Poštnina plačana v gotovini. Štev. 42.
Posamezna številka stane Din 1.—.
Letnik I.
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3.—. Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
Zahon te nad sodlailsfl!
Naša delavska javnost je vzela z zadoščenjem na znanje vest, da je minister za socijalno politiko odločil, da mora upravni odbor Delavske zbornice v Ljubljani registrirati Zvezo združenih delavcev, našo krščansko strokovno organizacijo. Po-vdarjamo: V isti meri, kot je bilo delavstvo ogorčeno nad sklepom upravnega odbora Delavske zbornice, ki je odklonil registracijo te zveze, je delavstvo veselo koraka ministra. Delavstvo je bilo namreč prepričano, da je bil sklep združenih so-cijalistov protizakonit in nedemokratičen ter storjen iz golega strahu pred nastopom nove organizacije. Vlada se je pokazala tudi to pot kot neizprosna čuvarica zakona ter zaščitnica demokracije. Delavstvo vidi, da hoče vlada čuvati nad zakonom nasproti vsakomur in tudi nasproti socialistom. Zakon in pravica nad vse!
Liberalne kapitalistične vlade so dale delavske zbornice v monopol marksistom. V Ljubljani se je ta monopol razširil, ker marksisti sami nimajo večine. Med združenimi socialisti je bil sklenjen sporazum in vpeljan zlati ključ. Združeni gospodi ni šlo v glavo, da bi mogel stopiti v delavsko zbornico še nekdo, še četrta skupina, ki ni vezana na njen sporazum in zlati ključ. Zato je odklonila registracijo Zveze Združenih delavcev. Mislila je: Poskusimo! Že mnogokrat se nam je posrečilo, morda se nam bo še zdaj! Združeni socialisti so se že toliko navadili na svojo neomejeno komando in razlago zakonov, da so pozabili, da nismo več v letih 1929 do 1934, temveč da živimo pod ljudsko vlado. Zato pa združene gospode boli glava, ker so prejeli pouk o spoštovanju zakonov in demokracije od strani, v katero so največkrat sami zaganjajo s pritožbami, da daje premalo demokracije In svobode. Delavstvo pa je veselo in zadovoljno, ker je mnenja: Zakon in pravica nad vse!
Marksisti so poznani kot poborniki za svobodo in — kadar kaže — tudi za demokracijo. Toda naj kdo reče o njih sicer že karkoli, v vprašanju registracije Zveze združenih delavcev se niso izkazali niti kot demokratje, niti kot svobodomisleci. Mesto, da bi sprejeli novo organizacijo veselo v svojo sredo — saj vedno jadikujejo, kako so osamljeni v borbi za delavske pravice —, so njeno pomoč odklonili. Ne vemo, kako se sklada to z njihovo idejo o »enotni fronti proletariata«. In beli socialisti? Ustrašili so se tekmeca v delavskih vrstah. Zaželeli so si ponovno, da bi moralo krščansko delavstvo pri prihodnjih volitvah zopet voliti njihove kandidate proti svoji volji. Zato so zavrgli načelo o svobodi in demokraciji ter so se pridružili marksistom. O plavih socialistih ne da bi govoril. Leta in leta so kazali in še skušajo pokazati, kaj znajo. Trboveljčani najbolje poznajo njihovo prakso izza časa zadnjih volitev v delavsko zbornico. Sedaj pa so morali zvedeti vsi trije: Zakon in pravica nad vse!
Delavske zbornice stopajo v novo dobo. Doslej so bile vodene enostransko. Ogromne množice delavstva in nameščenstva se niso sploh udeleževale volitev, ker niso marale voliti usiljenih kandidatov. Tega je sedaj ne samo pri nas, temveč tudi n. pr. v zagrebški delavski zbornici, v kateri nihče več ne bo kratil krščanski in radi-čevski strokovni organizaciji pravico do nastopa in dela, konec. Tako je prav! Vse delavske grupe naj sodelujejo v delavski zbornici. Le to je pogoj, da bodo delavske zbornice v resnici delavske in da bo oču-vano načelo: Zakon in pravica nad vse!
Nove pomembne zmage IDI.
