo znani px>litični osebnosti, eden demokristjan in drugi komunist, ^a izpustitev dekleta pia se je odloča0 zavzel predvsem nadškof iz Santiago Huan Francisco Fresno. Med včerajšnjimi nemiri v čila so neznanci ubili tudi 13-letnega dečka Fernanda Riquelmeja. Njegova mati je povedala, da sta dva moška nenadoma začela streljati proti skupini mladih ljudi in pri tei*1 je 13-letni Femando izgubil življenje. Štirideset let po eksploziji prve atomske bombe nad Hirosimo Hirošima, 6. avgust 1945 Za mnoge »hibakuše« se kalvarija v hipu je umrlo mesto še danes, po 40 letih, nadaljuje HIROŠIMA — Šesti avgust 1945, ura je 8, 15 minut in 17 sekund. Z bombnika B-29 »Enola Gay« se je v tistem hipu spustila nad mesto prva atomska bomba, ki so jo komaj tri tedne prej znanstveniki uspješno preizkusili v Los Alamosu. »Little t(oy« (mali deček), kot so jo dokaj cinično imenovali, je tehtala malo več kot štiri tone, uran v njej pa je lahko sprožil enako rušilno moč kot 20 tisoč ton navadnega trotila. Za 350 tisoč prebivalcev Hirošime se je pravkar pričenjal nov dan.1 Komaj tričetrt ure prej so sirene dale znak za konec nevarnosti: v resnici je šlo le za diverzantski pwlet meteorološkega letala, bombnik smrti je bil še na poti. Ob 8.16, točno 43 sekund kasneje, je v Hirošimi prenehalo življenje. V hipu je zažarela nepopisna svetloba, v milijoninki sekunde se je temperatura dvignila do milijonov stopinj Celzija. Predmete in živa bitja je do dveh kilometrov daleč dobesedno spremenilo v paro. Za mnogimi je ostala samo senca vtisnjena na tleh ali razvalinah. Vendar to je bil komaj začetek: takoj zatem so nad ruševinami zadivjali pieklenski plamdni, divji veter, ogromni oblak v obliki gobe pa je vso okolico posul z radioaktivnim prahom. Sredi ruševin je izgubilo življenje 150 tisoč ljudi, moških, žensk, otrok. Toda mnogi so umirali in umirajo dolgo let kasneje. Ocenjujejo, da je »little boy« odgovorna za več kot 200 tisoč življenj. Tri dni kasneje, 9. avgusta, se je tragedija ponovila v Nagasakiju. HIROŠIMA — »Hibakuša«: tako pravijo Japonci preživelim po strahotnih eksplozijah, ki sta pred 40 leti uničili Hirošimo in Nagasaki. Za več'kot 150 tisoč prebivalcev obeh mest se je tragedija 6. oziroma 9. avgusta končala v nekaj trenutkih, za »hibakuše« pa se je tedaj pričela kalvarija, ki jo še danes mnogi trpijo. Rak, levkemija, iznakažena zunanjost, neplodnost, splavi: ti so najpogosteje križi, ki jih je večina 367 tisoč preživelih nosila ali še nosi. Sicer pa še danes zdravniška znanost ni dala dokončen odgovor na vprašanje, katere telesne poškodbe so utrpeli tisti, ki sta jih oplazih atomski eksploziji. Telesne poškodbe pa niso edine, ki so zaznamovale življenje »hibakuš«. Večina med njimi se je morala spopadati in se še spopada s težavami psihološke in družbene narave. Mnogi so naleteli na ovire pri iskanju zaposlitve, v poskusih, da bi si uredili družinsko življenje ipd. O teh posledicah atomskih eksplozij so le redki preživeli pripravljeni odprto govoriti. Med tistimi, ki so se šele v zadnjih časih odločili, da pre-tržejo molk, je 55-letna Hirošimka Mičiko Jamaoka. Kaj je preživela od svojega 15. leta dalje daje slutiti že dejstvo, da ima za seboj več poskusov samomora. Prisluhnimo njenemu nedavnemu pričevanju: »Prvič, ko sem se videla v zrcalu po eksploziji, nisem mogla verjeti svojim očem: izgubila sem vse lase, vrat pa se mi je prilepil na levo ramo. Ni mogoče, sem sd rekla, kaj takega ni mogoče. Nikoli nisem zavidala tistim, ki lahko imajo moža, otroke. Obšel pa me je globok občutek jeze in nemoči, ko me je ravnatelj odslovil iz šole, v kateri sem poučevala, češ da moja podoba vznemirja učence.« Mnogi »hibakuše« pa niso v stanju, da bi pripovedovali svoje zgodbe. Tak je primer Jurika Hatanake, ki se je rodil šest mesecev po uničenju Hirošime. Danes ima torej 39 let, vendar je po svojih umskih sposobnostih star komaj 2 leti. Kot je povedal njegov 69-!etni oče Kunizo Hatanaka, so japonske oblasti šele 1968. leta priznale, da se je Jurika rodil s telesnimi in duševnimi napakami zaradi atomske eksplozije-»Zdaj dobivamo posebno državno podporo,« je dejal njegov oče, »toda kaj se bo zgodilo z mojim sinom in s tistimi, ki so v podobnem stanju, ko ne bodo imeli več staršev in sorodnikov, da bi zanje skrbeli?« Hirošima in Nagasaki, enaka v trpljenju a različna v življenju in v bodočih ci TOKIO — Hirošima in Nagasaki, ki sta se pred štiridesetimi leti v trpljenju in uničenju spremenila v kup pepela in ruševin, sta danes dve med najpomembnejšimi mesti sodobne Japonske. Njuna obnova je po tistih tragičnih dneh potekala vzporedno, a s povsem drugačnimi končnimi cilji. Obnovljena Hirošima si danes zastavlja širokopotezne cilje uresničevanja visoko razvitih tehnoloških obratov, da bi tako postala ena od »teknopolisov«, tehnološko razvitih mest 21. stoletja. Nagasaki pa'je ostal zvest svoji preteklosti in teži k še večjemu vrednotenju svojega naravnega, stavbenega in umetniškega bogastva, noče se torej izneveriti svoji turistični tradiciji. Tudi pred tistimi tragičnimi avgustovskimi dnevi sta si bili mesti različni tako po geografski legi kot predvsem po kulturi, združuje ju le enaka tragična usoda, da sta doživeli jedrski napad. Hirošimo je tragedija doletela 6. avgusta 1945, Nagasaki pa tri dni kasneje. Kot prva je Hirošima postala simbol jedrske tragedije in opomin, da se kaj takega ne sme nikoli več pozabiti, na »drug or o jene a« Nagasaki je svet nekako pozabil. Pred svojim uničenjem je bila Hirošima znana na Japonskem kot industrijsko mesto, ki je s svojo težko industrijo krila dobršen del japonskih vojnoindustrijskih potreb. Kot rečeno se Hirošima ni izneverila tej svoji industrijski tradiciji. Pot do današnjega razcveta pa ni bila lahka. Poleg uničenja, 100 tisoč mrtvih, ki so v povojnih letih narasli na več kot 138 tisoč mrtvih, se je morala Hirošima otresti predsodkov prekletega mesta. Pri tem so najbolj trpeli preživeli iz tedanjih tragičnih dni, tako imenovani »hibakuši«, ki so bili leta in leta diskriminirani z bojazni pred jedrsko okužbo. Prvi razvojni in obnovitveni načrt je Hirošima dobila leta 1952. Ponovno so zrasle železarne in ladjedelnice, leta 1961 je Hirošima postala sedež japonskega avtomobilskega orjaka Mazde. Danes šteje Hirošima 900 tisoč prebivalcev, ki jim je treba dodati še 2 milijona in 882 tisoč ljudi, ki živijo v njenem neposrednem zaledju. Obnovljeno mesto ima široke ulice, moderne mestne četrti, kjer kraljujeta železobeton in steklo v običajnem japonskem sožitju s preteklostjo, le da so tu pričevanja preteklosti ruševine »jedrskega holokausta«. Podjetniška duša Hirošime je obrnjena v bodočnost. ■ Povsem drugačen je Nagasaki na južni obali Kjušua, ki je precej oddaljen od svoje »sestre v trpljenju«. Eksplozija jedrske bombe je tistega tragičnega 9. avgusta povzročila 140 tisoč mrtvih, njegovo zgodovinsko in umetniško središče pa je ostalo skoraj povsem nepoškodovano. Kot prvo japonsko mesto, ki se je odprlo zunanjim vplivom ima Nagasaki neprecenljivo spomeniško vrednost: palače, templje, cerkve in najrazličnejše umetniške in zgodovinske spomenike. Prekrasna katoliška cerkev, ki so jo zgradili leta 1864 je še danes cilj za številne turiste, ki obiščejo Japonsko. Za občinske može Nagasaki ni »druga Hirošima«, nekoliko polemično zatrjujejo, da lahko k njim pridejo ljudje z vsega sveta na mirovno romanje in na turistični obisk, kjer jih ne bodo dušili tovarniški dimniki Mesti, ki sta doživeli isto tragično usodo, hodita torej vsak po svojih korakih v trdnem upanju, da je bila njuna tragedija zadosten opomin, da se kaj takega ne ponovi nikoli več. SAMOMOR PILOTA KI JE TAKRAT TETEL NAD NAGASAKIJEM LOS ANGELES — Tik pred 40. obletnico jedrskega uničenja Hirošime si je v svojem stanovanju v Hollywoodu vzel življenje Paul Bre-gman, eden od udeležencev bombardiranja Nagasakija 9. avgusta 1945. Bregman je bil takrat častnik na enem od bombnikov B-29, ki s° leteli v spremstvu letala »Boxcar«> s katerega so spustili bombo. Danes 60 let starega Bregmana so našli obešenega na domu v nedeljo. Po vsej verjetnosti gre za žalostno naključje. Po mnenju policij® naj bi šlo vzroke samomora iskati v slabili zdravstvenih pogojih Bregmana, zaradi katerih je bil mož v zadnjem času zelo potrt. Po drugi strani pa ni mogoče izključiti povezave s štiridesetletnico jedrskih bombardiranj nad Japonsko. V zvezi z obletnico je bilo namreč v zadnjih tednih veliko govora o takratnih tragedijah. V Nagasakiju je jedrska eksplozija povzročila 75 tisoč žrtev. Meseca oktobra v deželi seminar o civilni zaščiti trst Pozornost dežele Furlani- ■ , .. a utrpele runam- Julijske krajine za vprašanja clune zaščite je vedno v prvi vr ' ' ako trenutno pripravlja organski uonski v prvi vrsti. za- i osnutek o teh problemih, ki bi i’3 moral deželni odbor proučiti v pri-r; ujih mesecih. Medtem pa pristoj-uubomik Di Benedetto skuša zbra-. ..VSa koristna navodila za hitro in mkovito preosnovo te službe, ki bo vse bolj postati temelj pre-ntive in šele nato bo lahko služila emergenčnem stanju. i 9. vprašanju civilne zaščite se je p 1 S°vo ril o na zadnji seji deželne-_ oubora: odbornik Di Benedetto je že^ sporočil ostalim članom de-7-. u vlacle, da namerava minister liisk' rIe9i Prirediti v Furlaniji - Ju-ki krajini v mesecu oktobru semi-v |'.ria temo: »Metodologija načrto-no J|f Za civilno zaščito« z znanstve-, nzuleneo instituta mednarodne sociologije iz Gorice. ^^’ujajoč iz prepričanja, da je za HfviKr 00 uresničevanje civilne zaščite „i-^0 Potrebno opirati se na teh-o-znanstvene podatke, za zbira-Bnm katerih lahko v veliki meri pri-gja 0I!ej0. univerzitetne strukture, bo nipf 'i1 ,c'9. seminarja točno spoznati odologije načrtovanja za civUno zaščito, kot je bilo to doslej storjeno na mednarodni raziskovalni ravni in uresničeno v raznih državah industrializiranega Zahoda. Seminarja, ki bo na visoki znanstveni ravni, se bodo s prispevki u-deležili tudi nekateri mednarodni strokovnjaki, med katerimi predsednik Research committoe of disasters z Delaware university (ZDA) E. L. Qua rantelli in sodirektor istega komiteja Dennis Wenger. Slovenski gozdar prvi v Piancavallu PIANCAVALLO — Preko dvajset tisoč ljudi je v nedeljo v Piancavallu prisostvovalo mednarodnemu tekmovanju gozdarjev, katerega se je udeležilo 60 tekmovalcev (v 20 ekipah) iz Lombardije, Tridentinske -Gornjega Poadižja, F-JK, štajerske. Hrvaške, Slovenije in Koroške. Zmagovalec tekmovanja je bil slovenski gozdar Stanko Kos iz slovenjgraške Lesne, ki je tudi na ekipni lestvici zasedla prvo mesto: med ita lijanskimi je bila najboljša ekipa iz Forni Avoltrija. Seja občinskega odbora v Šentjakobu na Koroškem Slovenska kultura - sramota za občino? ŠENTJAKOB — Šentjakobski tristrankarski občinski o-četje se sramujejo Slovencev. Tak vtis je vsaj ostal po seji občinskega odbora, ki je prejšnji teden poleg o prirejanju tako imenovanih domovinskih večerov razpravljal še o kreditu za gradnjo nove ljudske šole. Župan Gressl pa se je skušal distancirati od svojih izjav na prireditvi »Ka-meradsehaftsbunda«. * * * Podžupan Gitschtaler, vodja socialistične frakcije, je v svojem poročilu izpostavil zasluge občine pri organiziranju kulturnih in koroških »domovinskih« večerov. Poročilo je izzvalo odbornika Socialne gospodarske skupnosti Tonija Stickerja, da je vprašal referenta, kaj je vzrok za neupoštevanje slovenskega kulturnega faktorja v občini. Kajti slovenskega kulturnega društva in zbora občina že leta ne vabi na sodelovanje pri kulturnih večerih. In kaj je vedel odgovoriti Gitschtaler na Stickerjevo vprašanje? Gitschtaler: »Okoli 90 odstotkov obiskovalcev teh prireditev prihaja iz tujine, 80 odstotkov samo iz Nemčije. Kako naj si to predstavljamo, če bo vaš zbor pel samo slovensko? Kako si vi to predstavljate, saj vas nihče ne bo razumel, koga pa to zanima?« Tako banalno šovinistično argumentacijo je Sticker takoj zavrnil, češ da so bili tudi gostje do zdaj še povsod, kjer jim je zapel šentjakobski MPZ Rož, zelo navdušeni in tudi zadovoljni, da so lahko na tak način spoznali slovensko kulturno stvarnost na Koroškem. Problem torej ustvarja le občina Šentjakob,. Sticker dobesedno: »Tuji gostje takim prireditvam gotovo ne nasprotujejo, ravno nasprotno; pač pa prav očitno nasprotujejo nekateri domačini!« * * * Včasih se dogodijo smešne reči. Tako tudi v Šentja-kobu. Občinski odbor je sklepal o kreditu za gradnjo novega poslopja ljudske šole (višina: 5 milijonov šil.), če- prav je o tej zadevi že sklepala deželna vlada. Sklep je bil torej odveč, tudi spremeniti se ne bi dalo nič, ko je že občinski referent pri deželni vladi Rauscher uredil tako, da bo kredit dala beljaška podružnica Avstrijskega inštituta (ÒCI). Nič kaj posebnega, bi mislil občan, toda zadeva ima tudi drugo plat: tudi šentjakobske bančne ustanove so se ponudile kot dajatelj kredita. Slovenska posojilnica je ponujala celo enake kondicije kakor OCI. To pa odločujočim gospodom pri deželni vladi, a tudi v občini sami ni bilo prav. Vse obljube deželne vlade o krepitvi gospodarstva v manj razvitih občinah južne Koroške se ob takem primeru izkažejo kot fraze. Same prazne besede. Kredit je dobil OCI, ki je bančni inštitut države. Temu neverjetnemu »pospeševanju« domačega gospodarstva se je v občinskem odbora priključilo 13 socialističnih odbornikov, pa še štirje črni in trije svobodnjaški. Le odborniki Socialne gospodarske skupnosti so glasovali proti takemu preziranju in zapostavljanju domačega gospodarstva. * * * Župan Gressl je 14. julija na prireditvi kameradov izjavil, da je organizacija »Kameradsehaftsbpnda« v Šentjakobu v desetih letih svojega obstoja postavljala pospeševanje sporazumevanja med narodi v ospredju svojega dela... Mandatarji SGS so ga zato na seji vprašali, ali je res o tem prepričan, kar je povedal. Gressl nato: »Rekel sem, da je Kameradschaftsbund to postavljal v ospredje. Po svojih statutih je to postavljal v ospredje, nisem pa rekel, da je to res delal. Kako je bil temu kos, pa naj prebivalstvo samo oceni...« Gresslovo umikanje na stvari sami nič ne spremeni. Njegove besede na prireditvi so bile pazljivo zabeležene. In tudi to, da svoje izjave vsebinsko niti na občinski seji ni preklical. Večlastništvo stanovanjskih enot si utira pot v letoviščarskih krajih pa^^KlE — V poletnem času je hice Z%Sk0ra-' dolžnost iti na počit-šalni >>^am pojdeš?« je obvezna vpra-Ca’ kadar se za krajši ali daljši odri; P°?'oviš od delovnih kolegov in Pust na tak° rek°č zasluženi do-tova • a na tempiranje, oni na po- Dočit redki med nami pa imajo ruce vsakokrat ko se jim zljubi. rane«. To so sreč-Vani iT""- Počitniških hišic ali stano-J> bodisi v gorah ali ob morju, Ok ie že nekaj let »v modi« Prem Hhooovano večlastništvo (multi-tovi5-leta'* atanovanjskih enot v le-tuS carfkih krajih' ki omogoča, da pr»?1’ imajo mal° 1)01 j r0SS0due) Pri Trbižu. Polno 2.5 n. |V0 stanovanj stane približno hiedtern^0113 na kvadratni meter, gradr,- ko dosegajo tradicionalne 1.5 J6, tem območju tržno ceno d0 k? milijona lir. Primer je verjetno dokaj izjemen, čeprav so cene glede na kakovost gradenj in stopnje dodelave stanovanj upravičene, medtem ko pri formuli večlastništva do največje možne mere prihranijo na prostoru in kvaliteti življenja v njem. Kompleks v Žabni-cah razpolaga s središčem za športne in kulturne dejavnosti, namenjenim širšemu območju treh sosednih dežel Furlanije - Julijske krajine, avstrijske Koroške in Slovenije, ki kandidirajo za prireditelje zimskih olimpijskih iger leta 1992. Novi kompleks so slovesno izročili namenu pred tednom dni, 200 od 290 stanovanj pa so prodah v režimu večlastništva ali multiuporabe. Vojaki gradijo cesto »31. divizije« IDRIJA — Vasi Novaki (Dolenji in Gorenji) na Cerkljanskem in Davča na Gorenjskem sta med NOB plodno sodelovali, saj jih je družila skupna borba za svobodo. To sodelovanje pa se je še okrepilo po 12. oktobru 1943. Po kapitulaciji fašistične Itahje je nasta'o v severni Primorski večje o-svobojeno ozemlje in Prešernova brigada je dobila ukaz, naj razširi tako ozemlje tudi na Gorenjsko. Zato je dvakrat napadla nemško obmejno postojanko v Davči in jo 12. oktobra 1943 zavzela. Uničila je še sovražno postojanko v sosednji Leskovici in na Gorenjskem je nastalo prvo osvobojeno ozemlje ter ostalo do osvoboditve. Na tem svobodnem območju, ki je bilo povezano s cerkljanskim, so imeli sedež vojaški in civilni organi, tu so bile razne delavnice in kurirska karavla 11 - G. Za Novake pa je dovolj zapisati, da na njihovem ozemlju leži edinstvena partizanska vojaška bolnišnica »Franja«, ki je zaradi neomajne zvestobe vaščanov tu delovala nepretrgoma od decembra 1943 do osvoboditve. Naj še omenimo, da se je v Dolenjih Novakih rodil revolucionar Tomo Brejc, organizator osvobodilnega gibanja na Primorskem, ki je aprila 1942 postal prvi sekretar Pokrajinskega komiteja KPS za Slovensko Primorje. Ker so Novaki in Davča povezani samo s slabim kolovozom, sta idrij- Kanalska dolina - zgodovina in značilnosti njenih vasi VI. NABORJÉT — Nadmorska višina 770 m. Gručasto in precej razpotegnjeno naselje na rahlem dvigajočem severnem pobočju Kanalske doline z nekaj hišami na samem. Pritok Naborješki graben ga deli na dvoje. — Skromna govedoreja. — Glavno bogastvo so gozdovi, ki zavzemajo obsežne površine na obeh straneh Kanalske doline. So last Verskega sklada ter obremenjeni s služnostnimi pravicami domačinov. Smreka, macesen, jelka, bukev, črni bor. — Lov na gamse, srne, jelene, razne ptice. — Stanovanjske hiše so zidane, nad-stropnè ter krite z opeko ah pločevino. Nekatere stare stavbe so zgra- jene v beneškem slogu in krite s skodlami. Razpadajoči hlevi in skednji so pod streho stanovanjskih hiš ali pa stoje samostojno. — Večina krajanov dela v industriji v Beli peči in v rabeljskem rudniku. — Kraj se je sprva imenoval Buon-borghetto, ko pa ga je uničil leta 1345 požar, so ga preimenovali ‘v Malbor-ghetto. Nekatere stavbe spominjajo na staro srednjeveško naselje, med njimi zlasti palača z okroglim stolpom. Tu je bilo svoj čas trgovsko središče Kanalske doline z razvitim kovaštvom in železarsko obrtjo, ki je pozneje zamrla. Izdelovali so tudi srebrni pribor. Hkrati je bil kraj pomembno tržišče in razkladišče blaga iz Italije in Avstrije ter je užival sloves zaradi zelo obiskovanih živin- skih sejmov. Nazadnje, še nekaj let po zadnji vojni, je obratovala velika žaga na vodni pogon, ki je izdelovala sekire, dereze, cepine in še drugo orodje za delo v gozdu. — Nad cesto so razvaline trdnjave, ki je zapirala prehod skozi Kanalsko dolino. Tu je bila 17. maja 1. 