V nedeljo so se vršile občinske volitve v Vrbaski banovini, in sicer v 158 občinah. Tudi te volitve so prinesle prepričevalno zmago JRZ, dasi se je opozicija tukaj posebno trudila, da bi dobila večino občin v svoje roke. JRZ je zmagala v 102 občinah, združena opozicija v 28, bivša HSS v 10, bivši zemljoradniki v 4, bivša SDS v 1, Hodžera v 6, neopredeljeni pa v 5 občinah. JNS, ki je imela dosedaj vse
občine v svojih rokah, ker si jih je priborila svoječasno s terorjem, pa je sedaj obdržala samo še dve občini.
Tudi v Sloveniji so bile pretečeno nedeljo občinske volitve v dveh občinah: v Rogaški Slatini in v Loškem potoku. V obeh občinah je z ogromno večino zmagala JRZ, dočim so nasprotniki, ki so se združili iz vseh barv, dobili komaj par desetin glasov.
Oblah! nad rrancifo.
Kakor je bilo pozneje odkrito, so se nameravali francoski komunisti sredi junija polastiti vlade z revolucijo. Že v začetku junija je izjavil na javnem zborovanju vodja francoskih komunistov Tho-rez, da bo komunistična stranka kmalu prijela sama za krmilo države. V javnosti je nastal velik odpor proti komunističnim nakanam, prav tako pa nesoglasja med voditelji samimi. Moskva je spoznala, da razmere še niso dovolj dozorele in tla premalo pripravljena ter bi vsak poskus nasilnega prevrata bil preveč tvegan, zato je izdala naročilo, da naj še počakajo in se prevrat preloži vsaj do jeseni. Nedavno tega pa je prinesel francoski tednik »Gringoire« senzacionalna poročila z dveh sej kominterne v Moskvi sredi preteklega meseca, ki prejšnja poročila v celoti potrjujejo. Kakor pravijo poročila, je bilo francoski strokovni organizaciji delavstva strogo naročeno, da
mora do konca oktobra urediti vse, kar je potrebno za izbruh revolucionarnega upora in prevzem oblasti po proletarskih sovjetih. Poslušen tem navodilom, je sklenil odbor francoske komunistične stranke, da pomnoži svoje oborožene oddelke, ustanovi nova skladišča za orožje in prireja vojaške vežbe. Istočasno pa poroča pri nas levičarsko časopisje, da »oktobra ali novembra meseca hočejo reakcionarci vreči sedanjo vlado ter sestaviti koncentracijsko vlado, ki bi bila neodvisna od ljudske fronte, pač pa bi upoštevala želje kapitalistov.« Človeku se nehote vzbuja misel, da je tako pisanje samo manever, ki naj prepriča francoske državljane, da je v nevarnosti »vlada ljudske demokracije«, kar naj opraviči morebitne korake francoskih komunistov, ki se bodo borili za »čisto demokracijo« proti »reak-cionarcem in kapitalistom«.
Francoska ljudska tronta se krha.
Francoski radikali so se začeli odmikati od svojih rdečih zaveznikom — komunistov in socialistov. Vodja radikalov Chao-temps je na velikem zborovanju v Anger-su javno zahteval razpust sedanje zbornice in razpis novih volitev na osnovi pro-porčnega sistema. Njegov govor je baje samo predigra velikega kongresa radikal-
ne stranke, ki se bo kmalu vršil. Na tem kongresu bodo radikali najbrže končno-veljavno prelomili s socialisti, radi česar bo Blumova vlada šla. Novo vlado bi sestavili radikali s podporo sredine in dela desnice, tako da bi socialisti in komunisti zopet izgubili vpliv na vodstvo državnih poslov.
Rušita podpira španske boltševlhe.
V oelgill se llndska fronta ne izvede.
Belgijski socialisti so odklonili ljudsko fronto s komunisti s tole utemeljitvijo: Ljudska fronta se ne more uresničiti, ker imajo komunisti samo namen, da z njeno pomočjo izpodkopujejo avtoriteto socialističnih strokovnih organizacij. Ko so strokovne zveze sklenile zahtevati minimalne mezde, so skušali komunisti delavstvo nahujskati, da zahteva še višje mezde, samo zato, da delavstvo naščuva zoper voditelje strokovnih organizacij. Vrh
Najslabši vtis dela v mednarodni politiki ravnanje Rusije v pogledu Španije. Rusi, ki so prvi začeli dejansko in moralno podpirati španske komuniste ter so z vsemi silami delali, da je prišlo do revolucije, so naenkrat postali najbolj vneti zagovorniki nevmešavanja v španske zadeve, ko so začele nekatere druge države, predvsem pa Portugalska, nuditi svojo pomoč upornikom. Sedaj pa ruski boljše-viki kar odkrito podpirajo španske rdeč-karje. Ladjo za ladjo jim pošiljajo, natovorjene z orožjem, municijo in letali, poleg tega pa so poslali 300 svojih letalskih častnikov, ki bodo pilotirali sovjetska le-
tala v španski službi. Ker se Rusi zavedajo, da je s padcem Madrida usoda Španije zaključena ter je cela država za nje izgubljena, bi radi ohranili komunistični režim vsaj v Kataloniji ter jo odcepili od Španije. Iz Katalonije bi potem ustvarili svojo rdečo trdnjavo, iz katere bi zopet zanesli plamen revolucije v Španijo. Naenkrat pa so postali sedaj katalonski anarhisti, ki niso nič boljši od boljševiških bratcev, hudi nasprotniki ruskega načrta, in vse izgleda, da se bodo v Kataloniji začeli anarhisti in komunisti gristi med seboj.
Podrobno sliho bolfSevlškega rala
je podal rudar-Slovenec, ki se je vrnil domov v Savinjsko dolino. »Slovenčevemu poročevalcu je opisal trpljenje 4 let, ki jih je preživel po raznih mestih Rusije, kamor ga je z lažnjivimi obljubami izvabil komunistični agent. V vsem je potrdil poročila o »taboriščih«, kakor jih je prinesla »Del. fronta«. Zanimiva je slika o delavskih plačah. Za delo v rudniku se prejema 150—180 rubljev mesečno. Navaden kruh pa stane hleb 3.60 rublja, goveje meso kg 9.60 rublja itd. ali povedano drugače: za vso mesečno plačo si moreš kupiti 41—50 hlebov kruha, 15—18 kg mesa, kar pomeni dejansko vrednost v našem denarju 160 do 200 Din. Kako naj delavec živi z enim in
pol hlebom kruha dnevno? S čim naj s kupi obleko in druge potrebščine, saj velja, po pripovedovanju istega srednja obleka 600 rubljev, boljša pa do 1000. Delavec bi torej v 4—7 mesecih zaslužil za srednjo ali boljšo obleko, če bi shranil vprav vso svojo mezdo. »Zato pa hodijo delavci vsi razcapani« pripoveduje. Pri nas pa dobiva navaden komunistični agitator do 800 Din mesečno, izobraženi seveda več. In ti dobro plačani komunistični agitatorji hodijo lepo oblečeni med delavce in jih hujskajo k pro-tipostavnim dejanjem. Ti so tudi ob zadnji stavki povzročili, da so delavci izgubili težke milijone svojega zaslužka. Kdo jih bo vrnil? Komunistični agenti prav gotovo ne.
tega se je odkrilo, da imajo komunisti v socialističnih strokovnih organizacijah svoje posebne celice. Ker sledijo te celice drugim navodilom in geslom, ki so v opre-ki z navodilom vodstva strokovne zveze, je sodelovanje s komunisti nemogoče.
Belgijske socialiste torej že boli glava od komunističnega sodelovanja. Pa so vsaj toliko pošteni, da to priznajo. Francoski zaenkrat tako daleč še niso prišli,
čeprav tudi njim komunisti izpodnašajo tla z demagoškimi zahtevami po zvišanju mezd.
No, pa Francozi niso nikaka izjema. Saj so tudi pri nas ljudje, in še izven marksističnih vrst, ki se ogrevajo za »enotne fronte proletariata« in so pripravljeni družiti se na podlagi te fraze z vsemi in vsakomur, ki šari med delavci, in tudi s komunisti.