1809 krvava bitka med avstrijsko in francosko vojno. V čast avstrijskemu poveljniku stotniku Henslu in soborcem, ki so vsi padli, stoji spomenik, podoben tistemu pod Predelom v Soški dolini, kjer je v boju s Francozi padel stotnik Hermann z vsemi borci. — Od tod doma Franc Tadej Rever (1760-1845), veletrgovec in ladjar, soustanovitelj in pozneje predsednik Tržaškega Lloyda. KONEC ANTON SIVEC ska in škofjeloška občina na pobudo borcev NOB sklenili urediti omenjeno cesto. Na pomoč so jima priskočili vojaki JLA. Sedaj delajo na trasi nove ceste že tretje leto zapored pripadniki JLA oziroma inženirskih enot, ki negujejo revolucionarne tra- V PORTOROŽU Na ruleti priigral 106 milijonov lir PORTOROŽ — Turistična sezona je minulo soboto na slovenski obah zabeležila še en rekord, ki ga je vesel predvsem strastni igralec izza portoroške rulete. V noči od sobote na nedeljo je namreč ta tuji državljan v Portorožu za igralno mizo priigral natanko 106 milijonov lir. Tako visoke vsote v Portorožu doslej še nihče ni priigral. Ni treba posebej poudarjati, da je imela to noč portoroška igralnica izgubo, vendar portoroških krupjejev sreča enega od igralcev ni vrgla iz tira: naj mu bo, se zdaj tolažijo, že zaradi stoletnice portoroškega turizma in dvajsetih let poslovanja portoroške igralnice. B. Š. dicije SNOB »France Prešeren«. Ker so do zdaj že zgradih dve tretjini ceste, pričakujejo, da bodo letos cesto dokončali. V spomin na boje enot 31. divizije na tem območju so borci NOV in domačini še pred pričetkom del sklenili, da bodo novo cesto, dolgo 17 kilometrov, poimenovah po 31. diviziji. J. O. MIŠKO KRANJEC Povest o dobrih ljudeh 69. ETesfi^a’ ^ 50 morali prebiti tu, je bila samo i;„. . eclek in nekak odmor v lepoti in polnosti živ- la aj- se Marta zaradi tega ni nikdar razburja- Po .a nestrpna. Dva meseca starega leta sta Peči wadÌ m'n'la v prijetnih pogovorih ob Koštrčevi je «o leto pa je že prineslo veliko upanje, da hjeni . ab blizu. In pomlajena, z velikim pričakova-v svo/^uZ vellk° vero je Marta nastopila novo pot 2ki ga je tako brezmejno ljubila. ^ e,] pa se je vse tak0 spremenilo. br0 - uka) mučnega leži nad vso hišo, kar Marta do-trčeva tl' Poprav še nekoliko dvomi, da bi tudi Koš-cel0 r> ni0?Ja vedeti za njeno skrivnost, in čeprav je dar r^ana’ c*a i^al’ca ničesar ne sluti, sta ven-boij n dvom in ta vera že močno omajana. Čedalje tijo q9 Se ii dozdeva, da je sama kriva, če kaj slu-se j6 , J'171, kar se je zgodilo. To pa zategadelj, ker Morala n- Po neP°trebnem odmaknila njihovi družbi. Premisi•. nePretrgoma zahajati k njim. Odmik in ip lahvJai?ie v samoti jo lahko samo še bolj izdata -p. ° izdata tudi njene načrte, hičernp S°- že sklenjeni in se ni imela skoraj v ki so s 0clločati. Lahko je samo še sanjala o njih, e H Prikazovali vedno znova v lepih barvah in katerim se ne bi nikdar več odrekla. Čutila je, kako je bilo doslej vse trdo, sirovo in že skoraj izgubljeno, zaradi česar je bilo skoraj izgubljeno tudi njeno prihodnje življenje. Ko je pomislila na vse to, jo je pretreslo. Izgubljena bi bila njena lepota, ki bi odcvela kakor od-cveto vse rože, če jih nihče ne najde, da bi se jih razveselil in jih ponesel s seboj. Izgubljena bi bila njena sreča. Saj je bilo čudno, kako je mogla biti zadovoljna v teh okoliščinah, ki niso dajale nič takega, kar bi moglo človeka vzdigniti, temveč so ga samo neprestano silile v večno revščino, v večno samoto. Da, v samoto. Zdaj je natančno čutila in tudi vedela, kako je imel Ivan dokaj zloben in neprijeten načrt, da bi jo zaprl na ta samotni otok in živel tu z njo samo zato, da bi jo obdržal zase in odtrgal od sveta. Nikdar ne bi mogel veliki svet priti sem, da bi stopila k njemu in se ga dotaknila. In da ni bilo zdaj tega blagoslovljenega in velikega človeka, bi hirala tu in bi se počasi vdala v svojo usodo. Nekega dne ne bi več stopila s tega otoka. Pa se je rešila. Umrla bo samota, ki ji je grozila, da jo bo vsrkala vase, kakor je vsrkala nekoč oba stara Koštrčeva in ju čisto ohromila. Marta pojde nekega dne v široki svet. Nekega dne... Vse je bilo jasno in preprosto, o ničemer ni bilo potrebno načenjati pogovora, iskati izhoda, se odločati in tehtati o odločitvi sami. Najsi je bilo pri tem nekaj neprijetnega, celo težkega ih je često vzbujalo v srcu neodločnost ali pa vsaj obču- tek krivde, je naposled vse to tonilo v pozabnost in v nepomembnost spričo velike radosti, ki je prevzela Marto. Res je bilo, da jo je Ivan našel v Petrovem naročju, kar ni moglo vzbujati v srcu radosti, temveč jo je vedno znova napotilo k premišljanju in spoznanju, da je prevarala človeka, ki ji ni storil nič žalega, razen da jo je hotel imeti zase, a se je lovila za očitek, kako je bil Ivan nasilem do nje, kako jo je hotel ubiti s samoto. S tem klavrnim očitkom človeku, ki ga je nekoč ljubila, se je skušala pomiriti. Bolj vesele misli so jo mogle obhajati samo, kadar je mislila na Petra Koštrco, ki pride nekega dne ponjo in jo odvede v svet. Nekega dne, ko bo že pomlad, ko bo sonce prijetno sijalo, ko bo Marta lahko stopila iz te sobe in krenila v tisti svet, ki ga je tako ljubila. Da bi se otresla vseh neprijetnih misli, ki so se ji včasih vsiljevale, je morala neprestano misliti samo na Petra Koštrco. Pri tem so bila vsa druga vprašanja popolnoma nepomembna. Nikdar se ni spraševala, ne kako bo pobegnila, ne kam pojde, niti kdo je Peter Koštrca, s katerim se je odločila pobegniti v svet. Vsa ta vprašanja so bila v njenih mislih že nekako urejena. Natančno je bilo določeno, da Peter Koštrca ni razbojnik, kakor govorijo tu o njem. Le kak razbojnik pa? Kdaj pa je napravil komu kaj hudega? Saj še stari Jožef ničesar ne ve o njem in ga še čisla. Tudi ljudje ga imajo radi. Peter Koštrca je visok gospod, ki se je pošalil s svojim dedkom in mamico in se je prav tako pošalil z vsem svetom. Samo ona je spoznala, kaj se skriva v njem. Zato je razumljivo, da ni drugih vprašanj: ne kdaj, ne kam. Kot se je včeraj izrekel občinski odbor Stadion bodo skoraj gotovo zgradili na območju Spomeniško varstvo za poseg zunanjega ministrstva Kakšne zgodovinske skrivnosti še čuva Kaštelir pri Miljah? Nov tržaški stadion bodo skoraj gotovo zgradili na področju, kjer stoji danes občinska klavnica, to se pravi tik starega stadiona »Pino Grezar«. Tako se je izrakel občinski odb.or in poveril nalogo županu Richettiju, da podpiše konvencijo z družbo Italposte (grupa Italstat), s konzorcijem tržaških gradbenih podjetij CIET in s športnim društvom Triestino, ki bodo sedaj preverili, če je področje sedanje klavnice primerno za gradnjo takega objekta. Šlo bo vsekakor skoraj zgolj za formalnost, ker dejansko ni več dvomov, da bo stadion zrastel prav na ruševinah klavnice. Tržaška uprava bo za ta prva dela potrosila približ-no dvajset milijard lir, ki jih bo črpala iz raznih skladov, zlasti pa iz deželnega proračuna, ki že namenja deset milijard lir za to strukturo. O gradnji novega stadiona se v Trstu govori in debatira že precej let, vprašanje pa je postalo aktualno, ko je vodstvo Triestine pokazalo ambicije do A lige in ko se je izkazalo, da bi lahko tudi naše mesto gostilo čez nekaj let svetovno nogometno prvenstvo. Sprva so strokovnjaki proučili možnost preureditve Grezarja, Id pa bi stala pretveč, nato pa so se nekateri krogi (tudi pohtični) začeli ogrevati za stadion na proseški »Rouni« v zgoniški ob,čini. Tudi ta možnost pa se je iz več razlogov pokazala kot zelo težko izvedljiva. Zadnji predlog, ki pa je ostal skoraj brez odziva, pa je dal miljski župan Bordon, ki je dejal, da bi lahko stadion zgradili kar v dolini Oreha v miljski občini. Občina se je prej na tihem, nato pa vedno bolj pogumno in odkrito usmerjala na klavnico, ki bo konec koncev verjetno najboljša rešitev. Stališče občinskega odbora je že sprožilo polemike zaradi načina, kako klavnice je prišlo do podpisa konvencije. Tako komunisti kot Parovel (Tržaško gibanjel) so že protestirali pri Richettiju, ker pravijo, da bi se moral o tem po poglobljeni razpravi izreči občinski svet. Parovel je tudi mnenja, da bi pogodba s CIET izključila iz del številna tržaška podjetja in zato pravi, da bi morala občina vsa dela dodeliti na podlagi licitacije. Na sliki: pogled na klavnico, kjer bi moral stati stadion. Italijanski arheologi so pozitivno o-cvenili predlog Spomeniškega varstva Furlanije - Julijske krajine o izkopavanju na Kaštelirju pri Miljah, kjer so pred nedavnim odkrili zanimive 3.400 let stare zgodovinske o-stanke. Spomeniško varstvo je namreč zaprosilo zunanje ministrstvo naj poseže pri jugoslovanskih oblasteh, da bi italijanski in jugoslovanski arheologi s skupno raziskovalno akcijo preiskali to področje. Soudeležba jugoslovanskih raziskovalcev je nujna za uspeh akcije, saj leži Kaštelir prav ob italijansko-jugoslovan ski meji, tako da je del pobočja te arheološko izredno zanimive vzpetine na jugoslovanski strani. Po mnenju načelnika urada za Spomeniško vastvo prof. Gina Pavana naj bi bila skupna akcija italijanskih in jugoslovanskih arheologov pred vsem pomembna, da bi odkrili nekatere značilnosti prebivalstva teh krajev v obdobju med 1400' do 1200 leti pred našim štetjem, in morebitne povezave z mikensko in minojsko kulturo iz tistih let. To področje so v zadnjih sto letih že večkrat preiskali: med številnimi Izkopavanji v presledkih od leta 18S0 pa vse do 1976 so tu našli zanimive izkopanine (predvsem iz keramike). Najstarejše najdbe segajo v bronasto dobo (kot rečeno v 14. stoletje pred našim štetjem). Arheologi menijo, da je bila na Kaštelirju utrdba do P0^ drugega metra širokim zunanjim ob" zid jem; prebivalci naj bi se ukvarjali predvsem s poljedelstvom, z 1Z' koriščanjem travnika za kmetijske dejavnosti. Poleg tega naj bi bili V®1 šči tudi morja: vsaj tako so menu1 raziskovalci potem, ko so med raznimi izkopaninami našli tudi lupin0 školjke. Spomeniško varstvo Furlanije - J0' Ijiske krajine in večja skupina ital1' ianskih arheologov sedaj pričakujeta' da se bodo izkopavanja na področju Kaštelirja kmalu nadaljevala, da ki se tako dokopali še do drugih zgodovinskih skrivnosti, ki jih sedaj čuva vzpetina pri Miljah. Nov obvoz pri Gabrovcu Na pokrajinski cesti, ki pelje z B0" žjega polja proti Gabrovcu, so vče; raj odprli nov obvoz. Avtomobilist bodo odslej peljali po novem mostU' ki so ga bili zgradili v okviru de na avtocestni trasi nove hitre cest Sesljan - Opčine - Padriče, star most. po katerem se je doslej odvijal pr°' met, pa bodo porušili. Na novem obvozu je prehitevanje prepovedano" prav tako je prepovedano parkirati-Hitrost je na tem odseku omejena na 30 km na uro. Na vaškem prazniku v Križu V nedeljo so izžrebali srečke loterije SD Vesna V Križu se je v nedeljo zvečer zaključil prvi del vaškega praznika v priredbi domačega športnega društva Vesna, ki se bo nadaljeval še prihodnjo soboto in nedeljo. Na prireditvenem prostoru na Klancu se je zlasti v nedeljo zvečer zbralo veliko število ljudi, ki so se lahko okrepčali z odličnimi ribami in s pristno domačo kapljico. V nedeljo zvečer so tudi žrebali dobitnike velike loterije (prodali so skoraj deset tisoč srečk), z dobičkom katere bodo vaški športni delavci lahko prispevali k nadaljnjemu razvoju društvenega delovanja. Ob navzočnosti notarja so izžrebali sledeče nagrade: enotedensko bivanje za dve osebi v Palmi de Majorci: A 646; pralni stroj: D 1524; kolo: B 1940; avtorska slika: A 1979; žarometi za avto in šest pločevink piva: C 273; tapiserja za avto: B 2347; teniški lopar; D 1340; roštilj; A 396; sesalnik za avto: D 783; pokrovi za avtomobilska kolesa: A 955; tri pare hlač in dve majici; B 1239; tri pare poletnih hlač: D 2427; usnjeni pas: C 2439; sušilec za lase: C 1706; računalnik casio: C 2435; športna torba; A 129; torba •v Drevi v Stivanu komorni koncert iz Grožnjana Devinsko - nabrežinska občinska uprava prireja drevi v stari štivanski cerkvici koncert mednarodnega komornega orkestra iz Grožnjana, ki ga sestavljajo mladi iz raznih evropskih držav. Gre za pomemben kulturni dogodek, ki se uvršča v kulturne stike in izmenjave med pobratenima občinama Buje in Devin - Nabrežina. Koncert bo ob 20.30. Mladi perspektivni glasbeniki iz raznih držav bodo pod vodstvom dirigenta Mladena Sedaka zaigrali skladbe Corellija, Bacha, Bergama, Gotovca in Odaka. Vstop je prost. za na plažo: B 1837; srajca in otroška obleka: C 3205; pas; C 926; steklenice vina: B 401, D 51, C 586, D 2152, D 1156; steklenice piva: C 906, A 2102, C 833; potovalni torbi: B 350, D 553; steklenica vina: B 902. Lastniki izžrebanih srečk se lahko ta teden javijo v jutranjih urah ra tel. številki 61835 (Angelo Bogateč) ali pri odbornikih društva. Najboljše pa, da stopijo v stik z njimi v soboto in nedeljo kar na prireditvenem prostoru na Klancu, kjer bo v teku vaški praznik. Srečni dobitniki imajo dva meseca časa, da dvignejo nagrade loterije. Na sliki: med nedeljskim vaškim praznikom v Križu. Zanimiv in razgiban kulturni spored na »Našem prazniku« v Koludrovci Koludrovca, kjer je zgoniška sekcija Slovenske skupnosti priredila vsakoletni Naš praznik je bila tri dni prizorišče ljudskega rajanja ob zvokih narodnozabnih ansamblov Lojzeta Furlana in Taims. V lepem vremenu je v hrastov gozdič sredi vasi prihitelo lepo število sprostitve in osvežitve željnih obiskovalcev vseh starosti, kar velja predvsem za nedeljo, ko je praznik dosegel svoj višek. Zanimiv in razgiban je bil kulturni program, ki so ga pripravili gostje iz ljubljanskega Bežigrada. To je. skupina amaterjev, ki s svojim ljubiteljskim delom učinkovito prenaša med slovenske ljudi bogato kulturno izročilo. Tako se je občinstvu predstavil ženski pevski zbor, ki deluje v okviru sindikalne organizacije pri Petrolu in ki ga vodi zborovodja Damjan Tozon. Zbor uspešno deluje in nastopa že vrsto let, številne pevke značk. Koncert je bil razdeljen na dva dela: ženski zbor je v osemnajst-članski zasedbi odpel 11 ljudskih pesmi. S svojim sproščenim izvajanjem pa je izzval navdušeno odobravanje poslušalcev. Najmlajše pa je očaral ter jih z Èzopov basnijo »Lev in miška« popeljal v svet sanj in privlačnega živalskega sveta zelo posrečen nastop prav tako amaterske lutko/ne skupine, katere režiser, vodja in izdelovalec lutk je Jože Zajec s štirimi sodelavci. Otroci so kot prikovani sledili razburljivemu razpletu dogodku lutkovne igrice. Pred prosto zabavo sta bila na sporedu še priložnostna politična govora. Tajnik zgoniške sekcije Slovenske skupnosti Jožko Gruden je v svojem precej kritičnem posegu najprej polemično in vitimistično ugotovil, da časopisje premalo in pristransko poroča o delovanju njegove stranke v zgoniški občini in profesionalni novinarji naj bi bolje opravljavljali svojo časnikarsko dolžnost (če je s tem mislil na naš dnevnik, je ta kritika jalova in brezpredmetna, saj v prizadevanjih po objektivnem obveščanju bralcev posvečamo delovanju zgoniške Slovenske skupnosti vsaj tolikšno pozornost, kot vsem ostalim kompo- Konj Marko odpotoval na Nemško V nedeljo je s Trga Unità odpotovala t.i. »modra karavana«. Gre za skupino igralcev, psihiatrov in socialnih delavcev, ki bodo spremljali legendarnega »konja Marka« po raznih umobolnicah Nemške demokratične republike. »Konj Marko«, modri konj iz lepenke je simbol velikih dosežkov tržaške psihiatrije v sedemdesetih letih. Tega konja je pred dvanajstimi leti pospremilo iz tržaške psihiatrične bolnišnice okrog šesto bolnikov, ki so tako izrekli svojo zahtevo — zapreti umobolnico. To se je nekaj let kasneje res zgodilo. Za tako edinstveno »zdravljenje« do sedaj vedno emarginiranih duševnih bolnikov, so se začele kmalu zanimati tudi druge dežele — Amerika, Kitajska, Japonska in vse evropske države. »Konj Marko« pa dandanes ni več samo »tržaški« simbol, pač pa je postal znan po vsem svetu kot simbol boja proli umobolnicam. Sestanek v Bremnu, kamor je namenjen »konj Marko«, bo potekal pod izrazito pomenljivim naslovom »Družba brez umobolnic«. Organizatorji predvidevajo, da se bo tega srečanja u-deležilo preko dva tisoč operaterjev na področju psihiatrije iz raznih dežel: Holandske, Norveške, Kanade, Francije, Velike Britanije, Švedske, Danske, Belgije, Italije, Kanade... Vse te države pripadajo Mednarodnemu reseauju za alternativno psihiatrijo, ki ima svoj koordinacijski sedež prav v Trstu. Namen tega pohoda je torej »odpreti vrata umobolnic« po vzoru tr- žaških psihiatrov. Popotovanje^ »modre karavane« bo posnela nemška te levizijska postaja. Ob tej priložnosti bo prišlo tudi do raznih manifestacij, ki bodo širšo javnost pobliže seznanile s težko situacijo, zatiranjem in izkoriščanjem duševnih bolnikov po u-mobolnicah. minjati narodni sestav občine. nentam, tako glede posegov v sklop občinskega sveta, kot na raznih Pr reditvah in volitvah — op. ur.)- Yr,0 den je nato poudaril aktivno V.