Oevalvadla Iranka in delavstvo-
Prišlo je res kar preko noči in sicer one petka na soboto 26. septembra, ko je francoska vlada ljudske fronte storila nepričakovan in dalekosežen korak. Znižala je vrednost svojega franka za celih 30%. Čez noč je izgubil denar francoskega državljana skoro tretjino svoje vrednosti. To je povzročilo v gospodarskem oziru silne posledice. Dejanska vrednost delavčeve plače se je z enim udarom zmanjšala za tretjino. Na drugi strani pa so začele rasti cene živil in industrijskih proizvodov, kajti trgovec in kapitalist nista hotela izgubiti ničesar, ampak doseči za svoje prodajne predmete isto realno ceno, kakor je bila pred znižanjem franka, kar se da doseči edino s tem, da se cene zvišajo za isto sorazmerje, kakor je bil znižan frank. Vse plače pa, delavca in nameščenca, ostanejo slej kakor prej. Ali drugače povedano: delavec in nameščenec bosta trpela vso izgubo, podjetnik in kapitalist pa bos^a brez najmanjše škode ušla, ker bosta mirno zvišala cene, razen tega pa sta že prej iz strahu pred gospodarsko in finančno politiko vlade ljudske fronte zamenjala svoje papirnate franke za zlato in ga v vrednosti za 30 milijard izvozila in varno naložila v inozemstvu. Delavstvo se je v strahu izpraševalo, ali je to zahvala njim, ki so se borili in izvolili novo vlado, ki naj bi ščitila njih interese pred brezobzirnim kapitalistom, ne pa, da jim še ona zadaja nove udarce.
Vlada je vedela za nerazpoloženje in je izdala zato nekaj ukrepov, da zaščiti delovno ljudstvo pred težkimi žrtvami in izgubami. Odredila je poleg drugega tudi, da se mezde in plače uravnovesijo s cenami življenjskih potrebščin, znižala davke za nekatere najnujnejše potrebščine in določila nekatere odškodnine. S temi določbami bi bilo delavstvo vsaj delno zaščiteno. Seveda je še veliko vprašanje, v koliko se bodo tudi dejansko določila izvajala in ali ne bodo konec koncev le kapitalisti, ki bodo pobrali ves dobiček.
Samo po sebi je razumljivo, da je imel padec franka posledice tudi v drugih državah, spričo velike gospodarske povezanosti. Takoj za frankom je padla vrednost švicarskega franka, češke krone in italijanske lire, ki je bila razvrednotena za celih 40%. Cene prehrane in drugih potrebščin so zlasti v Italiji začele katastrofalno naraščati kljub odredbam vlade, saj so ponekod trgovci povišali cene za celih 50%. Torej zopet dobiček bogatašev, delavci pa so se preplašeni vračali iz trgovin. Morala je posredovati celo oblast, ki je aretirala več trgovcev.
Vendar bo imela Francija, posebno industrija, od devalvacije precejšnje koristi. Vsled visoke vrednosti franka Francija ni mogla konkurirati v inozemstvu drugim državam, zlasti Nemčiji, in tako bi se sčasoma Francija s svojo visoko valuto sama zadušila. Ta nevarnost je zdaj odstanjena in Francija si je priborila konkurenčno možnost. V države, kjer je imela doslej svoj trg samo Nemčija, n. pr. Balkan in drugod, se bo polagoma usidrala tudi Francija in Nemčijo morda celo izpodrinila. To pomeni živahnejšo industrijsko delavnost. In gledano objektivno, tukaj vidimo vkljub veliki tveganosti, ki jo je francoska vlada naprtila svojemu delavstvu, vendar nekoliko svetlobe. Kakšne »koristi« pa je delvalvacija prinesla drugim državam in posebno še Jugoslaviji, francoski zaveznici, je že zadnjič omenila »Delavska fronta«. Komaj smo začeli upati na boljše trgovinske od-nošaje z Italijo, nam je levičarska vlada prijateljske Francije prekrižala vse naše načrte.
0 mednarodnem kongresu za vpepelfevanfe mrličev
ki se je vršil pretekli mesec v 'Pragi, je poročala »Delavska politika«. Za Jugoslavijo sta se kongresa udeležila dr. Ku-jundžič iz Belgrada in dr. Reisman iz Maribora. »Politika« pripoveduje o »koristni izrabi prostora, ki ga zavzemajo ogromna
pokopališča« in o »spekulaciji s prodajo zemljišč za grobove« in ginljivo zaključuje, da je »vpepeljevanje mrličev v ČSR za vsakega mislečega državljana ob sebi umljiva stvar narodnega zdravja in gospodarska«. Ko bi le malo več povedala o »stvari narod-
nega gospodarstva«. Naj pove svojim delavcem, da velja upepelitev enega mrliča težke tisočake in da se bliža velikim svo-tam našega denarja. To je res vprašanje gospodarstva, pa — delavčevega, ki ne bo kmalu zmogel tolike vsote.
Politične vesti.
Odkritje spomenika kralju Aleksandru v Parizu. Na dan obletnice marsejske tragedije je bil z velikimi slovesnostmi odkrit v Parizu spomenik pokojnemu kralju Aleksandru I. Na svečanosti je zastopal našo državo vojni minister general Marič, prisotni pa so bili na j višji predstavniki Francije z državnim predsednikom Lebrunom na čelu. Odkritju je prisostvovala ogromna množica ljudstva. Po slavnosti se je vršila pred spomenikom velika vojaška proslava. S spomenikom in slavnostnim odkritjem se je francoski narod oddolžil spominu svojega zvestega zaveznika kralja Aleksandra.
Politični obiski v Belgradu. Odkar vodi našo zunanjo politiko dr. Stojadinovič, je postal Belgrad važno mednarodno politično središče. Te dni so imeli v prestolici dva znamenita obiska. Najprej se je mudil v Belgradu romunski zunanji minister Antonescu, za njim pa je prispel bolgarski ministrski predsednik Kjuseivanov, ki je ostal v Belgradu dva dni. Oba gosta sta se posvetovala z našimi državniki ter bila sprejeta na dvoru.
Turški zunanji minister v Belgradu. Na povratu iz Ženeve se je ustavil v Belgradu pri našem ministrskem predsedniku in zunanjem ministru dr. Stojadinoviču turški zunanji minister Ruždi-Aras. Jugoslavija je postala središče Male in Balkanske zveze.
Hrvatsko vprašanje bo kmalu rešeno. Sloviti angleški politični pisec in časnikar Seton Watson se je mudil nedavno v Zagrebu in Belgradu. V Zagrebu je imel dolge razgovore z dr. Mačkom, v Belgradu pa predvsem z dr. Korošcem. Pred odhodom iz naše države je Seton Watson izjavil, da je bil pod sedanjo vlado storjen viden napredek za rešitev hrvaškega vprašanja. V istem smislu piše tudi veliki angleški list »Times«, ki pravi, da bo po zaključku občinskih volitev rešeno tudi hrvaško vprašanje v Jugoslaviji.
Dva nova senatorja. Za senatorja sta imenovana g. Fr. Smodej, bivši narodni poslanec, in Miloš Cukavec, odvetnik v Čupriji.
Povratek našega vojnega ministra. Naš
vojni minister general Marič, ki je prisostvoval slovesnemu odkritju spomenika kralju Aleksandru in Petru v Parizu, se je zopet vrnil v Belgrad.
Avstrijski Heimvvehr razpuščen. Avstrijska vlada je razpustila vse oborožene politične organizacije na svojem ozemlju. Ta sklep zadene predvsem Heimwehr, potem pa Ostmarkische Sturmscharen. Seja vlade, na kateri je prišlo do tega sklepa, je trajala natančno 15 ur. Takoj po razglasitvi sklepa je policija zapečatila prostore heimwehrovskih organizacij, ki se nikjer niso upirale, dasi je še pred nekaj dnevi vrhovni vodja Starhemberg grozil, da se bo Heimwehr uprl razorožitvi s puškami v rokah. Vojska in policija se nahaja zaradi razoroževanja Heim-wehra po vsej Avstriji v pripravljenosti. Schuschnigg se je s tem iznebil svojega najnevarnejšega nasprotnika kneza Star-hemberga ter ga potisnil v ozadje. Postal je s tem neke vrste diktator Avstrije.