°*L močne opozicijske sile v minuto mandatnem obdobju, ki si je PTlZ-e devala za demokratično upravlja11-' občine. Še enkrat je ocenil kot zS seno preteklo upravljanje, saj se J z vmesnim priseljevanjem začel regulacijskega načrta je Gruden jal, da se mora prilagajati noVl ’ predvsem gospodarskim potrcbarn- . voljeni predstavniki pa bodo od bh sledili spremembam in dopolnilom . gnlacijskega načrta, vendar Pa n • se uprava predhodno posvetuje s P ^ zadetim prebivalstvom. V zvezi javnimi deli je ugotavljal, da je.V_ potrebna gradnja teniškega i&lSrC. Tisti denar pa naj bi namenib P kritju babnarskih stez, ureditvi P j scadi za rekreacijo po vaseh in as tiranju cest. g Veliko bolj umirjen pa je bil PJ’3«. deželnega predsednika Slovenske sk 1 nosti dr. Rafka Dolharja. V Pr^ 0. delu se je zaustavil pri številnih ok glih obletnicah, ki jih letos slavi Kot je desetletnica podpisa Osin)5 sporazumov, trideset let londonske^ memoranduma ter štiridesetletnica ^ voboditve izpod nacifašizma in u ' novitve slovenske šole. Hvaležno je poklonil spominu borcev in a ■ vistov, ki so osvobodili celotno zatn^a. sko območje. Kar zadeva globali10 .j. konsko zaščito, na katero vse pre go čakamo, je pozval, naj imam0 " upanje v lastne moči in naj si z-avu mo rokave. Nesprejemljivo je zao ^ nje tržaškega in goriškega župana. . sta pred par dnevi na avdiciji Pj. parlamentarni komisiji v Rimu P0^ vala k previdnosti in preudarnosti. ^ bi se ustvarilo miroljubno vzdušje ^ račun potrpežljivosti manjšine- ^ bolj pa preseneča avdicija is.tr ^ beguncev, ki s Slovenci nimajo ^ skupnega. Absurdno je, da bi V, ježa vi, ki je domovina prava po otj, tih naše prisotnosti v teh krajm^j, merjali stopnjo strpnosti italij sodržavljanov v sorazmerju z ,:učil naselitveno številčnostjo, je zak J Dolhar. B’ Z javne razprave na prazniku komunističnega tiska Mirovno gibanje v Evropi živ dejavnik v prizadevanjih za popuščanje napetosti Evropsko mirovno gibanje nikakor n* zašlo v krizo. V zadnjem času 1® pokazalo življenjskost, obenem pa ^očno načelo doslej uveljavljen prin-CIP. ki določa, da je za ključna vprašanja, kot n. pr. popuščanje napetosti in nameščanje jedrskega o-f°zja pristojna le peščica generalov ln izvedencev. Uspelo mu je tudi oeloma izpodbiti doktrino o vamo-su in zavezništvih, ki je doslej silila P°samezne države evropske (in ne samo evropske) celine k iskanju za-®ci”e.. Pod klobukom obeh vojaško-Pobtičnih blokov. Skratka, mirovno Smanje v Evropi je postalo aktiven subjekt, s katerim bodo morale v Prihodnosti obračunati vse tiste sile, ? spodbujajo blokovsko konfronta-cijo in zavirajo prizadevanja za mir. Jedro javne razprave, ki je pote-aia v nedeljo na prazniku komuni-icnega tiska (debata je bila po-, j0^;na izkušnjam mirovnih gibanj) J bilo v glavnem to: razčlenila sta °a nemški socialdemokratski poslanci ^er*' Weisskirchen in evropska larnentarka Luciana Castellina, rjtona pacifistična aktivistka, ki je a v središču pozornosti še zlasti Poletju 1983, kmalu zatem, ko so f>_ neko protestno akcijo pred i:nCLSCern v Comisu napadle sile .^vnega reda, je v svojem posegu nma izčrpna. Poudarila je o vsem, da je vprašanje razoro-n Povezano s paleto zelo važnih oblemov. Eden izmed teh je ne-°mno vprašanje demokracije, ki - ''-askrbljujoče stopilo v ospredje leJno y. teh dneh pred 40 leti. Po-rušilnega učinka na Hirošimo in imj;asaW je atomsko orožje odtlej 10 86 neki drug učinek oz. podi nj ■v f°kah majhnega števila Iju-drsk' distih, ki razpolagajo z je-knrv-C oro^jern, se je namreč na-mciia skoraj neomejena oblast, ki en n° ^rri' oačela demokracije, ob noC11 ^ nePosredno pogojuje naj-^teembnejše odločitve. Simbol te nrejene«, skoraj totalitarne obla-s 80 jedrske rakete. Ne glede, če pershingi ali SS-20, je njihov čai 011 .Pret*vsern političnega zna-rakf Sa^ 50 z nameščanjem novih vel : .y.rh°vi obeh blokov skušali u- Tofi .notranji red in disciplino. Sp^,a načrt očitno ni popolnoma u-neu ’ sai so n.pr. v zahodnem bloku nie'rrC ttežave izrazile nasprotova-nis banska), nekatere druge pa se (n ° raY?ate Po navodilih »z vrha« Prin[>r\ "otoncLska). Uspeh za to gre odlnASati ntorovnemu gibanju, ki je tiskCn° prit'skalo (in še vedno pri-Žal na °hločitve posameznih vlad. hoHr, Pa 80 v nekaterih drugih za-raket^™ državah najnovejše Sf,,„C z jedrskimi konicami živa kakC'0 ^' ^ì'hovo prisotnost pa ni-Danif C0 gre tolmačiti kot neuspeh WMadoSaj JC gibanje Še rela' blemi. Med temi velja omeniti zlasti nerešena vprašanja tretjega sveta in razkol med nerazvitimi in razvitimi (tj. tistimi, ki namenjdjo velik del narodnega dohodka oboroževanju, obenem pa večajo družbenogospodarski prepad z državami tretjega oz. četrtega sveta). O vprašanju je bil med drugim govor tudi na nedavnem srečanju (konvenciji) predstavnikov evropskih mirovnih gibanj v Amsterdamu, na katerem je bila prisotna tudi Castellina. Dejala je, da je bilo srečanje v nizozemski prestolnici zelo pomembno, saj je v pravi luči pokazalo novo dimenzijo gibanja. Njeno glavno o-rožje je predvsem intemacionali-stični duh, ki je prisoten tudi v državah Vzhodnega bloka, in skupna kultura: kar se pa tiče bližnje prihodnosti, pa čaka pacifiste še veliko naporov in žrtvovanj. O tem je spregovoril predvsem Weisskirchen, ki je obenem postavil v ospredje tudi problem združitve obeh Nemčij. Vprašanje, je dejal, se lahko pozitivno reši le z dokončno odpravo o-beh vojaških blokov in militaristične doktrine, ki tudi po zadnji vojni ni izginila. Za naš narod, je nato dejal, je spomin na zadnjo vojno še zmeraj boleča rana, ki jo ob obletnicah, kot je n. pr. letošnja, toliko bolj občutimo. V. Podrli so avtobusno postajo na Trgu Stare mitnice Občinski uslužbenci so podrli zgradbo nekdanje avtobusne postaje na Trgu Stare mitnice. Oblasti so že pred časom premestile drugam avtobusno postajališče, tako da je zgradba izgubila svoj prvotni namen. Tržaška občina se je odločila za odstranitev že dokaj stare zgradbe, da ne bi več ovirala prometa. Tri dni je bilo v Prebenegu nadvse veselo in prijetno Med številnimi sagrami, s katerimi bogatijo naša društva svojo poletno dejavnost, lahko z zadovoljstvom uvrstimo tudi šagro, ki jo je priredilo KD Jože Rapotec iz Prebenega in ki se je začela v soboto, zaključila pa sinoči. Predvsem je bilo vretme lepo in že to je eden od porokov za dober u-speh poletnih praznikov. V soboto bi morali, po programu, nastopiti mladi, to jé tista skupina, ki vadi moderno glasbo v Borštu in ki je obljubila, da se bo na šagri v Prebenegu tudi predstavila. Na žalost je nekaj od teh mladih odšlo na počitnice, drugi so imeli spet svoje obveznosti in tako je ta točka kulturnega programa na šagri odpadla. So se pa zato izkazali najmlajši, in sicer v igri »Lov na zaklad«. V dveh skupinah so se podali v sobotnih popoldanskih urah po vasi in spraševali tako o zgodovini vasi, o vaščanih, o tem, s čim se v vasi bavijo, pa o kulturnem in športnem življenju in še o marsičem. Okrog 20 jih je bilo, ki so se udeležili te igre, na koncu pa je zmagala skupina, ki si je nadela ima »Cukete«. V soboto zvečer je številne goste zabavala glasbena skupina »Ideja« iz Kopra, ki se je predstavila z bolj moderno glasbo. Osrednja prireditev na šagri je bil koncert pihalnega orkestra Breg, ki je nastopil v nedeljo popoldne in zelo dobro izvedel svoj program pod skrbnim vodstvom dirigenta Nika Peršiča. Kot povsod, so ga tudi v Prebenegu radi poslušali in člane orkestra ob koncu nagradili tudi s prisrčnim aplavzom. Pred začetkom koncerta so vaščani, skupno z godbo, odšli do spomenika padlim, kjer so položili venec in se tako oddolžili tudi njihovemu spominu. V nedeljo in sinoči je številne goste zabaval glasbeni ansambel Pomlad s svojim programom valčkov, polk in drugih poskočnih melodij, ki so spravile k plesu tudi tiste, ki tega namena morda niso niti imeli. Da je domači praznik uspel gre seveda zasluga vsem, starim in mladim vaščanom, ki so se potrudili, tako s pripravo prostora, kjer je sagra potekala, s pripravo plakatov in smerokazov, ki so lepo usmerjali goste, seveda s pripravo programa in ne nazadnje tudi s pripravo jedi in pijače, s katerimi so udeležence tudi postregli. N. L. O i rožin° nasf>rotovanje atomskemu o-šania ne zadostoje več, saj je vpra-povezano tudi z drugimi pro- S Peska se je kolona vozil vila vse do Bazovice Tudi včeraj gost turistični promet in zastoji na cestah naše pokrajine Potem ko se je v nedeljo promet na cestah naše pokrajine nekoliko ublažil, smo bili včeraj spet priča pravemu avtomobilskemu vrvežu na vseh prometnicah na Tržaškem. Italijanski in tuji turisti, ki niso odšli že v soboto na počitnice v Jugoslavijo, so se očitno odločili za kasnejši odhod na letovanje, najbrž v upanju, da si bodo prihranili dolgo čakanje ob vhodih in izhodih na in z avtoceste ter na mejnih prehodih z Jugoslavijo. Kot že pred njimi turisti, ki so odpotovali v Istro in v Dalmacijo v soboto zarana, so se tudi oni v marsičem hudo ušteli. Promet včeraj sicer ni bil tako gost kot v soboto, saj ni dosegel takšnih konic kot ob koncu tedna, kljub temu pa je povzročil vseeno veliko zastojev in nevšečnosti. Najhuje je bilo vsekakor na mejnem prehodu na Pesku. Ta mejni prehod je v poletnih mesecih najbolj podvržen turističnemu pretoku, saj se skozi ta prehod steka reka turistov na dalmatinsko obalo. Nič ču-nega torej, če se je tudi včeraj u-stvarila na cesti, ki vodi na Pesek, dolga kolona vozil itahjanske in tuje registracije, ki se je malo pred poldne vila vse do križišča v Bazovici. Turisti so morali zato dolgo časa čakati predno so lahko sploh privozili do prehoda in opravili vse potrebne formalnosti za vstop v Jugoslavijo. Mejni prehod na Pesku je v teh dneh med najbolj obremenjenimi Tolikšna obremenitev prehoda na Pesku postavlja spet v ospredje pomanjkljivo informiranje italijanskih in tujih turistov o možnostih drugih, alternativnih poti za hitrejši prehod iz Italije v Jugoslavijo. Italijanski radio je sicer v soboto dopoldne res pozival turiste, ki so bili namenjeni v Dalmacijo, naj se poslužijo prehoda za Lipico, sobotne in včerajšnje kolone na Pesku pa potrjujejo, da je naletel poziv na gluha ušesa. Na preostalih mejnih prehodih ni bilo tolikšnega prometa. Na Škofijah je bila vrsta avtomobilov dolga približno pol kilometra (na prehodu so opravljali preglede v dveh vrstah), na Fernetičih pa je bil promet le malo gostejši kot v drugih dneh. • Zgoniška občinska uprava obvešča lastnike psov, da jih morajo obvezno cepiti proti steklini. Do 13. t. m. poteka v Zgoniku brezplačno cepljenje oh torkih in petkih od 11. do 12. ure. Priprave na srečanje pritrkovalcev na Kontovelu Slovesno pritrkovanje se je ob praznikih od nekdaj slišalo iz naših zvonikov. Pritrkovalci so na poseben način iz zvonov izvabljali zvoke, ki so ljudi vabili v cerkev. Ta lepa navada pa danes vse bolj izumira. Župnijska skupnost »Kontovek je za župnijski praznik 15. avgusta pripravila srečanje v pritrkovanju tržaških ter primorskih pritrkovalcev. Priglasile so se skupine pritrkovalcev iz Doline, Boljunca, Tomaja, Komna, ter skupina primorskih bogoslovcev. Za veliki šmaren so tako vsi vabljeni na Kontovel, da ponovno prisluhnejo umetniškemu načinu zvonjer nja. Pričetek praznika pritrkovanja bo ob 16. uri, ob koncu sporeda pa bo srečanje v župnijskih prostorih. Luči in zvoki v Miramarskem parku V Miramarskem zalivu se nadaljujejo predstavitve spektakla Luči in zvoki. Tedensko je šest predstav: ob torkih ob 21.00 v angleščini, ob 22.15 v italijanščini; ob četrtkih dve predstavi v italijanščini (ob 21.00 in 22.15) ; ob sobotah ob 21.00 v nemščini in ob 22.15 v italijanščini. • Tržaški župan Richetti je izrazil zadovoljstvo nad vladnim sklepom o preureditvi državnega brodovja družbe Finmare. S tem v zvezi je župan brzojavil predsedniku vlade Craxiju in ministru za trgovsko mornarico Carti. Peticija prof. Sama Pahorja Fanfaniju in Andreottiju Zahteva po dvojezičnih izkaznicah jaiKi,,,ef no ugotavljamo, da se itali-Ve2nost'rePUbbka ne drži svojih ob-manjši1 s'ovenske narodnostne Prebi v Tl ^daj noče slovenskemu xkani-,3 - u Priznati pravice do ti-tekazni 10 izdaje dvojezičnih osebnih jih rrum--- obvezo pa si je do svo-toenirTJSln itelija prevzela s Spo-!>o,‘T 0 soglasju že kita 1954. V lanskaem stat-utu je tega leta itali-osehnp tePublika obljubila, da bo vse nabrej- , aztoce v miljski, devinsko-zgQrijji,- . ’ repentabrski, dolinski, °beh ifw T Vlaški občini, tiskala v krat rwTto,1 je 1° obveznost še en-skim snjftela z italijansko-jugosiovan-ne Razumom leta 1975. Dvojezič-ralj ti^T6 torej po zakonu mollane r- .-Za. vse italijanske držav-občinah 1 ^9° v zgoraj omenjenih Postni *n Pripadajo slovenski narodni manjšini. Pio PaT besedami se je prof. Sa-Pata poT obrnil na predsednika se-Pistra a jteja in na zunanjega mi-Prof. pT'dreottija. V svoji peticiji kazniCe~lor Poudarja, da osebne iz-Zaradi te róso bile obvezne, či drža„ra .so 50 slovensko govore-Pili g j. laPi lahko problemu izog-Piso op osebne izkaznice sploh test oaSU: po- pa bo postala poba se hrJi lzkpznic obvezna, kaže, odpovedne0 morali Slovenci v Italiji aP br(-/r„, Pravici, ki jim po zako-orozpogojno pripada. Na podlagi Spomenice o soglasju iz leta 1954, prof. Pahor zahteva, da bi bili vsi osebni dokumenti tiskani v slovenskem in italijanskem jeziku. Sam je že leta 1965 zahteval dvojezično izkaznico, vendar je občina prošnjo zavrnila. Samo Pahor pa upravičeno trdi, da je zavrnitev njegove prošnje protizakonita, saj v Bocnu, pa tudi v občinah Devin-Na-brežina, Dohna, Zgonik in Repenta-bor dvojezične osebne izkaznice že obstajajo. Takšno ravnanje zavrača torej vse temeljne principe italijanske ustave in postavlja v dvom resnost republike pri izpolnjevanju dolžnosti, ki si jih je prevzela do narodnostnih manjšin. Komunisti za nove odnose na deželi »Afera Vespasiano« je pokazala, da je sedanja deželna koalicija tako rekoč »na prepihu« in da se notraj večina iz dneva v dan stopnjujejo nasprotovanja zlasti med demokristjani in sociahsti, kar bo prej ah slej privedlo do krize. To je v izjavi za tisk podčrtal deželni komunistični tajnik Viezzi, ki je mnenja, da je resolucija KPI o nezaupnici Biasuttijevemu odboru po prestopu mnogih vidnih članov PSDI v PSI, razkrila, da se socialisti čutijo v jeklenem objemu KD, nimajo pa poguma za vzpostavitev novih odnosov na levici. »Komunisti mislimo, da to ni prava pot za premagovanje demokristjanske nadvlade v naši deželi,« je dejal še Viezzi, ki je tudi napovedal, da se bo KPI še dalje kot demokratična opozicijska stranka borila za naprednejša ravnotežja pri vodenju dežele Furlanije - Julijske krajine. Devinsko-nabrežinska občina prireja letovanje za starejše občane Občina Devin-Nabrežina prireja od 17. septembra do 1. oktobra počitniško letovanje v Recoaru Terme (VI). Pobuda, ki je odprta starejšim občanom, naj bi nudila priložnost socia-Uzacije, sprostitve in možnost posluževanja zdravstveno-rehabihtacijskih terapij. Popolnejše informacije lahko dobite v Počitniškem domu v Sesljanu št. 132 (urad za socialno skrbstvo), tel. št. 299-195, od 8. do 14. ure. Za nekaj borega denarja je ropar v Ul. San Vito napadel žensko V nedeljo okrog 11.30 je neznanec oropal 66-letno upokojenko Emmo Tas-sin vd. Maurel, ki stanuje v Ul. Carpaccio 4. ženska je hodila po Ulici San Vito, ko se ji je pri št. 24 približal mlajši moški, ki jo je porinil proti zidu in ji s silo strgal ročno torbico, s katero je vzel pot pod noge. V njej je Maurelova hranila o-sebne dokumente, manjšo vsoto denarja in pokojninsko knjižico. Policijski agenti so bili nekoliko v škripcih, ko so prihiteli na kraj ropa. Okradenka je moškega opisala popolnoma drugače, kot mimoidoči pešec, ki je bil toliko priseben, da mu je sledil, dokler se ropar z mopedom ni oddaljil po ozki uličici med Ulicama San Michele in San Giusto. Maurelova je namreč povedala, da je ropar imel temno majico in kratke, rdeče hlače, očividec pa je trdil, da je zasledovanec bil oblečen v belo majico in dolge temne hlače. Policisti so uganko rešili z modro domnevo, da je bržkone šlo za dva pajdaša: prvi je zbežal peš, drugi pa z mopedom. Tako ah drugače, oba sta ptička na vetji, kajti policija ju ni izsledila. Trčenje v Ul. Flavia S prognozo okrevanja v mesecu dni so včeraj sprejeh v katinarsko bolnišnico 39-letnega tehnika Enrica Fon- tanota iz Milj, Ul. Colarich 58/b. Moški se je včeraj zjutraj okrog 11. u-re vozil po Ul. Flavia s svojim austin metro, ko je v višini avtokonceisijske-ga podjetja za austin rover trčil v zadnji del njegovega avtomobila avstrijski državljan, ki je upravljal avto opel ascono. V trčenju si je Fontanot izvinil vratne kosti, udaril pa se je tudi v desno ramo in roko. V bolnišnici so ga vsekakor pridržali le na opazovanju. Motorist trčil v mopeda Trije ranjeni so obračun prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj v Ulici Revolteha na križišču z Ul. D’Angeli. Okrog 15.30 sta 14-letna dijakinja Federica Chermaz (Ul. Fel-luga 19) in njen prijatelj, 15-letni Roberto Ungaro (Ul. Archi 4), vozila s svojima mopedoma proti mestu, ko jima je presekal pot s hondo 500 22-letni delavec Moreno Znebelj Ul. Frescobaldi 2. Motorist je trčil vanju, potem ko je prehitel tovornjak. Vsi trije so imeli srečo, saj so le lažje ranjeni: Znebelj si je zlomil zapestje in bo ozdravel v mesecu dni, dijaka pa sta se le udarila po raznih dehh telesa in bosta spet čila v 8-15 dneh. Obisk v Tržaški knjigarni in Narodni in študijski knjižnici Poletni čas je lahko tudi priložnost da preberemo dobro slovensko knjigo Že pm korak va ulico ti da vedeti, da je poletje z vso vročino zares tu. Ko hitiš po ulicah na delo in iščeš senco hiš, da bi se vsaj malo izognil vse močnejšemu soncu, z zavistjo pomisliš na vse tiste srečneže, ki se že veselo namakajo v morju — mesto še naprej ostaja živahno mravljišče tisočev. Kakšne so njihove potrebe po knjigah sem poskusila zvedeti v Tržaški knjigami in Narodni in študijski knjižnici v Ul. sv. Frančiška. Tudi na teh dveh krajih vlada poletje, kar se precej pozna pri prodaji in izposoji knjig, so mi povedale prijazne, prodajalke in knjižničarka. Pr venstvo na lestvici najbolj prodanih knjig imajo novitete — pred tedni Canlcarjeva zbirka, pa Primorski čas pretekli, zgodovinsko obarvano delo Branka Marušiča. Trenutno je večje povpraševanje tudi po knjigi Mire Mihelič Ure mojih dni. Počitnice so prinesle značilne zahteve po najrazličnejših priročnikih za razvedrilo in prosti čas, katerih prodajo kar precej. Tudi naročila za šolske knjige, ki jih bo šolska mladež potrebovala v naslednjem šolskem letu, že sprejemajo. Počasi se izteka rok za naročilo knjig pri Svetu knjige, zato je veliko obiskovalcev prišlo opravit svoj nakup četrtletja. Za tiste, ki so to skoraj pozabili — čas za izbiro je do 20. avgusta. Velika je izbira otroških knjig —•• od prisrčnih slikanic za najmlajše do resnejšega in zahtevnejšega branja za starejše otroke. Z začetkom turistične sezone se je povečalo povpraševanje po spominkih in izdelkih umetne obrti, ki jih poleg knjig prodajajo v prostorih Tržaške knjigarne. Dobro so založeni s takšnimi izdelki kot tudi s knjigami in prijaznostjo. Nič manj prijazni niso v prvem nadstropju iste stavbe, kjer ima svoje prostore Narodna in študijska knjižnica. S koncem študijskega leta je med obiskovalci knjižnice, ki jih je navadno okoli 900 na mesec, prišlo do osipa, saj je manj študentov, dijakov pa skoraj ni. V počitnicah le redko izposojajo zahtevnejše knjige, saj tedaj vsakdo raje bere tisto, kar mu ni ravno obvezno — leposlovje in lažje čtivo. Večja gneča je bila po koncu šolskega leta, ko so maturantje vračali nič več potrebne knjige. Ker pa je knjižnica tudi navada, čitalnica nikoli ni prazna. Vedno je tu kdo od študentov, dijakov, profesorjev, domačih in tujih raziskovalcev . . . Čez poletje miruje spremna dejavnost knjižnice — oblikovanje bibliografij, prirejanje razstav, ciklusi predavanj . . . Vse to delo bo zaživelo z jesenjo in novim šolskim letom. Počitnice so priložnost za »spopad« s knjigo, ki je nismo mogli prebrati med letom — in priložnosti je treba izkoristiti. METKA ČELIGOJ Ob otvoritvi razstave Bogomile Doljak Kraška skrinja je zemlja, skulpture pa so kot oblaki na poletnem nebu Vroče popoldne je bilo, ko so preteklo soboto v občinski galeriji na Trgu Unità v Trstu odprli razstavo kiparskih del v lesu, nam že znane in priljubljene nabrežinske umetnice Bogomile Doljak. Prav gotovo bi jih bilo na tej otvoritvi še veliko več, da ni sedaj čas počitnic, ko se skušamo vsi umakniti *2 vročega mesta, iz o klepa pregretega asfalta. Vendar pa smo le bili, ob tem njenem in našem prazniku, izbrani vsi tisti, ki spremljamo njeno delo, rast njene ustvarjalnosti, magično moč njenih lesenih skulptur. In če rečemo vsi, potem imamo v mislih vse njene prijatelje, občudovalce, pa tudi slo-venske umetnike, predstavnkie slovenskih ustanov in organizacij in seveda tudi umetnostne kritike, ki so bili v galeriji ob otvoritvi razstave. 27 je skulptur, ki jih je Bogomila Doljak pripravila zz to svojo razstavo. Napisali smo že, da jim je dala tudi imena, ki se, če smo ali pa si jih bomo še ogledali, povsem spajajo s skulpturo samo do tolikšne mere, da se, skupno z njo povežejo v celoto, ki pred nami magično zaživi, nas očara, navduši. »Poznavalec moderne umetnosti, ki občuduje kipe v obarvanem lesu Bogomile Doljak, ki so tako plastični v svetlotemnih barvnih prehodih, s kar melodičnimi tresljaji v zamišljenih potezah«, je med drugim zapisal umetnostni kritik Sergio Malesi v dvojezičnem katalogu, ki je zz to priložnost izšel, »dobro ve, da ta kiparski način dela, ki ne zanikuje avantgardne smeri našega stoletja, postavlja vendarle svoje korenine tako v bližnji prostor, kot tudi v oddaljenejši čas«. Na tokratni razstavi Bogomile Doljak je takoj ob vhodu v razstavni prostor tudi lepa kraška skrinja, na njej in ob njej pa so Bogomiline skulpture, ki takoj pritegnejo pozornost obiskovalca. »Skrinja je obdelana kot razprava, kot razmišljanje o preteklosti«, so še misli Molesija o tej razstavi. »Bogomiline skulpture pa so sključene in poševne, kot so čustva, ki potujejo po zakrivljenih srčnih poteh. Njene skulpture so, lahko bi rekli, bajna vizija neposrednosti življenja in narave. Skrinja je izdelana zato, da hrani predmete in spomine, Bogomiline u-metnine osvobajajo in bogatijo domišljijo. Skrinje delujejo na občudovalca pomirjujoče, Bogomiline skulpture so vznemirljive. Skrinje so zem- gledališča ROSSETTI Do 11. avgusta bo v gledališču Ros setti »FESTIVAL OPERETE 1985». Danes, 6. t. m., ob 20.30 tretja predstava operete »ROSE MARIE« F. Fri-mla in H. Stotharta. Ponovitve v sredo, petek in soboto. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Poletna violinska šola Od 21. do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite v Cankarjevem domu, tel 003861/212492 ali 221-121, int 432 in 433. kino Ariston 21.30 »La signora in rosso«. Režija Gene Wilder. Gene Wilder, Kelly le Brock, Gilda Radner. Eden 15.30 — 22.15 »Leccami Lucy«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice Zaprto zaradi počitnic do 16. avgusta. Excelsior Zaprto zaradi počitnic. Nazionale Dvorana št. 1 16.30 — 22.00 »Halloween III.«. Za vsakogar. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »La casa delle hostess«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »Gwen-doline.« Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.00 — 22.00 »Glenn Miller story«. James Stewart, June Alyson. Grattacielo 18.00 — 22.15 »Ufficiale e gentiluomo«. Capitol 18.00 — 22.00 »Biade Runner«. Lumiere Zaprto zaradi počitnic do 23. avgusta. Radio 15.30 — 21.30 »Innocenza impudica«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ija, Bogomiline skulpture pa kakor, o-blaki na nebu«. Vse to in še mnogo več je v svojem predgovoru napisal kritik Mole-si, sami pa smo se na razstavi pomikali od kipa do kipa, občudovali njegovo barvo, predvsem pa skušali dojeti vse to, kar nam je želela umetnica preko njih povedati, izpovedati... Naj še enkrat ponovimo, da je razstava na ogled do 11. avgusta. Kdor se bo sprehodil tja do morja, naj ne zamudi priložnosti, da si jo ogleda. Do Nabrežine, za ogled celotne galerije »Bor«, je morda nekoliko daleč, do Trga Unità pa se prav gotovo izplača na ogled te res lepe razstave. N. L. koncerti Občina Devin - Nabrežina priredi danes, 6. t. m., ob 20.30 v stari štivan-ski cerkvi koncert mednarodnega komornega orkestra Glasbene mladine iz Grožnjana. Dirigent Mladen Sedak. razna obvestila ŠD Vesna prireja v soboto, 10., in v nedeljo, 11. septembra, v Križu VAŠKI PRAZNIK. V soboto ob 18. uri bo turnir v briškoli in zvečer ples z ansamblom Lojzeta Furlana, ki bo igral tudi v nedeljo. menjalnica 5. 8. 1985 Ameriški dolar 1.875,— Kanadski dolar 1.380,— Švicarski frank 814,— Danska krona 183.— Norveška krona 225,- švedska krona 223,— Holandski fiorini 593,— Francoski frank 216,— Belgijski frank 30,— Funt šterling 2.580,— Irski šterling 2.060,— Nemška marka 666,— Avstrijski šiling 94,50 Portugalski eskudo 10,— Japonski jen 7.— španska pezeta 10,— Avstralski dolar 1.250,- Grška drahma 13,— Debeli dinar 6,10 Drobni dinar 6,20 IHS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P.À. TRST - ULICA F. PILZI IO - 61-44G včeraj-danes izleti Danes, TOREK, 6. avgusta VLASTA Sonce vzide ob 5.54 in zatone ob 20.27 — Dolžina dneva 14.43 — Luna vzide ob. 23.02 in zatone ob 11.36. Jutri, SREDA, 7. avgusta KAJETAN Vreme včeraj: temperatura zraka 27 stopinj, zračni tlak 1012 mb ustaljen, veter 10 km na uro severozahodnik, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Francesca Visintin, Nicole Rodda, Katia Rupel, David Cibi, Francesca' Cheber, Massimo Gallo, Marianna Longo. UMRLI SO: EveUno Delbello, 76-letna Maria Apostoli vd. Torresini, 71-letna Nerina Daniotto vd. Toscano, 79-letni Francesco Delise, 64-letna lustina Brez vd. Gladic, 68-letni Luciano Volpi, 83-letna Amalia Weber vd. Zanier, 96-letna Antonia Derin vd. Gottardis,, 78-letna Emma Zamperlo, 82-letna Maria Puzzer vd. Altin, 67-letni Mario Penco, 52-letna Lidia Ledda, 86-letni Liborio Cucco, 84-letni Giovanni Conzina, 66-letni Francesco Ziani, 57-letna Emilia Ventura, 91-letna Santa Rejc vd. Zeno, 48-letni Edoardo Gandrus, 76-letna Amelia Ronzar por. Suplina, 78-letni Adelchi Simi-ni, 84-letna Eufemia Ulianich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. đeUTstria 18, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilina 36, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ùl. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. Opčine, Milje (Mazzinijev drevored I). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 2U-0Ó1, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Prireditve in «poročila kulturnih društev in organizacij Mladinska skupina P. Tomažič se iz srca zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pomagali na »SREČANJU ZA MIR MED NARODI« v Bazovici. Lepa hvala! A OSKAR Zdravo, zdravo, zdravo! Mladinska skupina P. Tomažič ti ob 60-letnici želi mnogo zdravja in obilo nadaljnjega uspeha pri tvoji neprekinjeni glasbeni dejavnosti. KD Slovan priredi v nedeljo, 1. sep" tembra, enodnevni izlet na ŠUŠTAR" JEV SEJEM v Tržič in v sotesko Virt" gar. Vpisovanje pri Darku in Oskarju Grgiču (tel. 226-286 ali 226-351) do 28. avgusta. SKD Slavec organizira 1. septembra izlet na ogled tradicionalnega SEJMA V RIBNICI in VINSKEGA SEJMA v Ljubljani. Vpisovanje še danes, 6. avgusta, od 20.30 do 21.30 v Kulturne^1 domu v Ricmanjih. darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Marja D?" lenca daruje družina Kraus 25.000 1# za ŠD Polet in 25.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Danila Petarosa in Zalo Oto daruje družina Žerjal (Dolina 373) 60.000 lir za gasilsko društvo Breg. . V spomin na Marja Maverja danijo Josip Ota (Boljunec 38) 10.000 lir za Zvezo borcev Boljunec. V spomin na Maro Lah - Lisco daruje družina Franjo Kosovel 10.000 li1 za Dijaško matico. V spomin na Josipa Škabarja daruj® družina Ivan Ivančič 20.000 lir za Dijaško matico. Ob 5. obletnici smrti Sergija Radoviča darujeta Darina in Stanko Caha-rija 25.000 lir za SKD I. Gruden in 25.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Radota Pef- tota daruje družina Rolich 100.000 br za SKD I. Gruden in ŠD Sokol. V isti namen darujeta Rita in Damjan Pertot 20.000 lir za ŠD Sokol. , Namesto cvetja na grob Zofije Koščak daruje Lidija Vitez 15.000 lir za TPK Sirena. Marija Vidau daruje 10.000 lir za glasnik knjižnice P. Tomažič in tovariši ter SKD Tabor. mali oglasi J PROFESORICA inštruira angleščino za popravne izpite. Tel. 003867/73057 med 10. in 12. uro. HIŠO Z VRTOM, tudi staro, ali ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE iščem v Trstu ali okolici. Alpe-Adria, tel. 113 št. 794-672. MOTOR KAWASAKI »Z 500« prodam, september ’83, prevoženih 11.000 km. z raznimi pritiklinami in 4 gumami, V odličnem stanju, 3.300.000 lir. Tel. 113 št. 414-542. 22-LETNO “ DEKLE z višješolsko W brazbo in enoletno prakso v zdravniški ambulanti išče primemo zaposlitev. Tel. 825-241 v jutranjih uralj. V ZGONIKU je odprl osmico Miro Žigon. Toči belo vino in teran. PRODAM autobianchi 112, 70 HP, letnik 1979, v dobrem stanju, 50.000 k111 prevoženih. Tel. 227-284. HONDO 400 CUSTOM prodam. Tel. P3 št. 910-148 ob 20. uri. PLESKARSKA DELA opravljam. Preračun na licu mesta. Tel. 910-148. PRODAM motor suzuki GS 550 E, letnik 1980, v odličnem stanju. Tel. 113 št. 227-284. STAREJŠA GOSPA potrebuje žensk3 pomoč za oskrbo noč in dan. Za informacije obrnite se na goriško P3" družnico Primorskega dnevnika, D“ XXIV. maja 1. tel. 83382. PRODAM gumijasti čoln s prikolico m vso opremo. Tel. št. 727-837 ob ur33 obedov. NATOČIMO NATANČNO KOLIČINO (do kg ali litra) P ET K O L C H I M IC A ADRIATICA F. MALE Najprimernejši čas po najugodnejših cenah za nabavo tekočega goriva TRST - DOMJO 145 - TEL.: 817395 - 824400 Vedno na uslugo svojim klientom elio mobili elio se zahva,juje PROSEK (TRST) TELEF 225277 za zaupanje ter obvešča, da bo trgovina pohištva zaprta samo od 12. do 19. avgusta VSE ZA DOM IN VRT Še so dobre gostilne Andrej šifrer, znani pevec, kitarist, humorist, zabavljač, organizator takšnih in drugačnih prireditev, sicer tudi diplomirani pravnik, zatrjuje, da je kritično prepevanje pesmi Vse manj je dobrih gostiln kot bob ob steno. Ker ni nič zaleglo je ubral drugo pot: za »vse prizadete, zadete, odpete, skrite in pripite«, kot je med drugim zapisal v domiselno oblikovalno vabilo - gramofonsko ploščo, ki je nastala v sodelovanju s karikaturistom Jožetom Trobcem, »drevi (sreda, 31. julija) odpira železna .vrata Gostilna šifrer«. . Na železnem repertoarju avtorja Martinovega lulčka in drugih že kar ponarodelih viž odslej tako ne bo več pesmi Vse manj je dobrih gostiln. Menda pa pripravlja Andrej malce prirejeno besedilo, da je res vse manj dobrih gostiln, z izjemo Gostilne Šifrer kajpak... (Po Delu) Umetnikov protest «ody Allen, devetinštiridesetletni a-torr,?*i' filmski igralec, režiser in av-, ’ Prepovedal predvajanje svojih j. Srnjih treh filmov v Južnoafriški film ki- ki trenutno snema tp/1 'Mannah and her sisters«, v ka-. e,P sodelujeta Mia Farrow in Mi-Caine- i® izjavil, da je to nje-Protest proti politiki v tej državi Naslanjač za razmišljanje Japonski oblikovalec in izumitelj Jo-širo Nakamacu je odnesel prvo nagrado na tekmovalni razstavi nenavadnih izumov, ki je bila pred nedavnim v Tokiu. Izdelal je namreč naslanjač, ki spodbuja človeka k razmišljanju. Nakamacu je sedalu vgradil prečko za noge, ki se greje z infrardečimi žarki, na visoko naslonjalo pa je pritrdil posebno blazino, ki je izvir mi-kroradijskih valov. Ti valovi vplivajo na možgane, saj pospešujejo njihov krvni obtok, kombinacija vsega tega pa zelo aktivira sposobnost razmišljanja. Joširo Nakamacu je na svoje najnovejše stole za deset minut posadil študente z univerze v Cukibu. Mladež je v tem času pokazala izredno bistrost duha — hitro so si zapomnili števila in izvrstno reševali matematične probleme. Pri vsem tem pa še nista raziskani dve stvari: kako vpliva na človekovo zdravje dolgotrajno sevanje žarkov iz blazine in kako je z verbalnim mišljenjem. Avto za podjetne ženske Zandra Rhodes, štiriinštiridesetletna britanska modna kreatorka, ki ™e(» drugim oblači tudi princeso Diano, se je poskusila kot oblikovalka av-”*mobilskih karoserij. Za nekega britanskega uvoznika je opremila serijo pet-esetih R 5 ■, vsem tistim, kar ženske potrebujejo in kar imajo rade. . . Avtomobil za »podjetne ženske, ki delajo kariero in ki jim je do lepega je pobarvala v šokantno rožnato barvo in ga okrasila s policami, ■ ."'-kami in prostorčki za odlaganje za vse tisto, kar ženske nujno potre-K;io, dodala pa je tudi ogledalce za ličenje. K opremi spadata še pribor rod)a, ki je seveda roza barve in kombinezon (prav takšne barve) za mednje gum. Frateantonino v filmu 0 velikem uspehu, kj ga je doži-v 4 u svojim »menihom Antoninom« Arborejevj Quelli della not- n ’ Popravlja Nino Frassica sedaj še let l'm- Začel ga bo snemati oktobra y pos pod vodstvom Maurizia Nichet-nih ’ z nPm Pa iMJ nastopala tudi »me-°va soproga« Daniela. Oba sta tu-n-.,-Protagonista radijske oddaje Lado m’ ^ gre v eter vsak dan od 12. tor,' ure' T0 Pa ni še vse. Fratean-p 'n° J® napisal tudi knjigo o Sani n„isijaidiju, ki bo izšla letos za božič l n konganesiju. protagonisti, ki jih je v v spektakla napotil Arbore, se u-J.avijajo širom po Italiji in izkori-Ptv'u SV°i nspch, ki ne bo, vsaj po ‘h videzih, muha enodnevnica. radioteievisija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 11.15 Televideo 13.00 Poletni maraton Don Chisciotte - balet 13.30 Dnevnik 13.45 La donna del miracolo - film 15.20 II mondo di Obladi Oblada 16.10 L’impareggiabile dr. Snuggles - risanke 16.30 II grande teatro del West - TV film 16.55 Sulle strade della California -TV film 17.45 Scooby Doojeve dogodivščine -risanke 18.25 Un campione mille campioni 18.50 Riso in bianco - oddajo vodi Nanni Moretti • 19.35 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Quark speciale - dokumentarni film 21.35 Qualcuno chiede aiuto - film 22.45 Dnevnik 22.55 Oddaja o Neaplju 23.50 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 11.15 Televideo 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. un 13.15 La biondina - 2. nadaljevanje 14.25 Poletni program L’evoluzione della vita - risan film 16.45 II seme dell’uomo - film Režija Marco Ferreri 18.25 Iz parlamenta 18.30 Dnevnik 2 - Sport 18.40 Samurai senza padrone - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 Obiettivo Burma! - film Igrajo: Errol Flynn, William Prince, James Brown 22.35 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.45 Sereno variabile 23.50 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.15 Televideo 16.55 Sofia: Evropsko prvenstvo v plavanju Vaterpolo: Italija - Holandska 19.00 Dnevnik 3 19.20 Dnevnik 3 - Deželni programi 19.32 Arrampicate triestine - 2. oddaja 20.00 šola in vzgoja: Psihologija 20.30 Koncert pod- vodstvom Giuseppeja Sinopolija 21.10 Dnevnik 3 21.35 Filmska kamera in spomini 21.50 Detour - Deviazione per l’inferno - film Igrajo: Tom Neal, Ann Savage, Claudia Drake 22.55 Don Giovanni - film 00.10 Šport: Ameriški football JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 13.40 Teletekst RTV Ljubljana 13.55 Sofija: EP v plavanju - Vaterpolo 17.50 Poročila 17.55 Španija v plesu 18.25 Miti in legende 18.40 Puščava Blaca 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.30 Dnevnik in Vreme 20.00 Beg, 1. del drame 21.15 I. Stravinski: Pulcinella, balet 21.55 Disk in kladivo, kratki film 22.15 Dnevnik Zagreb 13.55 Evropsko prvenstvo v plavanju -vaterpolo 15.00 Željoteka, zabavnoglasbena odd. 16.10 Poročila 16.25 Računalniki - otroška serija 16.55 EP v plavanju - finale 18.45 S koncerta YU Rock Misija 19.30 Dnevnik 20.00 Signali, notranjepohtična oddaja 20.55 Življenje gdč. Jane Pittman -TV film 22.40 Dnevnik 23.00 Program plus Koper 15.00 Film 16.30 Westside medicai TV film 17.30 Soko - TV film 17.00 Nepremagljivi Shogun - risanka 18.30 Kenguru Skippy - TV film 19.00 Odprta meja - Videoteleks V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti: GORICA — Težave pri oblikovanju novega občinskega sveta TRST — Konja Marka izročili nemškim psihiatrom ŠTEVERJAN — Spori zaradi jezerc na Prevalu KRMIN — Obračun škode po toči SESLJAN — Razstava deželnih kiparjev ŠTANDREŽ — Občni zbor ŠD Juven-tina 19.30 TVD Stičišče 19.50 Na pragu novega življenja 20.25 Vesolje - dok. oddaja 21.30 Možje RAF - TV film 22.20 TVD Vse danes 22.30 Evropsko prvenstvo v vaterpolu 23.30 Smithovi - TV film 24.00 Film ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Ralphsupermaxieroe - TV film 9.30 II canto del deserto - film 11.30 Lou Grant - TV film 12.30 Peyton Place - TV film 13.30 II sole nella stanza - film 15.30 Westgate - TV film 16.30 Divja narava - dokumentarec 17.00 Lobo - TV film 18.00 I ragazzi del sabato sera - TV film 18.30 Tuttinfamigha 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Love Boat - TV film 20.30 Falcon Crest - TV film 22.30 Trauma Center - TV film 23.30 Viva l’Italia - film RETEQUATTRO 8.50 La fontana di pietra - TV novela 9.40 La schiava Isaura - TV film 10.15 Giorno per giorno - TV film 10.40 Alice - TV film 11.05 Mary Tyler Moore - TV film 11.30 Brazil - TV novela 12.45 Giorno per giorno - TV film 13.15 Alice - TV film 13.45 Mary Tyler Moore - TV film 14.15 La fontana di pietra - TV novela 15.05 Blue Noah - risanka 15.30 Space Ghost and Dino Boy -risanka 16.00 Mi benedica padre - TV film 16.30 Lancer - TV film 17.30 La squadriglia delle pecore nere - TV film 18.30 I giorni di Brian - TV film 19.25 La schiava Isaura - TV novela 20.00 Brazil - TV novela 20.30 Sua Eccellenza si fermò a mangiare - film 22.30 Una scommessa in fumo - film 00.30 L’ora di Hitchcock - TV film ITALIA 1 8.30 Quella casa nella prateria - TV film 9.15 Giulietta e Romeo - film 11.15 Gli eroi di Hogan - TV film 11.40 Sanford and son - TV film 12.10 Camion - TV film 13.00 Wonder woman - TV film 4.00 Video estate 85 x4.30 Kung Fu - TV film 16.