Ozadje sporov v avstrijskem Heim-vvehru je prišlo šele 'sedaj po razpustitvi te organizacije na dan. Starhemberg se je zavzemal za italijansko orientacijo Heimwehra ter tako vplival tudi na vodstvo avstrijske politike. Fey pa je postal v heimwehrovskih vrstah eksponent Nemčije ter je skušal voditi avstrijsko politiko po nemških željah. Obe struji sta se začeli čimdalje bolj gristi med seboj. Italija in Nemčija pa nista štedili z denarjem, da bi si pridobili čim več pristašev. Nazadnje je postalo trenje v Heimwehru za vlado samo nevarno ter se je odločila za razpust. Od zdaj naprej bosta edini nosilec državne varnosti v Avstriji vojska in policija.
Nova madjarska vlada. Po Gembeševi smrti je dobil mandat za sestavo vlade dosedanji poljedelski minister Daranyi. V novi vladi so sami prejšnji ministri razen ministra za narodno obrambo Somkuthy-ja, ki je bil najvnetejši pristaš pokojnega predsednika, pa je zaradi tega moral iti, nadomestil pa ga je general Roder. Politična smer Madjarske se gotovo zaradi teh izprememb ne bo niti na znotraj, niti na zunaj spremenila. Madjarska bo tudi v bodoče ognjišče nemirov v Srednji Evropi ter se zaradi njenih revizionističnih teženj ne bo moglo tudi v bodoče v tem predelu veseliti znosnejše meddržavno življenje.
Silovito oboroževanje Italije. Mussolini je napovedal, da se začne v kratkem izvajati nov oboroževalni program, ki bo zavzel naravnost velikanske dimenzije. Vsa vojna industrija je koncentrirana in postavljena pod vojaško nadzorstvo, pod katerim se nahaja sedaj 1200 tvornic. Proizvodnja letal in vojnih ladij se bo povečala za 100^, V nekaterih vojnih industrijah so uvedli GOurni delovni čas na teden. Za nova letališča, ki se bodo gradila vzdolž obale Jadranskega in Tiren-skega morja, je določenih 140 milijonov lir. Kader letalcev in mornarjev se bo še znatno povečal ter se bo samo mornarica pomnožila za 70.000 mož. V gradnji se nahaja cela vrsta vojnih ladij. Vse to mrzlično oboroževanje vrši Italija iz strahu pred Anglijo, ki je zgradila letos 7000 novih vojnih letal.
Zasedanje skupščine Zveze narodov je bilo zaključeno pretečeno soboto, še nobeno zasedanje ni pokazalo toliko slabosti Društva narodov, kakor to slednje. Prineslo je edino dva pozitivna rezultata. Sprejet je bil predlog Jugoslavije o pobijanju mednarodnega političnega terorizma in važni so bili tudi predlogi za olajšanje mednarodnih trgovskih odnošajev, ki so se obravnavali na zasedanju.
Napad na Madrid se je pričel. Bele čete upornikov so sklenile neprodiren obroč okrog rdečega Madrida ter začele z napadom, ki bode odločil usodo španskega glavnega mesta in španske države. 150 tisoč mož je zbral general Franco okrog Madrida, katerega brani 50.000 rdečih miličnikov ter anarhističnih in komunistič-
nih tolp. Madrid so rdeči sicer močno utrdili, vendar je njegova usoda zapečatena, zlasti še zaradi tega, ker se rdeči ne morejo naslanjati na madridsko prebivalstvo, katerega so sedaj mesece in mesece nepopisno terorizirali ter divjaško pomorili skoraj četrtino meščanov. Čim bo padel Madrid, bo tudi usoda španske države odločena, ker bodo rdečim teroristom preostali le še deli Katalonije in nekatera pristanišča ob Sredozemskem morju. Tudi na vseh drugih frontah so bele čete zmagovite. V mestu Oviedo se posadka belih z nadčloveško hrabrostjo brani pred komunisti, ki jo že dva meseca oblegajo. Čete generala Molle so sedaj tik pred mestom ter bodo oblegane osvobodile. Beli prodirajo tudi proti Bilbao-u, na jugu pa proti Malagi. Obe mesti se ne bodeta mogli dolgo več upirati. Španska tragedija se bliža s tem svojemu zaključku in bratomornega klanja bo mogoče že kmalu konec.
Valutni sporazum »zlatih« držav. Med
Francijo, Anglijo in Združenimi ameriškimi državami je bil sklenjen nov valutni sporazum, ki ureja način kupovanja zlata za devize. Z novim sporazumom se bo denarno poslovanje med temi državami, ki jih radi posesti skoraj celokupne količine zlata na svetu naziva jo »zlate države«, znatno olajšalo, kar bo tudi vplivalo na medsebojno trgovino. Ostale države pa bodo zaradi tega sporazuma prišle še v večjo gospodarsko odvisnost od svojih »zlatih« sosedov.
Poljski zunanji minister Reck se mudi v Parizu, kjer se posvetuje z ministrskim predsednikom Blumom in zunanjim ministrom Delbosom.
Japonska dobi vojaško diktaturo. Japonski vojaški krogi so napravili načrt, da bi prevzele posebne vojaške komisije nadzorstvo nad poslovanjem vseh ministrstev, kar bi dejansko značilo vojaško diktaturo. Ministrski predsednik Hirota se je temu načrtu odločno uprl, ker pa vojaški krogi vztrajajo pri svoji zahtevi, je podal ostavko.
Domače vesti.
Lavantinski škof dr. Ivan Tomažič je slovesno inštaliral pri Sv. Križu na Murskem polju za častnega kanonika g. Josipa Weixla, nvetokriž-kega župnika .dekana in konzistorijalnega svetnika.
Nov prapor je dobila mariborska frančiškanska mladina, ki je bil slovesno blagoslovljen zadnjo nedeljo od g. frančiškanskega definitorja in ljubljanskega gvardijana.
Šele tretja licitacija cestnih del bo držala. Na tehničnem oddelku mariborskega sreskega poglavarstva se je vršila v soboto 10. oktobra že tretja licitacija gradbenih del za modernizacijo državne ceste Maribor—št. Ilj v Slov. goricah ob severni meji. Prvi dve dražbi sta bili iz formalnih vzrokov neveljavni. K tretji licitaciji so se priglasili 4 ponudniki: tvrdka Ubald Nassim-beni iz Maribora, podjetje »Slograd« in stavbena družba iz Ljubljane ter ena zagrebška firma-Dela so bila oddana za 3,600.000 Din mariborski tvrdki Nassimbeni, ki bo začel takoj s pred-deli. Cesta bo razširjena, asfaltirana, odstranjenih bo več ovinkov. Dograjena bo ta cesta, če bo šlo vse po sreči, do januarja 1938.
Osemkrat povečani Ptuj. Po odredbi notranjega ministra so bili k mestu Ptuj priključeni nekateri okoliški kraji. Obseg mesta je narasel od dosedanjih 275 na 2315 ha. število prebivalstva se je zvišalo od 4400 po ljudskem štetju pred petimi leti na okroglih 7000 duš.
Zenska povožena od neprevidnega kolesarja. Pri obmejnem mostu preko Mure v Gornji Radgoni je šla ob strani ceste gospa Binclova, žena davčnega poduradnika. Bila je na poti iz Zgor. v Spodnji Gris. Pripeljal ji je nasproti kolesar, ki je imel tovariša na koleSu in jo je podrl tako nesrečno, da si je zlomila pri padcu nogo in so jo prepeljali v bolnico v Radgono.
Spor radi paše. Na občinski gmajni je došlo do prepira radi paše pri Sv. Kungoti v okolici Ptuja med posestniškim sinom Boštjanom Topolovec in 30 letno Lizo Keiserberger, ženo posestnika. Razljuteni Topolovec je pograbil grab-le in z njimi do nezavesti premlatil nasprotnico. Keiserbergerjevo so prepeljali v ptujsko bolnico, kjer so ugotovili, da ima poškodbe po celem telesu ter zlomljeno levo roko.
Na povratku proti domu napaden posestnik. Jernej Rafolt, posestnik iz Bojtine pri Sv. Martinu na Pohorju, se je vračal na večer z vozom proti domu. Naenkrat je navalil nanj iz zasede neznanec, ki ga je pobil z bikovko do nezavesti. Ko se je udarjeni onesvestil in je nadaljeval vožnjo, je opazil, da mu je odnesel napadalec z voza več kilogramov masti, zaseke in neke druge predmete.
Ponarejeni 10 dinarski kovanci so se pojavili po Mariboru. Falzifikati so lažji od pravih.