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja 18.00 Quella casa nella prateria - TV film 19.00 Fantasilandia - TV film 20.00 Rascal il mio amico orsetto -risanka 20.30 Simon & Simon - TV film 21.30 Hardcastle & McCormick - TV film 22.30 Masquarade - TV film 23.30 Šport I. 00 Mod Squad i ragazzi di Greer - TV film TELEPADOVA 15.00 Arrivano le spose - TV film 15.50 Operazione ladro TV film 16.40 Birra ghiacciata ad Alessandria - film 18.00 Vultus 5 - risanka 19.30 Belle e Sebastien - risanka Cuore selvaggio - TV film 20.30 Kombact Killer - film 22.15 West side medicai - TV film 23.15 Šport 00.15 Bamaby Jones - TV film TRIVENETA 9.30 Dokumentarec 10.00 TV film 11.00 Q.P. Coupon estate II. 30 TV film 12.00 Avventura nel deserto - film 13.30 Q.P. Coupon estate 14.00 TV film 14.30 Lo scheriffo onesto - film 16.00 Komični filmi 17.30 Paura in agguato - film 18.50 TV film 19.20 Q.P. Coupon estate 20.30 Ladri di bestiame - film 22.00 Dražba 1.00 Q.P. Coupon estate TELEFRIULI 16.00 Hanna e Barbera - risanka 17.30 The Bold Ones - TV film 19.20 Športne vesti 19.40 Disperatamente tua - TV film 21.30 Maude - TV film 22.30 Un posto aU’infemo - film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila;_ 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček -Narodnozabavna glasba; 8.10 Poletni mozaik: Med Brdi in Jadranom - Iz arih va mladinske dramatike: »Otroka kapitana Granta«; 10.10 Koncert v repentabrski cerkvi: Nanneke Schaap in Carlo Denti, Skladbe Matthewa Locka, Christopherja Simpsona, Fran-coisa Couperina, Monsieura de Saite -Colomba in Josepha Bodina de Bo-ismortera; 11.00 Melodični orkestri; 11.30- 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka - Iz svetovne zakladnice pripovedništva vmes: Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Popoldanski program: Ribe našega morja - Mladi mladim - Mit in slovenska ljudska pesem - Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Alojz Rebula: »Arija iz Wagner ja«. Dramski prikaz; 18.45 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.15 Objave - EP; 7.30 Jutronji servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivosti; Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri-Croatia; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Počitniški vrtiljak; 17.40 Glasbeni oddelek; 18.00 Sotočje. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 7.00 Dober dan; 9.03 Nobelovi nagrajenci; 9.15 Glasba; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.35 Vstop prost; 11.30 Na prvi strani - pregled tiska; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Carlo Goldoni; 17.00 Gulp; 18.00 Glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Popevke našega željenja; 11.0 Opereta v tridesetih minutah; 11.30 Jutranji variete; 12.03 Lagrime - variete; 13.15 Master - glasba dan za dnem; 15.00 Motel - Radio 1 po cestah Italije; 16.00 Poletni popoldanski program; 17.30 Jazz glasba; 18.00 The great big gag sketch show; 18.30 Večerna glasba; 19.23 Audiabox Spe-cus; 20.00 Gledališče Vzhodne Evrope med dvema stoletjima 1850 - 1915; 21.00 Radijska priredba; 21.30 Radijska nadaljevanka. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 četrto nadstrbpje - interno 9 - radijska nadaljevanka; 9.10 Vsa Italija . . . govori; 10.30 Bležke s poletnega križarjenja; 12.45 Vsa Italija . . . igra; 15.00 Glasbeno govorni program; 15.37 Glasba za poletni popoldan; 16.35 Radijska priredba; 17.30 Radijska nadaljevanka; 19.50 Poletne simfonije; 21.00 Radijska priredba. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 4.30-8.00 Jutranji program - glasba; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za šolanje; 8.35 Mladi koncertant; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za . . .; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrah; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki ln odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežem; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra;: Zoran Stojanovič: Vrata v zadnjem nadstropju; 21.48 Glasbeni intermezzo; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in agleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno;: Dragutin Tadijanovič: Vsakomur na mizi kruh; 23.05 Mozaik lahke glasbe; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba (na SV oddajniku I. programa in na H. UKV mreži). Predlog sindikata CISL Zdravniki se bodo seznanili Občine naj bi anticipirale denar delavcem v dopolnilni blagajni Kar precej je na Goriškem podjetij, ki so že dalj časa v težavah, v nekaterih pa je kriza pravzaprav že kroničnega značaja. Delavci imajo v glavnem zagotovljeno denarno nadomestilo iz solidarnostnega sklada, zatakne pa se ponavadi glede izplačila omenjenega nadomestila. Če gre za krajša obdobja dopolnilne blagajne, običajno denar anticipira podjetje in je vprašanje s tem rešeno. Do večmesečnih zamud prihaja zlasti v tistih podjetjih, kjer je kriza prisotna že leta in leta. Zaradi finančnih težav zavoda za socialno skrbstvo (IN PS) in zaradi zelo počasnega reševanja birokratskega postopka v zvezi s priznanjem pogojev za navadno ah posebno dopolnilno blagajno, so zamude pri izplačevanju prejemkov v zadnjem času znatno večje. Nič čudnega če delavci nekaterih podjetij čakajo na prejemke že pet, šest ali še več mesecev. Proti takemu načinu reševanja socialnih vprašanj, so v zadnjem času že večkrat protestirah na politični ravni, poskus za hitrejše reševanje tega vprašanja pa je pred kratkim storil tudi pokrajinski odbor zavoda 1NPS pri osrednjem ravnateljstvu te ustanove. Neposrednega učin- ;-ka zaenkrat še ni bilo in bo treba t z zamudami po vsej verjetnosti računati tudi v bodoče. Pač pa bi o-groženim delavcem in njihovim družinam lahko na poseben in za našo pokrajino povsem nov način, priskočile na pomoč občine. Tak predlog so namreč oblikovah na zadnji seji teritorialnega tajništva sindikata CI SL, kjer so tudi sklenih, da se v tem smislu pošlje poziv vsem krajevnim upravam v pokrajini, zlasti pa tistim, v katerih je največ oseb, ki re nahajajo v nezavidljivem položaju. Kako naj bi občine priskočile na pomoč? Z anticipacijo denarja, v o-bliki nekakšnega posojila. Skratka občine naj bi v najbolj nujnih primerih anticipirale denar za najnujnejše potrebe. šlo naj bi torej za nekakšno eolidarnostno-premostitveno posojilo. Predlog sindikata CISL je po svoje zanimiv, škoda le, da je preveč splošen in bi ga bilo treba še v mnogo-čem dodelati. Gre namreč za novost za naše kraje, ki so jo menda (tako vsaj izhaja iz poročila za tisk) že izvedh v nekaterih krajih naše države. Po drugi strani pa je treba računati tudi, da so finančne možnosti, ^jzlasti v manjših občinah, zelo omeje-pine, število potrebnih družin pa je po drugi strani precejšnje in v porastu. Predlog je vsekakor zanimiv in u-poštevanja vreden, vendar bi moral priti v javnost, ah pa vsaj do upraviteljev, vehko bolj popoln, saj bi lahko edino na tale način zagotovil kolikor toliko hiter poseg občin. V nasprotnem primeru se utegne zgoditi, da bodo krajevne ustanove, tudi če bi med poglavji svojih proračunov našle nekaj finančnih sredstev, lahko intervenirale šele po nekaj mesecih. To pa bi prav gotovo izničilo pomen pobude. Komemoracija žrtev Hirošime Župnija v Podturnu priredi danes molitveno srečanje ob 40. obletnici a-tomskega napada na Hirošimo. Srečanje, ki bo ob 21. uri v spominskem parku, ne bo samo počastitev spomina na desettisoče žrtev, ki so umrle (in ki še umirajo) zaradi eksplozije atomske bombe, ampak tudi priložnost za razmislek o osebni in skupni odgovornosti spričo obstoja in možnosti uporabe atomskega orožja. z uporabo kompjuteri ev Tudi zdravniki morajo ponovno v šolo. Stvar je v zvezi s prodiranjem Informatike na področje zdravstva. Od konca septembra do decembra bo namreč v Gorici, v bolnišnici usmiljenih bratov in na pobudo goriške pokrajinske uprave, prvi tečaj informatike v zdravstvu. Seveda prvi tečaj na območju goriške pokrajine. Cilj te zanimive pobude, ki jo bo goriška pokrajinska uprava uresničila v sodelovanju z videmsko univerzo, so pred kratkim pojasnih na tiskovni konferenci. Uporaba kompjuterjev tudi na Jxxlročju zdravstva dobiva vedno večji obseg. Seveda se vzporedno s tem pojavlja tudi vprašanje načina in sposobnosti uporabe teh sodobnih pripomočkov. Velikokrat se namreč zdravniki zares ne znajdejo, ko je treba v kompjuter vnesti take ah drugačne podatke in potem čakati (ah urgirati) odgovor. In s tem smo pravzaprav že tudi pojasnili namen strokovnega tečaja, ki bo dvakrat tedensko in ki bo trajal 50 ur. Zdravniki naj bi se predvsem pobliže seznanih s kompjuter jem. Po poročilu za tisk sodeč, so vsem zdravnikom že razposlali prijavnico s priporočilom, da je število mest za tečaj omejeno. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti, Travnik 34, telefon 84972. | razna obvestila Odbor stanovanjske zadruge Ivan Cankar javlja, da je na voljo na gradbišču v Pevmi še 14 stanovanj. Vabilo novim stanovalcem so objavili, kot je predvideno v zakonu, na oglasni deski goriškega županstva. Tari bo objavljeno petnajst dni. Stanovanje lahko naročijo in kupijo po zelo ugodnih pogojih tisti, ki nimajo lastnega stanovanja in katerih družinski dohodek ne prekaša 26. milijonov lir letno. Podrobnejša pojasnila je moč dobiti v pisarni arhitekta Jožeta Ceja v Gorici, Ulica 24. maja 16. Uradi SKGZ bodo zaradi dopusta zaprti od 5. do 24. avgusta. Pisarna Zveze slovenskih kulturnih društev bo zaprta od 12. do 18. avgusta. Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem ponovno priredi (v upanju, da bo tokrat vreme lepše) izlet na Veliko planino in sicer 15. avgusta, oziroma v Logarsko dolino 18. ah 25. avgusta. Vpisovanje ob delavnikih od 10. do 12. ure na sedežu, do oddaje razpoložljivih mest. Vpi; sujejo tudi odborniki in poverjeniki po vaseh. Na razpolago bo tokrat samo en avtobus. včeraj-danes PRI GRADIŠČU Avtomobil zletel z mosta v strugo Z avtom so prebili železno ograjo na mostu ter pristali kakih šest metrov niže v strugi Soče. Čudno pri stvari je dejstvo, da so v nesreči utrpeli le poškodbe lažjega značaja. Seveda poleg zvrhane mere strahu. Dogodek se je pripetil v nedeljo ponoči na mostičku med Zdravščinami in Gradiščem, štirim mladeničem iz Romansa, Medeje in Gradišča, ki so se v fiatu 124 peljali proti Gradišču. Vozilo, videmske registracije, ki ga je upravljal Roberto Gallo iz Medee, je približno na sredi sicer zelo ozkega mosta, zadelo v železno ograjo, se po udarcu prebrnilo in odletelo, skupaj s šoferjem in potniki v strugo Soče. Pristanek je bil, kljub temu, da je udarec nekoliko ublažila voda, precej trd. vendar pa so imeli fantje zares srečo, saj so se izmazali le z lažjimi poškodbami: Roberto Gallo se bo zdravil 20 dni, Giancarlo Tuan 15, po 7, oziroma 5 dni pa se bosta zdravila Enrico Este in Paolo Grassi. Aretacija Orožniki v Gradišču so v nedeljo popoldne aretirah jugoslovanska državljana 23-letnega Slobodana Cvetkoviča in 22-letnega Aleksandra Podobnika iz Idrije. Fanta so presenetih za volanom alfe 2000, ki sta jo okrog 14. ure ukradla v Zagraju. Zagovarjati se bosta morala zaradi kraje z obtežilnimi okoliščinami. BERITE »Novi Matajur« Posvet o filmskem scenariju v okviru srečanja »Sergio Amidei« Kdo in kako nam piše filme ? Zbrani v mah dvorani goriškega gradu, smo v soboto lahko sledili zanimivemu srečanju italijanskih scenaristov. Bienalna nagrada, ki nosi ime po slavnem goriškem mojstru Sergiu Amidedu, je bila priložnost, da se vsaj enkrat predstavniki italijanske filmske scenaristike zberejo v nerimskem okolju in razpravljajo o svojem delu v javnosti. Vzdušje je bilo seveda primerno druščini.. Mojstri filmskega dialoga seveda ne o-stajajo brez primerne besede, brez primernega stavka. Ne da bi se preveč naslanjah na običajne fraze, ki so tako v modi v vseh specifičnih resorjih, so nam zbrani scenaristi ponudili dvourni program ležernega kramljanja, obenem pa smo, čeprav morda nekoliko od zunaj, sledili izredno redkemu primeru avtoanalize te kategorije filmskih delavcev, ki jo vse preveč zanemarjamo. Do danes smo bili priča marsikateremu, tudi uspelemu, poizkusu revalutacije tistih filmskih avtorjev, ki se vehki večini gledalcev zdijo manj pomembni od režiserja ali igralcev. Med drugim prav v Italiji imajo v kinodvoranah kinooperaterji grdo navado, da takoj po zadnji sceni filma, izklopijo projektor in' prižgejo luči, tako da imena vseh sodelavcev, od scenarista do zadnjega tonskega snemalca, sploh ne pridejo na platno. V zadnjih letih se stvari sicer počasi spreminjajo, predvsem po priznanju, ki so ga bili deležni direktorji fotografije. Goriško sobotno srečanje je prav gotovo, vsaj v italijanskem filmskem svetu, pomemben korak naprej v spoznavanju tega ustvarjalnega momenta filma, ki ga le ožja skupina navdušenih filmarjev podrobneje pozna. Zato pa so se italijanski scenaristi v Gorici odločih, da postavijo vsaj izhodiščne točke za težko pričakovano zbliževanja med občinstvom — vzeto v najširšem pomenu besede — in stroko v kateri delujejo. Med prisotnimi, poleg slavnega A-geja, ki s kolegom Scarpelhjem tvo-I rita najbolj znani par scenaristov v Italiji, je bila najmlajša generacija italijanskih scenaristov, ki obiskuje-jo posebne tečaje ali pri Sperimental-nem centru za kinematogafijo ah pri Zadrugi demokratične kinematografije. V debati med »starejšo« in »mlajšo« scenaristično šolo, je prišlo do kočljivih vprašanj v zvezi s tisto »srednjo« generacijo pisateljev za film, ki naj bi kila predvsem produkcijo v sedemdesetih letih. Zato pa so pristopih še nekateri predstavniki te »srednje« šole, med drugimi tudi dva dobitnika prejšnje nagrade Amidei Ferrini in Ponzi, ki so na izredno jasen način postavih v evidenco zakulisje italijanske filmske scenaristike in njene vezi s produkcijo. Debata je torej prešla na tir nesenzibi-liziranega producenta, ki s svojim načinom dela onemogoča nastanek nove, avtonomne in originalne scenaristične šole v Italiji. Zato pa smo prišli do nenaravnega fenomena avtorjev, ki v filmu podpišejo scenarij, snemalno knjigo, fotografijo, mizan-sceno, montažo in glasbo, obenem pa seveda igrajo in podpišejo režijo. Vprašanje je seveda ali so to res geniji (mar nista delala vsega tudi mojstra Chaplin in Tati?) ali so samo znak propadanja filmske industrije. Po mnenju prisotnih se mora tudi genij šolati in, zato da se povrnemo v sredo scenaristov, tudi njim ne škodi par let za šolskim pisalnim strojem in piar let prakse; kdor je med njimi genialen bo tako in tako prišel do izraza. Med mlajšimi avtorji je bila tudi prisotna četverica avtorjev kratkega filma »Exit«, dobitniki nagrade oddaje Monice Vitti, »Passione mia«, živ dokaz, da trditev »vaja dela mojstra« velja tudi za scenari-ste EVA FORNAZARIČ V TRŽIČU Pogovori s predstavniki treh pokrajmskih uprav Upravitelji tržiške občine načrtujejo nepjosredno px> poletnih pjočitnicah vrsto sestankov s predstavniki tržaške, videmske in px>rdenonske pokrajine. V ospredju pjogovorov bodo različna vprašanja gospodarske in politične narave, usklajevanje načrtov glede razvoja pristaniške dejavnosti itd. Prvi sestanek bo s predsednikom tržaške [»krajine, Marchiom. Osrednja tema [»govorov bodo tudi tokrat p»djetja z državno soudeležbo in njihova vloga v okviru paketa Altissimo. S predstavniki videmske p>o-krajine se bo župan Saccavini s sodelavci pogovarjal predvsem o negativnih [»sledicah dolgoletne krize tržiške ladjedelnice in nekaterih drugih pwdjetij. Znano je, da je precej delavcev, ki so zap»sleni v teh pxxlje-tjih, prav iz krajev v videmski pokrajini. Govor bo tudi o usklajevanju p»bud na pxxlročju pristaniške dejavnosti. S predstavniki pxrrdenonske px>-krajine pa se bodo tržiški upravitelji [^ogovarjali zlasti o možnosti večjega [»služevanja tamkajšnjih podjetnikov tržiškega pristanišča. Iz gorlikega matičnega urada ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 29. julija do 3. avgusta 1 SBRODILI SO SE: Simone Interbarto-lo, Sabrina Brancovig, Sara De Cillia' Stefano Ricup»ro, Emanuela Ricup®' ro, Emanuele Brandolin, Manola Mat' tinuzzi. UMRLI SO: 73-letna up»kojenka Io-landa Peteani vd. Cenci, 82-letna upokojenka Antonia Zotti vdova Pesa-mosca, 57-letna gosp»dinja Franca Tonon Osbat, 61-letni up»kojenee Eli' gio Nadalutti, 66-letni trgovec Agostino Ferfoglia, 66-letni upokojenec GiU' sepp» Chemello, 53-letni vratar Cosimo Andriani, 73-letna upwkojenka Maria Coos, 85-letna up»kojenka Carmela Gregorat, 68-letna upjokojenka Iride Tomat. POROKE: uradnik Giorgio Rossi in otroška negovalka Rosseha Castaldo-elektrikar Roberto Sain in gosp»dinja Daniela Carpio, bolničar Giuliano Boa in bolničarka Alessandra Stacul. OKLICI: karabinjer Pasquale Nic°' letti in gospodinja Venera Vittoria, državni uslužbenec Antonio De Bellis i° gospwdinja Carmen Santoro. ____________kino______________ Gorica CORSO Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30—20.30 »Zgodba o lep^' cah«. SVOBODA 20.30 »Newyorski pjarač«-DESKLE 19.30 »Psi vojne«. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Aha salute, Ul. C. Cosulich P7' telefon 711315. POGREBI 10.30 Marija Mučič vd. Paulin hiše žalosti v Podturn in na glav*1 pokopališče. Marko Waltritsch V Pevma, Oslav/e in Stmaver skozi stoletja 24. Širjenje ceste je bilo razlog za proteste nekaterih pirizadetih Občinarjev, med temi tudi župnika. Cerkev je bila {»rušena, materialne škode samo zaradi izgubljenih predmetov je bilo za 23.898 lir. Seznam teh predmetov je v letu 1922 napravil župnik Jožef Budin, z njim sta sodelovala tudi domačina Anton Figelj in Anton Gravner. Sicer pia so se za gradnjo nove cerkve zanimah v Pevmi že pjred vojno, celo pred iztekom purejšnjega stoletja. Podgorska občina je namreč leta 1898 kupiila zemljišče, na katerem naj bi zgradih novo cerkev, ter sklenila prepisati lastništvo piarcele cerkveni občini v Pevmi. Ker so se bih dokumenti med vojno izgubih, je Franc Mikluš, ki je bil v letu 1897 občinski svetovalec v Pod-gori, 28. junija 1924 zaprisegel pred komisarjem Mariničem, da so takrat [»dpisali darilno pogodbo zastopmiki občine Anton Klančič, Anton Terpin, Lovrenc Gomišček in on. Franc Mikluš. Takrat, v letu 1924, je odbor za gradnjo cerkve v Pevmi naprosil pxxlgorsko občino, da mu izroči hranilno knjižico pri Posojilnici v Pevmi na kateri je bil naložen denar, ki so ga pred vojno zbrali da bi z njim zgradih cerkev. Na knjižici je bilo 19.000 lir. Knjižico so seveda dobili. Po prvem načrtu so predvideli, da bo cerkev stala 68.000 hr, v resnici pa je stala skoro dvakrat toliko. Cerkev je zgradilo pxxijetje Fehciana Turela. člani katoliškega prosvetnega društva Skala in goriškega društva Mladika skupno slikani na obisku slednjih v Štmavru leta 1926 V zvezi z zadevami okrog gradnje cerkve velja omeniti, da je služba božja takoj p» vojni bila v gosp»darskem p»slopju žup> nišča, ki pia je bilo neprimerno in tudi pretesno, kot je moč razbrati iz župrnikovega pisma županu z dne 8. julija 1922. Župnik je tedaj prosil, da bi mu dah na razpiolago barako, ki bi postala prosta p» odhodu družine Primožičevih in ki naj bi se pristavila dotednji kapieh. Tudi s šolama v Pevmi in v Štmavru je bil takoj p» vojni križ. V Pevmi so se takoj lotih dela in kmalu uspiosobih barako za šolske potrebe. Baraka je bila zgrajena, šola pa se še ni pričela, ker šolska oblast ni [»skrbela za učitelja. V šolski baraki so bile 15. 5.1921 volitve za italijanski parlament. Tu je bil volilni sedež za volivce iz vse pxxigorske občine. Tudi sedež župianstva je bil v baraki in šele tri leta kasneje so vzeh v najem štiri v neki stavbi blizu pievmskega mosta ter zanje plačah 1.080 $ letne najemnine. Italijanska zasedbena oblast je v vas najprej [»slala italija11’ skega učitelja, ki ni znal niti besedice slovenščine, otroci pia ri5® znah italijanščine. Učitelj je zdržal le osem dni, potem pa je od56' Potem pa je prišel vaške otroke učit učitelj Koršič. Ta je vsakdanjega p»uka ob nedeljah prostovoljno učil tudi risanje, 0 četrtkih pia je imel glasbeni p»uk. 27. avgusta 1921 je Okrajni šolski svet pisal Krajevne^ šolskemu svetu v Podgori, da so bili na jesen 1920 razpisa natečaj za dve učni moči na [»vinski šoli. Prijavilo se je b1 15 učiteljev in učiteljic. Izpit so [»zitivno napravih učitelji Ore' Radinja, Stepiančič, Mugherh, Reja ter učiteljice Kuntiho'^j Paglavčeva, Sobanova in Srebmičeva. Krajevni šolski svet moral izbirati med temi, koga naj vzame v službo. Očitno J takrat še prevladovalo mnenje, da bodo krajevni šolski sve lahko prosto izbirah, kot so delah v avstrijskih časih. Nova s® ska oblast pa je sama izbrala učne moči in zato je pwdgorska 0 čina 8. aprila 1922 protestirala proti takemu samovoljnemu ° ločanju šolske oblasti. Takrat se je namreč vodila v Julijski tri nečiji huda polemika med pristaši tistih, ki so hoteli ohraF staro avstrijsko zakonodajo na upravnem ter šolskem pxxirori ’ ir; tistimi, ki so hoteli raztegniti na novo priključene [»kraja italijansko zakonodajo, ki je za razliko od avstrijske osredohk la vse odločitve v državni upravi. Za ohranitev predvojnih a tonomij so se ogrevali na Goriškem vsi, Slovenci in Italijank maloštevilnimi izjemami. V Trstu in v Istri pia so bih za uvf’ novih centrahstičnih zakonov. Seveda so konec leta 1922 P° *7 ši,stičnem prevzemu oblasti v državi, zmagah pristaši centrali#11 Pregled vozlov zadnjih štiridesetih let »De profundis« Jožeta Javorška Za pregled 40 zadnjih let, kot ga s svojega stališča predstavlja Jože Javoršek, rojen 1920 v Velikih Laščah, Ker pesnik in pisatelj, dramatik, pu-i!«st in prevajalec — velja pravza-Vrav vse tisto, kar je sicer značilno tega vsestranskega avtorja in od-]vne9a sopotnika in sooblikovalca slo-anskega kulturnega pa tudi politič-aga življenja: velika, mestoma tudi PJfcra odzivnost, (samo)odkritost, o-ra polemičnost z vsem in vsemi, ki Vnirnu zdijo izven »pravilnega« in do .}enega, ter večkrat naravnost ko-- lcn° učinkovit satiričen ton, ki sku-kn V'te nasPr°tno povleči na povečano Pito svojega kar sarkastičnega po-uopka. v^vojo vizijo zadnjih desetletij Ja-ohr v obravnavanem okviru spleta zni vozlov«, ki so menda značilni slovenski (kulturni) prostor, kjer .seveda kultura in politika ves čas no prepletata in dopolnjujeta. »Vo-.. 'f so nekakšna orientacijska točka, dn^tere mo9°èe toliko bolj pregle-zaznali vse problematične čeri se fVfke duhovne dediščine, ki se pa-àjrf ^ po sedanjosti. Prva stvar te v more, kot pravi avtor, je slo -n0 I™ katoliško okolje, ki je označe-vrst *>?i™‘0Tn »barok«, pomeni pa vse vn a •}• hlinjenja, v dobrem smislu nrrrfče mreže metafizike, ki jih je možrU^al učinkovito raztrgati Pri-1 l’ubar, vendar je bilo vse zaman. ; »vozel« naj bi bil Dolomitska nik’Va *eta 1^3, kjer naj bi podpis-i o skupnem boju zoper okupatorja ko .^av zamešali svoja stališča ta-jjj. „erneljito, da b{ nekateri med nji-izia6- S-ami Pozabili, za kaj je pri tej da n S^0'- Javoršek ponavlja trditev, s ki™671* JJoioniitska izjava obračun S{ as*c?Jo demokracijo parlamentarnih shio’ ne pa sklicevanje na to isto trdn^f^. ureditev, kar so kasneje l. krščanski socialisti. Pa Javor-Tod Je šlo že takrat za počelo in za-notn J^uralistične vizije znotraj e st °stl slovenskega narodnega pro švrlc" ”a..ne samo, da Javoršek o-di dB krščanske socialiste, pač pa tr Panr ]e razmeroma močan del tev jozumel to izjavo kot potrdi-sodn^^5^6®11 m°dela, kar se je u-leta fidalo v letih po vojni tja do "pednji »vozel« bi bili odnosi s So trn^u iZvezo’ k°l so se ti zrcalili zno arui,rlturne s/ere- po Javoršku je drunZa sovielskega modela ena stvar, znoči s^var Pa ie> da ne glede na nja Unosti lega modela brez upošteva-kar rSn?vneQa revolucijskega jedra, ThonrrV'>e^a.zveza nepreklicno je, ni jw. Ce graditi in utirati niti lastne Sovir, ^.0curUstično družbo, kar je Ju »vT? Otezala po letu 1948. zel«, ki je tukajšnjemu v nekem smislu podrejen, je vprašanje odnosa med inteligenco in partijo, kjer se je posebno sovjetski model izkazal s po polnim nerazumevanjem vprašanja in se je zelo malo potrudil, da bi odpravil nesporazume z inteligenco, ali da vsaj ne bi razumništva pogostoma o-cenjeval tako pretirano in brez potrebe strogo in nezaupljivo. Končno je imel tovrstne težave — kot tudi drugi — tudi Javoršek, vendar je kasneje vprašanje postavil kot načelno in ne osebno dejstvo. Ugotavlja, da so iste napetosti med inteligenco in partijo obstajale tudi drugid ter pri tem citira Picassa ali Krležo, Aragona in Garaudyjà, ki so tudi doživljali nekakšno napeto razmerje s partijo, kateri so želeli istočasno pripadati. Javoršek dostavlja, da je Jugoslavija izrazito korigirala omenjeni problem ter dokazala, da pač stalinizem ni e-dino možna oblika razreševanja vsaj na videz neenotnih stališč: in kot je znano, inteligenca vedno in povsod sili v individualizacijo argumentov. Poslednji, morda najaktualnejši »vozel« pa je obračun z vsemi tistimi kulturniki, ki menda s svojimi stališči že naravnost spodkopavajo še do pustno demokratičnost prostora, pri čemer — kot običajno — Javoršek pričenja pri Kocbeku, da bi se preko literarnih revij: »Perspektiv«, »Prostora in časa« ter »Nove revije« — dokopal do spoznanja, da so vsi ti naslovi ustvarjali ali pa še ustvarjajo takšne ugovore in očitke lastnemu izvoru, da jih lahko učinkovito izrablja mednarodna reakcija. To pa je seveda nedopustno, končno pa se Javoršek nekoliko patetično in slikovito o-prime prebliska, da smo tovrstno »politično desnico« pravzaprav takole na tihem, skozi zadnja vrata, spustili v svojo hišo, ter neuradno vzpostavili z njo koeksistenco. Po mnenju avtorja to dejstvo ne prispeva k zmagi nad slovenskim malodušjem in razrvanostjo, ki sta verjetno zelo škodljiva in vztrajna nasprotnika slovenskega duhovnega razvoja, prav gotovo pa bo slovenski prostor tudi v bodoče našel primerne rešitve za svoj nadaljnji razvoj. Zdi se, kot da je Javorškova bojevitost tudi v tej točki in v tem trenutku absolutno na razpolago za reševanje tega in tudi prihodnjih »vozloc«. JANEZ POVŠE Slap v Glinščici Tako je Mario Magajna leta 1955 »ujel« slap v Glinščici. Vse kaže, da se od takrat okolje ni bistveno spremenilo. Vsaj to ne... V Sesljanu kiparska dela sedmih mojstrov V kulturnem programu, ki ga je Avtonomna turistična ustanova za Trst in njegovo obalo pripravila za letošnjo poletno sezono, se likovne razstave in prireditve vrstijo tako rekoč druga za drugo. Na Gradu sv. Justa se pravkar zaključuje bogata razstava jugoslovanske naive, razstava, ki obsega kakih sto del znanih mojstrov hle-binske šole, v petek, 2. avgusta, pa so v lepi razstavni dvorani sesljanskega sedeža Turistične u-stanove odprli razstavo kiparskih del sedmih najbolj znanih in morda najbolj veljavnih še živečih Ukovnih mojstrov iz dežele Furlanije - Julijske krajine. Vsaka izbira, še posebej izbira likovnih del je bolj ali manj subjektivna in torej lahko tudi pristranska, vendar menimo, da so na razstavi v Sesljanu dana na ogled dela zares kvalificiranih mojstrov, kiparjev, ki predstavljajo trenutni vrhunec tridimenzionalne likovne izraznosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Največ je seveda Tržačanov, en mojster je iz Vidma, edina zastopnica ženske likovne ustvarjalnosti je z Goriškega. Sicer pa bomo sedmero mojstrov, ki so bili k sodelovanju povabljeni in so tudi dali na razstavo vsak po dve deli, našteli in v besedi, dveh okarakterizirali : Villibossi, ki ga poznamo že toliko let, je svoje veliko, povsem novo stebrasto strukturo iz nabre-žinskega kamna postavil kar na prostem, pred sedežem sesljanske turistične ustanove. Drugo njegovo delo iz belega kararskega marmorja pa so postavili v dvorani. Dve zelo zanimivi deli tržaškega mojstra sred- nje generacije Bruna Chersicle predstavljata prva bencinsko črpalko, druga pa žensko podobo. Pri tem mojstru, ki mu je Trst nekako' pretesen in živi v glavnem v Milanu, je zanimivo to, da so njegova dela sicer na videz črpalka, ženska, doprsni kip kake znane osebnosti, ali karkoli drugega, vendar gre povsod za triplastne zložljive ali točneje razstavljive strukture, kjer pa so vsi deh med seboj povezani. K temu bomo dodah še eno značilnost, posamezne sestavne dele mojster obarva z različnimi barvami ali vsaj odtenki osnovne barve. Najmlajša in hkrati novinka na Ukovni razstavi tolikšne ravni je Lucia Cristin, ki predstavlja nekakšno prijetno presenečenje. Na razstavo je dala dvoje del, in sicer dve močno stilizirani človekovi figuri iz kamna, ki lebdita v zraku, speti med jeklene žice, ki ju oklepa v vijoličasto obarvan lesen okvir. Drugo njeno strukturo pa sestavljajo štirje elementi, ki jih prav tako veže ah oklepa nekakšna žična mreža. Giorgio Cehberti je za razstavo pripravil dve, za njegove običajne dimenzije, manjši zoomorfni podobi. Večja figura predstavlja izumirajočo domačo žival, kozo, drugi odlitek pa naj bi bil na hrbtu ležeča žival. Znani likovni mojster in pedagog Nino Perizi je razstavil dve svoji v belo barvani kovinski strukturi: ena je že znana enotna elegantna, nekako v višino lebdeča kompozicija, druga pa je trojna, v konturah in medsebojnih razdaljih skladna bela kompozicija, ki prav tako rine v višino. Ugo Carà, ki je med vsemi razstavljala naj- starejši mojster, tokrat preseneča: na razstavi je navzoč s srednje velikim bronastim odlitkom ženske figure, kar je pri njem že dolgo ustaljena motivika. Ob tem pa je mojster postavil še dvojno, fino izdelano belo ploščo iz belega kararskega marmorja, ki žal ne pride dovolj do izraza, ker bi potrebovala temno ozadje. Vsekakor nas zanima, kam mojster namerava po novi poti. Končno moramo omeniti še Giuncarla Stacula, ki ga sicer poznamo bolj kot dobrega grafičnega mojstra. Na razstavi ima dvoje del, rekli bi dvoje kompozicij, saj so njegove plastike sestavljene iz več delov, nekako iz osnovnega odlitka, na katerega dodaja povsem figurativni drugi del kompozicije. Mojstre in njihove mojstrovine je na odprtju razstave zelo številnemu občinstvu prikazal tržaški umetnostni kritik Carlo Mihe. Predsednik Turistične ustanove dr. Alvise Barison pa je priložnostnemu poedravu dodal zelo privlačno in vsekakor uresničljivo misel: ker se nabrežinski kot in z njim naši kraji bližamo 2000-1etnici delovanja nabrežinskih kamnolomov, ali bi ne bilo primemo, da bi ta zgodovinski datum proslavili po zgledu sosednje republike Slovenije z organiziranjem forme vive, seveda v kamnu, torej likovne manifestacije, h kateri bi pritegnili čimveč znanih mojstrov iz naših krajev in Italije nasploh, pa tudi iz sosednjih dežel. Razstava bo trajala do 24. tega meseca in je dostopna občinstvu v delovnih dneh od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 9. do 13. ure. Ob ponedeljkih je galerija zaprta. (Fre) Položaj slovenskega jezika med narodnoosvobodilno borbo * zbornika XXI. seminarja slovenskega j | a> literature in kulture, ki je bil od diioR13' v Ljubljani, povzemamo štu-: reboš~ ’ določen pa je tudi okvir jezikovnih Shvejr^n iJOsameznika zunaj območja rabe. vega teina je postala svoboden jezik narodo-leta lQixenia ze P° razpadu Avstro-Ogrske Srb0v v Kraljevini Slovencev, Hrvatov in so us(>a^0Znejs imenovani Jugoslaviji, vendar ni voj-tc1 slivenskega ozemlja po prvi svetov-narodrl’ ,prrJivensl^egu jezika in z vsemi modemi-Slofj^^ugajalnimi« metodami doseči zlitje Ualnn i. 2 nemško oziroma italijansko nacio-jp kulturo. dovi znL, dvporimo o slovenskem jeziku in nje-rprašu^teini pa tudi o slovenskem narodnem Pojnj I*?- nas največkrat zanimajo tisti raz-nih raPltn> ki so ob vseh neugodnih in nasprot-redna -.te^d pomagali, da se je uveljavila iz-‘U-jenjska in kulturna volja in zavest narodne samobitnosti pri nosilcih pozitivnega razvoja narodnega življenja. Pred stoletji, ko še ni bilo mogoče govoriti o nasilni asimilaciji, je bilo opravljeno velikansko delo za razvoj višjega, kulturnega jezika, za slovstvo v slovenščini. In ko so se začela na pragu modeme dobe ob prelomu 18. in 19. stoletja razmerja spreminjati, so začeli pripravljati jezik za javno rabo. Zlasti na začetku 19. stoletja pa so koncepti modernega razvoja Slovencev že naleteli na odpore pri nosilcih idej o nemškem prodiranju na jug in do morja in zato bodisi o socialni podreditvi ovire, Slovencev (izobraženci, ki so bili v šolah deležni nemške izobrazbe, naj bi pri družbenem vzponu zamenjali narodno identiteto!), oziroma o popolni asimilaciji Slovencev in s tem o odstranitvi te ovire. Tako ideje za preprečitev razvoja kakor one, ki naj bi utemeljile družbeno podreditev, so spremljali najrazličnejši pritiski, sploh znani v podobnih razmerjih tudi iz sodobnega sveta: šlo je za psihološko poniževanje (jezik so označevali kot »jezik služinčadi«, »kmetov«, »brez kulturne preteklosti« itd.) na družbeni in izobrazbeni ravni, cilj pa je bil potegniti v diglasiji živeče izobraženo meščanstvo v nemški kulturni krog; podobno je bilo na Goriškem, v Beneški Sloveniji in seveda v Trstu, kjer se je italijansko prebivalstvo dodatno napajalo tudi z družbeno (in pri tem narodnostno) preobrazbo slovenskega prebivalstva zlasti iz tržaškega zaledja, pa tudi iz samega mesta. Vsi ti pritiski so vnašali v življenje napetosti in nemir, na drugi strani pa so poglabljali občutje ogroženosti in spodbujali k odporu in boju za narodne pravice. Zahteva po Združeni Sloveniji, ki so jo liberalni slovenski krogi izrekli leta 1848 (njena druga točka je terjala enakopravnost slovenščine z nemščino v uradovanju) in jo potem še večkrat ponavljali (Zivitter 1962), ne da bi jo zares uresničili, je imela za nasledek vrsto svoboščin slovenskega jezika v javnem življenju; zelo zelo počasi se je uveljavila slovenščina kot učni jezik, velik je delež tiska, ne le časopisja, ampak tudi knjige, ki je v izredno veliki nakladi opravljala svojo izobraževalno vlogo. Slovenščina je imela svoje mesto v političnem življenju (tudi v deželnih zborih, na javnih zborovanjih) in ustanovili so dobro gledališče. Navedene in druge svoboščine so omogočile, da se je že do prve svetovne vojne je- zik formalnega življenja razvil v vsem obsegu, potrebnem za sodobno funkcioniranje, in to ne le v Ljubljani, ampak tudi v obrobnih središčih, kakor na primer v Trstu ali v Celovcu. Za Štajersko imata pomembno vlogo Maribor in Celje. Poseben delež pri tem je imela kultura z izrednim vzponom umetnostne ustvarjalnosti. Pregled vseh prvin narodovega razvoja pred prvo svetovno vojno pa kaže negativne dejavnike tako v gospodarskem kakor v političnem pogledu. Skupaj z'nakazanimi pritiski so bili ti dejavniki močno zaviralni. Delitev slovenskega ozemlja po prvi svetovni vojni ni upoštevala slovenskega naroda kot celote in je povzročila, da je bil največji in osrednji del slovenskega ozemlja, ki je pripadel na novo ustanovljeni balkanski državi Južnih Slovanov (razen Bolgarov), močno o-krnjen: velik del povsem slovenskega zahodnega ozemlja je pripadel l. 1920 Italiji, istega leta je Južna Koroška po plebiscitu pripadla Avstriji, Madžarski je pripadlo zaostalo slovensko Porabje, medtem ko je Prekmurje pripadlo Jugoslaviji. Za ustalitev formalne rabe slovenskega jezika v življenju lastne države je bilo nadvse pomembno, da je bil v Dravski banovini uradovalni jezik slovenski; vsakdanji stik s srbohrvaščino je nastal zaradi centralistične ureditve, ki je terjala enotnost za vso državo (zato na primer so bili napisi na železniških postajah v dveh pisavah, v latinici in v cirilici, obrazci na pošti ali na železnici so bili v srbohrvaščini, materinščina je bila na šolskih spričevalih označena kot jezik »slo-venskosrbohrvatski« itd.). Stopnjevali so se pritiski državnega središča, povezani z unitarističnimi vizijami. Vse to seveda ni imelo zaželenega učinka: odpori zoper tako politiko so bili zlasti v drugem desetletju po prvi vojni (in na pragu druge vojne) čedalje močnejši. Posebej v znanosti, v kulturi in politiki so družno oblikovali argumente za dokazovanje slovenske samobitnosti (s kulturnozgodovinskimi dejstvi, z etnogenezo, z bojem za jezikovno neodvisnost itd). Leta 1939 (v zasnovi pa že l. 1932) je Edvard Kardelj v razpravi Razvoj slovenskega narodnega vprašanja razčlenil njegove prvine in nakazal prihodnji razvoj razprava je postala idejno izhodišče boja za narodno in družbeno osvoboditev Slovencev. Kardeljeva spoznanja so pomembna za naše razpravljanje o jeziku med NOR ne le zaradi tega. ker zadevajo tudi položaj jezika, ampak tudi zato, ker je zajel problem scela, v vseh ključnih točkah, in jezika in kulture ni postavljal nad druge dejavnike življenja, čeprav sta bila tako razvoj kulture kakor razvoj jezika pri Slovencih kar se da otipljiv odgovor na pritiske in je treba prav v prizadevanjih za njuno uveljavitev videti posebno obliko boja za narodnostno svobodo. Kardelj je za prihodnji razvoj ugotovil, da slovensko narodno vprašanje sestavljajo med drugim prvič »vprašanje nacionalne državnosti. Vsebina tega vprašanja je v pravici, da sleherni narod sam odloča o notranji ureditvi svojega državnega življenja in o svojem odnosu do drugih narodov« (Kardelj 1957:379). V četrto skupim je prištel »vjrrašanje o političnih svoboščinah in pravicah, ki jih običajno kratijo zatiranim narodom«, v peto pa »kulturno vprašanje, to je vprašanje o svobodnem razvoju narodne kulture, in to tako na področju razvijanja jezika, literature, umetnosti itd. kakor na področju organiziranega utrjevanja samobitnosti; sem spada vprašanje o šolah, učbenikih, kulturnih in drugih društvih ter o materialnem fondu za razvijanje te kulture, ki je odvisen od gospodarske moči naroda« (Kardelj 1979: prav tam). Kardelj je nadalje ugotovil, da je »programsko slovenske narodne zahteve formuliralo leto 1848« — in da je kljub spremembam v njegovi vsebini ta program še vedno osrednja točka vsega boja slovenskega ljudstva (Kardelj, prav tam: 389). Opomnil je tudi na perečnost vprašanja, »kako zlomiti imperialistični pritisk na slovensko ljudstvo, pritisk, ki ga je razkosal med štiri države«. Problem reševanja tega vprašanja je videl za vsak del slovenskega ozemlja posebej, opozoril pa je, da je izid odvisen tako od zunanjih političnih pritiskov kakor tudi od zmožnosti in moči slovenskega ljudstva. Spričo odkrite raznarodovalne politike do Slovencev v obeh sosednjih državah je opozoril tudi na nujmst, da si Slovenci v Jugoslaviji izvojujejo tak položaj, da bodo lahko kot »matica« pritegnili v svoj kulturni krog tudi Slovence iz sosednjih držav, ki so bili med vojnama cilj organiziranih in sodobnih napadov na narodno samobitnost, pri tem zlasti na jezik. (Nadaljevanje sledi) BREDA POGORELEC Na 16. evropskem plavalnem prvenstvu v Bolgariji Prvo zlato odličje v Sovjetsko zvezo DANAŠNJI SPORED PLAVANJE: 9.30 kvalifikacije; 17.00 finali na 100 m prosto ženske, 100 m prsno moški, 400 m mešano ženske, 200 m prosto moški, 4x200 m prosto ženske. SKOKI V VODO: 8.00 in 13.00 kvalifikacije na deski za ženske; 15.00 fi-ućilc1 deska moški VATERPOLO: 14.00 Jugoslavija - ZRN; 15.00 Madžarska - Grčija; 16.00 Italija - Nizozemska; 19.00 Francija - Bolgarija (B); 20.00 Sovjetska zveza -Španija. SOFIJA — Sovjetska tekmovalka Angela Stasulovičeva je prva zmagovalka zlatega odličja na 16. evropskem plavalnem prvenstvu, ki se je v nedeljo pričelo v Sofiji. Stasulovičeva se je uveljavila v skoku s stolpa, pri čemer je prehitela Vzhodno Nemko Ramono Wenzefl - Patowo in rojakinjo Allo Lobankinovo. Te tri skakalke so si kolajne razdelile tudi pred dvema letoma v Rimu, le vrstni red je bil tedaj drugačen: tedaj se je uveljavila Lobankinova pred Stasulovičevo in Wenzlovo. Finala se je udeležila tudi Italijanka Carolina Fusco, ki je pristala na 9. mestu. Začele so se tudi tekme z deske za moške. Italijanska zastopnika Massimo Castellani in Piero Italiani sta v kvalifikacijah zasedla 10 oz. 6. mesto in sta se tako uvrstila v današnji finale, ki b,o verjetno zelo izenačen: po kvalifikacijah je namreč med prvouvrščenim, Bolgarom Petrom Georgjejem in dvanajstouvrščenim, Avstrijcem Pilsom, le 48 točk razlike. Današnji spored evropskega prven- stva bo dokaj bogat. Poleg skokov s stolpa in nadaljevanja vaterpolskega turnirja se bo namreč pričelo tudi plavanje. Jugoslovansko zastopstvo si ne obeta veliko, že uvrstitev nekaterih v finale bi bila lep uspeh, medtem ko Italijani že danes računajo na kolajno. Na 100 m prsno imata namreč Minervini in Carbonari drugo (1’03”04) in tretjo (1’03”26) znamko na svetu. Njuni najnevarnejši nasprotniki bodo seveda Anglež Moorhouse, evropski rekorder Sovjet Volkov (1’ 02”81) in Zahodni Nemec Beab. Italijani so zelo dobro pričeli tudi turnir v vaterpolu. V prvem dnevu so z lahkoto visoko premagali Grčijo s 14:9 (1:2, 3:2, 5:2, 5:3). Drugače je bilo z Jugoslavijo, ki je doživela nekoliko nepričakovan poraz proti Madžarski (4:7). Ostali izidi prvega dne: Španija -Nizozemska 9:7 (2:1, 3:2, 1:3, 3:1); Zahodna Nemčija - Sovjetska zveza 7:7 (2:1, 3:3, 1:1, 1:2). Tudi v včerajšnjem drugem dnevu vaterpolskega turnirja je Italija zanesljivo odpravila še Španijo. Do u- speha je prišla lažje kot si je pričakovala, saj Španci imajo v svojih vrstah tudi Estiarteja, ki velja za najboljšega igralca na svetu. »Azzurri« pa so silovito začeli, z dobro obrambo, zaustavili Estiarteja in, s hitro igro in podajami takoj zagotovili precejšnjo prednost, ki je Španci niso mogli več nadoknaditi. Novega spodrsljaja pa si včeraj ni dovolila Jugoslavija, ki se je pomerila z Nizozemsko. Že v prvi četrtini si je pridobila zanesljivo prednost, ki jo je v drugi še povečala, Izidi drugega dne: Italija - Španija 11:7 (4:1, 2:1, 1:2, 4:3), (strelci za Italijo: Fiorello 4, Misaggi 3, La Cava 2, Postiglione in Fioretti 1); Ju- goslavija - Nizozemska 11:7 (4:2, 2:0, 2:2, 3:3), (strelci za Jugoslavijo: Petrovi! 2, Djuho 1, Bebii 4, Sukno 2, Milanovič 2) ; Zahodna Nemčija - Madžarska 8:6; Sovjetska zveza - Grčija 13:6. LESTVICA: Italija 4 (razlika v golih + 9), SZ 3 ( + 7) ZRN 3 (+2), Madžarska in Jugoslavija 2 ( + 1), Španija 2 (—2), Nizozemska 0 (—6), Grčija 0 (—12). SKUPINA B (1. KOLO): Velika Britanija - Belgija 13:8; Bolgarija -Poljska 8:8; Romunija - Francija 9:7. LESTVICA: Velika Britanija 2 (+5), Romunija 2 (+2), Bolgarija in Poljska 1 (0), Francija 0 (—2), Belgija 0 (-5). MOTOCIKLIZEM Spencer nedosegljiv SILVERSTONE — V razredu do 125 ccm manjkata do konca svetovnega motociklističnega prvenstva še dve dirki, vendar si je Američan Spencer z nedeljskim 4. mestom V Silverstonu že zagotovil naslov, saj je sedaj na skupni lestvici nedosegljiv. Na dobri poti do končnega prvega mesta je tudi v pollitrskem razredu, kjer bi si končno zmago lahko zagotovil že na naslednji dirki na Švedskem. VRSTNI RED 125 CCM: 1. Auinger (Av.) monnet; 2. Bianchi (It.) MBA; 3. Selini (Fr.) MBA; 4. Gresini (It.) garelli. LESTVICA ZA SP: 1. Bianchi 87 točk; 2. Gresini 84; 3. Gianola (It.) 57; 4-Auinger 57. 250 CCM: 1. Mang (ZRN) honda: 2. Roth (ZRN) juchm; 3. Herweh (ZRN) real; 4. Spencer (ZDA) honda; LESTVICA ZA SP: 1. Spencer 127 točk (svetovni prvak); 2. Mang 97: 3. Wimmer (ZRN) 69. 500 CCM: 1. Spencer (ZDA) honda; 2. Lawson (ZDA) yamaha; 3. Sarron (Fr.) yamaha; 4. De Radigues (Bel.) honda; 5. Mamola (ZDA) honda. LESTVICA ZA SP: 1. Spencer 126; 2. Lawson 106; 3. Sarron 72; 4. Gardner 61; 5. Haslam 57; 6. Mamola 50. Nogomet: v nedeljskih prijateljskih tekmah Zmaga Udineseja, poraz Triestine Na dirki za VN ZRN v formuli ena Znova Alboreto in Prost V nedeljo so italijanski prvo in drugoligaši odigrali vrsto prijateljskih srečanj, na katerih so pokazali dosedanjo mero priprave in uigranosti. Prvič sta stopila na igrišče Inter in Juventus ter tudi pokazala, da sta že sedaj v formi in da je uigravanje med starimi in novimi nakupi pri o-beh ekipah uspelo. Triestina je v Asiagu igrala proti novopečenemu drugoligašu Palermu ter izgubila z rezultatom 4:2. Vendar pa je treba takoj dodati, da je Palermo že dalj časa na pripravah in da so sicilski nogometaši igrali zelo prizadevno, pa tudi grobo, saj so se hoteli izkazati proti kotiranemu nasprotniku. Oba gola je za tržaško e-kipo dosegel Cinello, medtem ko pa je obrambna vrsta šepala. Braghin v vlogi prostega branilca ni popolnoma prepričal, pa tudi Orlando in Salvadè nista bila najboljša. K temu je treba še dodati, da se je v sredini polčasa poškodoval Romano. Po drugi strani pa je Udinese v Jesolu popolnoma pregazil domače moštvo z gladkim 10:0. Res je sicer, da ni Jesolo močna ekipa, vendar pa so tokrat videmski igralci igrali skoraj brezhibno, predvsem pa izredno požrtvovalno, torej tako, kakor trener Vinicio od njih zahteva. Med ostalimi ekipami bi omenili Juventus, ki je s 4:1 premagal svojo izbrano mladinsko vrsto. Vse štiri gole so dosegli novi nakupi in sicer Serena, Pacione, Mauro in Lau-drup. Lecce je premagai Gubbio s 3:0, prvi gol pa je zabil »stari« Cau-sio, ki bo po vsej verjetnosti v najkrajšem času podpisal pogodbo s tem moštvom. Najvišji rezultat in tudi dosedanji rekord »poletnega prven- stva« je dosegel Cagliari, ki je dal ekipi Arcidosso kar 18 golov. Napoli je brez Maradone premagal Ancono s 6:2, Inter pa ekipo Brixna z 9:0 z goli vseh napadalcev. Rezultati nedeljskih prijateljskih srečanj: Sel. Valsugana - Atalanta 1:6; Serramazzoni - Fiorentina 1:9; Brixen - Inter 0:9; Juventus A - Juventus B 4:1; Gubbio - Lecce 0:3; Ancona - Napoli 2:6; Foligno - Pisa 1:2; Vicenza - Roma 2:2; Sampdo-ria A - Sampdoria B 3:1; Modena -Torino 0:2; Jesolo - Udinese 0:10; Repr. Gornjega Poadižja - Verona 0:3; Rablà - Bologna 0:8; Arcidosso - Cagliari 0:18; Rimini - Campobasso 0:1; Darfo - Cremonese 0:5; Barga - Genoa 1:9; Norcia - Perugia 1:4; Pescara - Latina 2:1; Borgopace - Sam-benedettese 0:11; Triestina - Palermo 2:4. NURBURGRING — Alboreto in Prost sta tudi na VN ZRN potrdila vlogo glavnih favoritov za končno zmago v letošnji formuli ena. Fer-rarijev pilot je v Niirburgringu dosegel prestižno zmago, vendar je njegov najhujši nasprotnik pristal na drugem mestu, tako da je razlika med obema na skupni lestvici še vedno tesna. Brez točk pa so ostah vsi njuni neposredni zasledovalci, od De An-gelisa, Rosberga, Johanssona, Pique-ta, Tambaya, Senne, in je sedaj, ko do konca manjka še sedem dirk, res malo možnosti, da bi ju znali resneje ogroziti, še zlasti, ker sta tako Ferrari kot McLaren znova potrdili izredno zanesljivost. VRSTNI RED NEDELJSKE DIRKE 1. Alboreto (It.) ferrari, ki je 67 krogov za skupnih 3(>4,3 km prevozil v 1.35’31”337 s poprečno hitrostjo 191,147 km na uro; 2. Prost (Fr.) mclaren porsche po 11”661; 3. Laffit® - (Fr.) ligier renault po 51”154; 4. Boutsen (Bel.) arrows BMW p° 55”279 ; 5. Lauda (Av.) mclaren porsche po 1T3”972 ; 6. Mansell (VB) Williams honda po 1T6”820 ; 7. Berger (Av.) arrows BMW po 1 krogu! LESTVICA ZA SP 1. Alboreto (It.) 46 točk; 2. Prost (Fr.) 41; 3. De Angelis (It.) 36; 4. Rosberg (Fin.) 18; 5. Johansson (Šve.) 16; 6. Piquet (Braz.) 13; 7. Tambay (Fr.) 11; 8. Laffite (Fr.) 10; 9. Senna (Braz.) in Boutsen (Bel.) po 9; 11. Mansell (VB) 6; 12. Lauda (Av.) 5. LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ 1. Ferrari 65; 2. McLaren 46; 3. Lotus 35; 4. Williams 24; 5. Renault 15; 6. Brabham 14; 7. Ligier 13; 8. Arrows 9; 9. Tyrrell 4. Kvalifikacije za Davisov pokal Prvi uspeh ZRN proti ZDA Stefanel včeraj začel s Boris Vitez (desno) z novima nakupoma Stefanela Lucantonijem in France-scattom med včerajšnjo predstavitvijo na sedežu tržaškega prvoligaša HAMBURG — Boris Becker je v zadnjem srečanju četrtlinalnega dvoboja med ZRN in ZDA za Davisov pokal v treh setih prepričljivo odpravil Kricksteina in tako priboril Zahodni Nemčiji prvo zmago proti Američanom. Doslej sta se ZRN in ZDA srečali šestkrat. Nemci pa so vsakokrat potegnih krajši konec, njihova negativna serija pa je trajala kar od leta 1913. V ostalih četrtfinalnih dvobojih ni prišlo do presenečenja. Češkoslovaška je prepričljivo s 5:0 strla vsak odpor Ekvadora, Švedska je Indiji prepustila samo točko (5:1), Avstralija pa je sicer tesno vendar zasluženo premagala Paragvaj. (3:2). Polfinalna srečanja se bodo pričela 4. oktobra. Zahodna Nemčija se bo pomerila s Češkoslovaško, tako da bo Becker takoj imel priložnost, da se oddolži Ivanu Lendlu za nedavni poraz v Indianapolisu, prvem po svoji bleščeči zmagi v Wimbledonu. V drugem polfinalu se bosta srečali Avstralija in Švedska. Steve Cram svetovni rekorder tudi na 2.000 m BUDIMPEŠTA — Odlični angleški atlet Steve Cram je izboljšal še en svetovni rekord. Na mednarodnem mitingu v Budimpešti je 2.000 m pretekel v času novega svetovnega rekorda 4’51”39, kar je za stotinko boljše od prejšnjega Walkerjevega rekorda. Prosenko 17,69 m LENINGRAD — Sovjetski atlet je med državnim prvenstvom SZ izboljšal evropski rekord v troskoku s 17,69 m. Prejšnji rekord Britanca Keitha Connorja je bil 17,57 m. Košarka: včeraj predstavili videmskega prvoligaša VIDEM — Včeraj so v Vidmu predstavili košarkarsko moštvo Fantoni, ki je lani izpadlo iz A-l lige in se bo letos skušalo takoj vrniti v elitno skupino, saj je najelo odlične košarkarje, kot so Američana Wright in Kea ter Tombolata. Dirka po ZDA SAN FRANCISCO — Prvo etapo mednarodne kolesarske dirke po ZDA je osvojil Kanadčan Alex Steida. Drugi je bil Američan Lemond, tretji pa Norvežan Kuum. Na skupni lestvici vodi Američan Ron Kieffel pred rojakoma Lemondom in Hampstenom. totip 1. — 1. Cafor 1 2. Bellabimba 1 2. — 1. Balidar FC 2 2. Ayfon OM * 2 3. — 1. Neipols X 2. Candidata FA 2 4. — 1. Borgo del Pri X 2. Vasari I 5. — 1. Ballila Ba X 2. Donnamì 1 6. — 1. Queen X 2. The End 1 KVOTE 12 ( 34 dobitnikov) - 9.891.000 lir 11 ( 408 dobitnikov) - 805.000 lir 10 (4532 dobitnikov) - 71.000 lir Crvena zvezda — Koper 4:2 (0:1, 1:1) Nogometaši Kopra so finalno tekmo za naslov amaterskega prvaka Jugoslavije v Gnilanah (Kosovo) z domačo Crveno zvezdo nesrečno izgubili po streljanju 11-metrovk. V regularnem delu se je namreč tekma končala z rezultatom 1:1. Srečanje je pred okrog 7 tisoč gledalci sodil beograjski sodnik Vlajič, ki je v 45. minuti prestrogo kaznoval branilca Kopra Omanoviča, ki ga je pri vodstvu Kopra z 1:0 izključil. Koprčani so pričeli spodbudno in že v 13. minuti je Voljč zadel mrežo. Domačini so tedaj prevzeli pobudo in v dogajanja je posegel še sodnik Tržaški košarkarski prvoligaš je včeraj začel s pripravami na novo sezono v A-l ligi. V jutranjih urah je bila tako na sedežu Stefanela kratka predstavitev, ki so se je udeležili nekateri odborniki in igralci tržaškega kluba. Odbornik Dragan je, ob odsotnosti predsednika Cosulicha, po uvodnem pozdravu časnikarjem, igralcem in Vlajič z že omenjeno izključitvijo. Po nekaterih menjavah so se Kopr čani ponovno ujeli in v sklepnem delu so imeli ponovno, čeprav z desetimi igralci, več priložnosti za drugi zadetek. Vendar so Vitulič, Voljč in Milanovič zgrešili tudi prazna vrata. Domačini so izenačili iz prostega strela, prav tako pa so bili uspešnejši pri streljanju 11-metrovk Po vrnitvi v Koper je trener Lučo Pertič med drugim povedal: »Igrali smo dobro, lahko rečem zelo dobro in zelo sem zadovoljen z igro, še predvsem s tistim delom, ko smo igrali z igralcem manj. Skrbi me le izključitev branilca Omanoviča, ki v nedeljo na prvi prvenstveni tekmi ne bo mogel nastopiti.« (J. Kreft) novemu trenerju Puglisiju dejal, da so v društvu izredno zadovoljni glede prodaje letošnjih abonmajev. V 20 dneh so namreč »najzvestejšim navijačem« prodah že 1.200 abonmajev. To pa dokazuje, je dejal Dragan, da so tržaški navijači navezani na društvo. Stefanel torej lahko tudi letos računa na svojega »šestega igralca«, na čudovito občinstvo, Jadralni tečaj v razredu optimist v organizaciji TPK Sirena so se končali s podeljevanjem diplom jadralcem zadnje skupine. Jadralnih tečajev TPK Sirena se je udeležilo 39 otrok od 8. do 12. leta starosti. V prvem tečaju, ki ga je vodil Inko Starec, je sodelovalo osem otrok. Ostale tri tečaje je vodil izolski trener Vlado Barbarič, vpisanih je bilo 5, 12 oziroma 14 otrok. Nekateri otroci so tečaj letos ponovili. Po mnenju vaditeljev bi le ti z nadaljnjim treningom lahko že nastopah na uradnih regatah. Jadralni tečaji so med drugimi točkami obsegali tudi vsakodnevno telovadbo. Pri tem je TPK Sirena sodeloval s Športno šolo Trst. Julija meseca sta bila na sporedu tudi dva jadralna tečaja v razredu pripravami ki je v minulem prvenstvu pripomoglo, da se je ekipa predčasno rešila pred izpadom in da se je celo potegovala za končnico prvenstva. Pri Stefanelu so tudi zadovoljni z letošnjo »borzo«. Moštvo se je primemo ojačilo s Francescattom io Lucantonijem. Najelo je novega trenerja Pughsija, ki je v košarkarskih krogih cenjen kot zelo požrtvovalen in sposoben trener. Za ekip? pa je gotovo lepa okrepitev tudi Američan Howard. Glede drugega tujca, društvo seveda upa, da bi s® vrnil Ben Coleman. To pa bo dokaj težko, saj Coleman trenutno zel® dobro igra v »summer« ligi in b° najverjetneje dobil ponudbo kakega profesionalnega ameriškega kluba-Sicer pa Stefanelov predstavnik y ZDA že išče možno rešitev, v pri' meru, da bi Coleman ostal med pr®' fesionalci. Trener Pughsi je s pripravami začel včeraj v telovadnici pristaniških delavcev na Proseku. Na razpolag® ima vse igralce, razen Howarda (prišel bo v nedeljo) in Fischetta (začel bo s treningi v četrtek). Z d®-lom je seveda začel tudi Boris Vitez. Pomoćni trener pa je letos R®" mano Marini, (bi) jadralnih desk, prav tako v organizaciji TPK Sirena. Vsakega tečaja se je udeležilo po šest jadralcev. Tečaja so vodili Marko Zubalič, David Poljšak in Marko Civardi. Franco Brajnik ponovno predsednik Juventine Franco Brajnik je bil potrjen za predsednika Športnega društva Ju; ventina. Izvolih so ga na prvi sej) novoizvoljenega odbora, kjer so si porazdelili tudi druge odgovornosti-Za podpredsednika sta bila imenovana Danilo Nanut in Giorgio Tavčar, tajnik je Paolo Nanut (nadomestnih Roberta Grendene), blagajnik je Jožef Grendene (nadomestnik Jelk® Petejan), gospodar pa Aldo Terpin-Od ostalih odbornikov bo Gianfranco Vecchiato skrbel za mladinski sektor- V finalu za državni amaterski naslov Koper klonil po 11-metrovkah Uspeli tečaji pri TPK Sirena Obisk pri športnih organizacijah na Goriškem Trideset let plodnega delovanja Športnega društva Sovodnje dWnemu društvu Sovodnje predse- inri . avorùi Devetak, ki se že sedem-(jg YaJset let aktivno ukvarja s sovo-(ja !.slarU športom. Povedal nam je, Dra i ■ ^re<^ Pre(lsednikovo funkcijo o-no Jal v odboru še vse druge dolž-ko i ^S2113- vse probleme, ki jih lah-®f?or^n° društvo. Treba je tudi jjj “a je pretežno deloval na nogo- etI1 P°dročju. Tako je potekal po-suvor z Kdaj je nastalo ŠD Sovodnje? Una)3I® v 19^^’ k° i6 Juven-Tak aP®^a svoje igrišče v štandrežu. .Se je uresničila že dolgo kova- na želja' Komet n0s°V°d?J"i‘- v lemu O POOBLAŠČENA MEHANIČNA DELAVNICA SCUBAPRO Vendar smo 12. aprila- zjutraj kljub krasnemu vremenu posedali v šotoru, ker nismo imeli vrvi za napredovanje. Morali smo namreč počakati, da dospejo šerpe in nosači, ki so se pojavili malo pred kosilom. Hitro smo pojedli, vzeli nahrbtnike in se takoj odpravili v hrib. Četverica je bila ista kot prejšnji dan, samo moje navdušenje je spet splahnelo. Nekateri dogodki, o katerih ne bom govoril, so me tako prizadeli, da bi se bil najraje odstranil. Na srečo sem takrat še mislil, da je vrh dosegljiv in želja po njem me je vlekla v goro. Cergol je spet plezal prvi in napel vrvi do. višine 5180 m. Teren je bil lažji kot prejšnji dan, toda napor pri napredovanju je bil zaradi naraščajoče višine vedno večji. Nahrbtnik, ki je tehtal staraj 15 kg, me je tako tlačil, da sem ga, ko smo končali plezanje, rade volje pustil na mestu in zdirjal po vrvi navzdol. Ko smo se vrnili v naša bivališča, kjer še vedno ni bilo Fauste, sem vprašal vodjo, če bi lahko z njo imel radijsko zvezo. Rad bi se bil pogovarjal z osebo, s katero sem delil svoje življenje. Čeprav me je med pešačenjem do gore večkrat motilo, da sem jo imel pri sebi, ker sem se počutil vezanega, sem sedaj v velikem kuhinjskem šotoru težil po nekom, kateremu bi lahko zaupal svoje najbolj skrite misli. Z Lenardom sem seveda nekaj govoril, celo več kot nekaj, toda nisem mogel vzpostaviti tistega odnosa, ki sem ga že več let imel s Fausto. Ko smo vzpostavili zvezo, sem ji nežno kot malokdaj pripovedoval, kaj se dogaja z nami. Njeni kratki, brezbrižni odgovori so me skoraj užalili in vprašal sem jo, zakaj je tako hladna. »Nisem vajena se s tabo pogovarjati po teh hudičevih ap>aratih, zato ti odgovarjam tako telegrafsko«, se je glasil njen odgovor, ki me je zopet spravil v dobro voljo. Mnogo bolj živahen sem se vrnil v družbo ostalih, ki so še vedno kramljali o stvareh, ki so bile od nas tedaj bolj oddaljene kot Proxìma Centauri. Zap>eli smo nekaj partizanskih in narodnih pesmi ter legli k počitku, sproščeni in brez skrbi, ker je bil naslednji dan namenjen u-rejanju baznega tabora in ne plezanju. Zjutraj smo nestrpno pričakovali zadnje tovore, medtem pa kopali prostor za šotore in premaknili kuhinjo na drugo, višje mesto, ker je topeči se sneg popolnoma poplavil prejšnjo vdolbino. Točno opoldne je bila vsa naša prtljaga v baznem taboru. Vsak si je v vrsti sivih in oštevilčenih sodov poiskal svojega, samo Vilko se je pritoževal, ker ni našel tistega, napolnjenega z zdravili. Zato smo se vsi posvetili iskanju soda številka sedem in ga končno našli nekje pod že podrtimi šotori. Obe dekleti, Lenard in jaz smo se naselili v velik oranžen šotor čisto podobnem kuhinjskemu, in zanj poiskali udobno mesto. Postavili smo ga na lepo, popolnoma ravno ploskev, ali vsaj tako se nam je takrat Lucijan Milič na skalnatem skoku IV. stopnje zdelo. Ko smo kasneje v njem spali, je bila udobnost nekoliko dvomljiva, saj nam ostri kamni, ki so štrleli iz snega, ko se je talil, večkrat niso pustili spati. Da bi nam veter ne odnesel platna, smo ga zasidrali s kamenjem. Tisti dan je v tabor prispela tudi Fausta. Radovai sem nad njenim prihodom, toda nisem ji šel naproti. Čakal sem jo v kuhinjskem šotoru in morda se je malo užalila. Vedno sem bil tak: vse, kar sem storil, je bilo le iz navdušenja in če slučajno mi ni bilo do tega, ni bilo zemeljske sile, ki bi me prepričala. Tako me je tisti dan Fausta našla zamišljenega sedečega ob velikih loncih. Hladno vzdušje je po nekaj trenutkih prepustilo mesto navdušenemu pogovoru. Kot pri spovedi sem ji povedal dogodivščine preteklih dni. V bazo je dospel tudi zvezni oficir, ki je bil na svoji prvi ekspediciji in je zaradi močnega glavobola ostal nekaj dni na višini 4000 m. Sedaj, ko je končno dosegel ostale in so mu šerpe že postavljali šotor, je žalostno sedel pred njimi in se držal za glavo. O-čitno ni bil preveč zadovoljen, da je na ministrstvu sprejel to funkcijo. Hoja prejšnjih dni ga je zelo utrudila in višina, ki jo je dosegel, ga je tako izčrpala, da si je želel kar domov. Zjutraj smo bili že navsezgodaj pripravljeni, da dosežemo greben. Cergol se tisti dan ni dobro počutil, zato je sklenil počakati v baznem taboru. Lenard, Lucijan in jaz pa smo si v nahrbtnike poleg vrvi naložili tudi višinski šotor, ker smo namreč upali doseči mesto, kjer naj bi postavili naš prvi inšinski tabor. Vzpenjali smo se po fiksnih vrveh dokler teh ni bilo konec. Tam sem zaprosil tovariša, da mi prepustita vodstvo. Prikimala sta. Pred menoj je bil ne prestrm, mešan teren. NEW YORK NEW YORK NEW YORK Branko Lakovič 3. ŠPORTNA DEJAVNOST V KOLEGIJU vsa^eiTl ameriškem kolegiju je športna dejav-koin izredno pestra, saj je prav šport zelo pomembna ljHv1?0nenta ameriške družbe. Šport je vzmet za uve-atio • V Posameznika, za izstopanje iz ogromne mase hirncev, za uspeh in nenazadnje za zaslužek, oni V^ikoli popularni športi v kolegijih so seveda bo]’ ^ So najbolj priljubljeni v vsej državi: bez- hia’ ameriški »footbal« in košarka. Veliko pa je zani-si tudi za atletiko in plavanje, zadnje čase pa odno bolj utira pot tenis. je ,, |°bro univerzitetno moštvo ali tudi posameznik da • Ka reklama za ves kolegij in zato ni čudno, - 1® v ZDA pravi lov na športne talente in da jih llT"» * vegV®rzo snubijo ne le z brezplačnim študijem, tem-tudi z lepimi nagradami ali drugimi privilegiji, arnp •- .Pa ie obenem dvorezen meč,« mi je povedal ci študent. »Tile talenti so pravi privilegiran- če ^okateri odlični športniki zanemarjajo šolo in ha Ila^0. ne uspejo med profesionalci, so enostavno cesti.« Tako ali drugače pa je med moškimi in ženskami zanimanje za šport v kolegijih izredno. Na igriščih in v telovadnicah kar mrgoli študentov. Zelo zasedeni pa so tudi prostori za dviganje uteži. Lepo (prevečkrat tudi pretirano) zgrajeno telo je namreč za moškega jamstvo za uspeh pri nežnem spolu. Očitno pa velik del Američanov še ne ve, kako se uporablja uteži, saj nikdar v mojem življenju nisem videl tolikšnega števila poškodovanih zaradi napačne rabe uteži. Bergle so postale za dekleta in fante kar že običajen pripomoček. »Naši študentje zares pretiravajo. Ni dneva, ko ne bi zaslišal v spodnjih sobicah kričanje in tuljenje. V začetku sem se kar preplašil in takoj tekel dol po stopnicah ter nudil prvo pomoč. Sedaj pa sem se na te vike in krike že navadil,« mi je povedal paznik telovadnice. In nadaljeval: »Vsem stalno priporočam, da naj bodo z utežmi previdni. V začetku naj dvigajo lažje uteži. Oni pa nič: naložijo si preveliko težo in krak.« Kar pa me je pri ameriških študentkah in študentih prevzelo, je bilo, s kakšnim navdušenjem se lotevajo športa. Na vsakem treningu, tudi na vsaki nepomembni trening-tekmi, igri, vaji dajo vse od sebe. Izgledalo bi, da se potegujejo za olimpijsko kolajno. In ko sem se tudi sam pridružil rekreativcem košarkarjem, da bi med prijatelji odigrali »našo par-tidino«, sem se po skoraj dveh urah tekanja gor in dol pò igrišču komaj privlekel do tuša. Upehan in potolčen sem bil, da sem nato le s težavo zbral svoje kosti v posteljo. »Tile Američani so zares zmešani, toda občudovanja vredni,« sem pomislil in globoko zaspal. ŠOKANTEN PRIZOR V MANHATTNU V soboto, 27. aprila, je bilo v NY zelo vroče. S prijateljem iz Švice sva se odpravila v Manhattan, središče ameriške metropole. Ko sva se mudila v Rockfeller Centru in sva opazovala mogočne nebotičnike, me je prijatelj zgrabil za roko. »Poglej tam, ali ni to nag človek?« Pogledal sem navzgor. Približno na 15. nadstropju velikega steklenega nebotičnika je stal ou 40-45 let star človek, popolnoma nag. Sprehajal se je verjetno po hodniku in se masturbiral. S prijateljem sva kar onemela. »Oh kako mi je žal, da nimam na aparatu zooma,« je dejal prijatelj. »V NY sem že videl marsikaj čudnega, da pa bi se človek pri belem dnevu masturbiral v nebotičniku sredi Manhattna, tega res nisem pričakoval.« Dviganje uteži je med ameriškimi študenti izredno popularno. »Široka ramena in prsi« so namreč jamstvo za uspeh pri nežnem spolu . . . Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Liubliana Kardelieva 8/11. nad - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalm oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožolia po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775275. tlx 460270 E$T I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L J ZTT feffjjj član Italiiaruk» in tiska p ^ Trst jn Jfj zvez» EasopW f 1 založnikov F1EG 6. avgusta 1985 Kako so Sovjeti popravili Sai jut 7 Uspešna vesoljska odprava dveh sovjetskih kozmonavtov MOSKVA — Sovjetski tisk poroča v teh dneh, da je Sovjetska zveza 8. junija poslala v vesolje kozmonavta Vladimira Džanibekova in Viktorja Savinika, katerih naloga je bila popraviti hude okvare, do katerih je prišlo na vesoljski postaji »Saljut 7«. Naloga obeh vesoljcev je bila izredno zahtevna in zapletena, vendar sta jo z uspehom opravila. Saljut 7 je bil v vesolju od aprila 1982, v postaji so imeli svoje oporišče že številne sovjetske vesoljske odprave, zadnja pa sta bila v vesoljski postaji Leonid Kizim, Vladimir So-lovjev in Oleg Atkov, ki so ostali v vesolju 237 dni. Po njihovem odhodu je postaja nekaj časa delovala samodejno, na lepem pa so njeni signali zamrli in ni bilo več mogoče komunicirati. Znanstveniki na Zemlji niso vedeli, kaj se dogaja s Saljutom. Zato so v SZ sklenili, da pošljejo Džanibekova, ki je bil že večkrat v vesolju in Savinika, da bi skušala popraviti okvare. Sklenitev z »nemo« postajo, se pravi s postajo, ki ne daje več glasu od sebe, je zelo zahtevna. Predvsem oba vesoljca nista vedela, kje se postaja pravzaprav na- haja. Ko so ugotovili njeno lego, se je »sojuz«, s katerim sta vesoljca potovala, najprej približal pod vodstvom kompjuter ja. Ko sta prispela na razdaljo 250 metrov je ladjico prevzel Džanibekov, ki jo je ročno pripeljal do postaje in opravil vse potrebne operacije za priključitev. Vesoljca sta takoj opazila, da so bdi panoji s sončnimi celicami napačno usmerjeni in da torej sončna energija ni mogla napajati energetskega sistema postaje. Vsi akumulatorji so bili popolnoma prazni, voda v rezervoarjih je zaledenela, skratka, na postaji ni bilo mogoče živeti. Vesoljca, sta se spravila na delo in v dveh dneh popravila najhujše okvare, tako da sta lahko živela, dokler ni prispel »vesoljski tovornjak« z vodo, hrano in akumulatorji. Džanibekov in Savinik sta nadaljevala z delom in v kratkem času je »Saljut« spet oživel, oba vesoljca pa sta se lahko vrnila na Zemljo, kjer sta poročala o svoji misiji, ki bo za znanstvenika nadvse zanimiva, saj sedaj razpolagajo z vrsto podatkov o človeškem delu v vesolju in sicer v najbolj negativnih razmerah. Predmet oddaje bi moral biti položaj na Irskem Protest britanskih novinarjev zaradi cenzure nad TV oddajo LONDON — Televizijska mreža BBC bi morala prihodnji teden predvajati serijo dokumentarcev o. Severni Irski. Toda programski svet jo je naenkrat črtal z oddajnega seznama. Zakaj? Ker je notranji minister Leon Britten izdal prepovedni odlok, v katerem piše, da bi dokumentarec oškodoval britanske interese in izzvenel v podporo terorizmu. V eni od 45-minutnih oddaj bi namreč moral spregovoriti tudi viden predstavnik Irske republikanske armade (IRA). Ko bi vodstvo BBC dokumentarne serije ne črtalo s programa kljub ministrovemu odloku, bi Britton izkoristil pravico veta, ki mu tudi po samem statutu BBC pripada kot vrhovnemu poveljniku policije, ki je razen tega zadolžen za javni red in pravosodje (pravosodnega ministra kot takega v Vel. Britaniji ni). Vse se je začelo, ko je tisk objavil vest, da bo v oddajah o Ulstru nastopil član IRA Martin McGuin-ness. Predsednica vlade Thatcherjeva je vzrojila in ministru Brittnu ukazala dokumentarec prepovedati, ne ona ne on pa ga sploh še nista videla. Vedeti je treba, da je McGuinness bil po demokratičnem postopku izvoljen v severnoirsko skupščino na listi stranke Sinn Fein, ki v ulstrskih krajevnih upravah deluje kot čisto zakonito telo in s čedalje rastočim vplivom na politični pozornici. Toda Sinn Fein je politično krilo IRA in odtod cen- zorska poteza Thatcherjeve, sicer pa tudi globoka zadrega v Londonu vpričo vprašanja, kako je kljub vsemu vendar mogoče preprečiti zakonito izvoljenemu predstavniku, da javno spregovori o enem najbolj aktualnih in žgočih problemov, pa naj bodo njegova stališča še tako različna od vladnih. Pri BBC pripisujejo McGuinnessu en sam »greh«: da namreč v intervjuju pove, da je bil neposredno angažiran proti britanskim okupacijskim silam v Ulstru. Za Thatcherjevo je to bilo več kot dovolj, pozabila pa je, kako se Britanci od vselej ponašajo s strpnostjo in priznavanjem pravice, da vsakdo lahko pove, kar misli bi čuti. Tega ni pozabil člankar uglednega časopisa The Guardian: najprej je izrazil začudenje spričo nedemokratične poteze Thatcherjeve, nato pa zapisal, da McGuinnessa ni mogoče istovetiti s kakšnim bližnje-vzhodnim fanatikom, ki ustrahuje talce ugrabljenega letala, ampak je z njim treba ravnati kot z dobro znanim akterjem britanske politične stvarnosti. Uredniški zbor BBC je na vladno cenzuro ostro reagiral in najavil za sredo 24-umo protestno stavko. Iz solidarnosti z njim bodo’ stavkali tudi časnikarji konkurenčne televizijske mreže ITN. Vodstvo BBC je toliko' bolj poparjeno, ker so ga doslej v levičarskih krogih in v vzhodnoevropskih državah označevali kot »sredstvo vladne propagande«. Harriet Beecher Statve 34. Koča strica Toma Presenetljiva statistika v ZDA Vsak peti Americafl ima težave z branjeni NEW YORK — Vsak peti ameriški državljan ne zna prebrati niti strani časopisa. Ta »povratni analfabetizem« stane ZDA povprečno 225 W lijard dolarjev letno, če upoštevamo podpore revnim, neredno piacevo™ davkov, škodo na delovnih mestih zaradi nesposobnosti zaposlenih, sredsi ki se vlagajo v dopolnilne tečaje ipd. , Tako izhaja iz raziskave, ki jo je izvedel Northeast - Midwest 'L. in izide katere je pred kratkim objavil ugledni Washington Post. RazlS^ vaici so ugotovili, da je kakih 60 milijonov Američanov »junkcinoalno nev smenih«. V to kategorijo spada 44 od sto črncev, 56 špansko govorečih in 1° sto ostalega belopoltega prebivalstva. _ . 0 Raziskava potrjuje širjenje pojava, na katerega so v prejšnjih ie . že opozorili razni raziskovalni inštituti, med temi tudi omenjeni Northeas ^ Midwest Institute. Pojav so zapazili tudi politični krogi v Washingtonu m njim se izrecno ukvarja tudi posebna komisija v kongresu. Novi podatki v so kljub temu marsikoga hudo zaskrbeli. »Gre za nacionalno sramoto *n gedijo, v kateri nastajata dve Ameriki,«, je dejal poslanec demokratske str ke Patrick Williams, ki je tudi član omenjene posebne kongresne korM5 »To je zavora za gospodarstvo, madež na naši demokraciji in nevarnost našo obrambo,« je še pristavil. Pri tem se je nanašal tudi na že znano a stvo, da mnogi ameriški vojaki niso zmožni uporabljati tehnološko zahtev ga orožja, ker enostavno ne znajo prebrati knjižic z navodili. ,e. Kongresna komisija, ki se ukvarja z vprašanjem »povratnega anali0 tizma«, je v teh dneh zaslišala znanega pedagoga Johna Maninga z TOl” ri sotske univerze, ki je izrazil prepričanje, da je treba pojav v dobršni m pripisati brezposelnosti, zlasti mladinski. Anne Richardson, predsednica 9 ^ nja za širjenje knjige, pa je pred komisijo povedala, da je 13 od sto ameris 17-letnikov »funkcionalno nepismenih«. Na osnovi zbranega gradiva je kongresna komisija že javno 0Pore'Lj/i izidom uradnega popisa iz leta 1980, po katerih naj bi število nepismen i ne presegalo 1 odstotka celotnega ameriškega prebivalstva. Komisija je že povedala, kje bi morala država ukrepati za izboljšanje stanja: bi morala izboljšati javno šolstvo, ki je v popolnem razsulu. V ZDA že « * veljajo zasebne šole kot edine, ki lahko nudijo resno izobrazbo, javno fcj je za razliko od zasebnega brezplačno, pa tudi zaradi brezbrižnosti V stojnih oblasti še in še propada. Lubenice in smeti Megalomanija PEKING — Pekinške oblasti imajo te dni hude probleme z odnašanjem smeti, zaradi velike količine olupkov lubenic. Oblasti so namreč odpravile posrednike pri prodaji lubenic, tako da so kmetje sadje sami prodajali na tržnicah in prebivalci Pekinga so se lahko prvič do sitega najedli slastnih sadežev. Ostal je seveda problem olupkov, na katerega oblasti niso bile pripravljene. Vsak dan namreč gre v smeti nekaj ton teh olupkov in smetarska služba ni kos večjemu delu. Epidemija v Nepalu KATMANDU — Vsaj 70 ljudi je umrlo prejšnji teden v Nepalu zaradi epidemije trebušnega vnetja. V zadnjem mesecu je v tej himalajski državi izgubilo življenje vsaj 140 o-seb zaradi te epidemije. Poleg tega je v Nepalu tudi epidemija ošpic, ki je že terjala življenje nekaj otrok. Več sto oseb boleha trenutno v Nepalu za ošpicami in hudo drisko. Filipinski predsednik Marcos * -i dal izklesati takle doprsni kiP> Vjjj-je videti od vseh strani v preds ^ škem parku v Pugu (Telefoto