Razni vlomilci na delu. V Zagorcah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju so obiskali neznanci posestnika Alojzija Brumen. Odnesli so mu 25 kg masti, 50 kg rži in razne obleke v skupni vrednosti za 1400 Din. — Iz trgovine I. Zamude v Nasipni ulici na Pobrežju pri Mariboru so zginili neznanci z mastjo in raznimi drugimi predmeti za več tisoč Din vrednosti. — V Zgor. Dupleku pri Mariboru je bilo vlomljeno v usnjamo g. Greifa. Vlomilci so odpeljali izdelanih kož za 3400 Din in 600 Din vredno kolo. — Iz stanovanja posestnika Ivana Tuša v Gačniku v mariborski okolici je odnesel neznan uzmovič obleke za 4000 Din in dve uri. — V Ptuju je bilo v noči vlomljeno v blagajno papirne trgovine, ki je last g. Herberta Blanke. Vlomilec je izmaknil 300 Din gotovine.
Kolesar povzročil nesrečo. Neznan kolesar je povozil 13 letno Marijo Lendaro, hčerko posestnika v Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem
polju, tako nesrečno ,da je dobila hude poškodbe na glavi in ima zlomljeno levo podkolenico.
Lažidetektiv pred sodiščem. V Novi vasi pri Mariboru se je letos 9. junija pojavil mlajši moški, 27 letni mehanik Ignac Golob, ki je napovedal 83 letnemu posestniku Jožefu Borovniku v Radvanju aretacijo. Med potjo si je hotel »detektiv« od aretiranca izposoditi 40 Din, kar ga je razkrinkalo in so lažidetektiva orožniki prijeli pri Betnavi. Dne 13. t. m. je bil Golob v Mariboru obsojen na 1 mesec strogega zapora.
Uboj ob priliki trgatve. V Voseku pri Sv. Trojici v Slov. goricah je prišlo ob priliki trgatve do pretepa pri posestniku Majerju. Nekdo je sunil z nožem v trebuh SOletnega domačega sina Antona. Radi prevoza v bolnico se je pripeljal po ranjenega mariborski rešilni oddelek. Po hribu navzdol od Majerjevega doma so težko ranjenega peljali z voli. Ko so ga dvignili z voza ter ga položili v avtomobil, je umrl.
Zločin požiga pred sodiščem. Dne 10. oktobra so se zagovarjali pred senatom v Mariboru: 21-letni viničarski sin Rudolf Prlkl, 23 letni delavec Anton Škofič in 41 letna viničarka Ana Lovrenčič, vsi trije z Malega vrha v Slov. gor. Obtoženi so bili zločina požiga in zastrupljenja krave. Letos 8. marca je zgorela 5000 Din vredna Kurnikova viničarija na Malem vrhu, v kateri je prebival viničar Golob in so njegovega 5 letnega fantka oteli v zadnjem trenutku iz gorečega poslopja. 11. maja je poginila vsled zastrupljenja viničarju Golobu 700 Din vredna krava. Preiskava je ugotovila, da je soobtožena viničarka nagovorila oba omenjena fanta k zločinu požiga in je sama zastrupila kravo. Hotela se je maščevati iz ljubosumnosti nad Golobovo sestro Marijo. Škofič je bil obsojen na 2 leti ječe, Prikl na 2 leti in 14 dni zapora, Ana Lovrenčič na 3 W meseca zapora.
Radi avtomobilske nesreče preprečena poroka. Zadnjo nedeljo se je hotel poročiti posestniški sin Ivan Rahle s posestniško hčerko Marijo Rak. Poroka bi se naj vršila v Laporju. Gosti so se odpeljali k poroki iz Slov. Bistrice v Laporje v dveh zaprtih avtomobilih. Ko so bili pri potoku Ložnica na Cigonci, jim je pripeljal nasproti avto iz Avstrije, šofer Jožef Kmetec se je ognil tako na rob ceste, da se je avto, v katerem sta bila nevesta in njena priča g. Nace Tkavc, sodni uradnik iz Slov. Bistrice, prevrnil v zaradi deževja na 2 m narasli potok, šofer je bil naglo na suhem, šele čez nekaj časa so z združenimi močmi oteli iz zaprtega avtomobila nevesto, ki je dobila le lažje poškodbe in g. Tkavca, ki se je precej poxškodoval. Radi te nesreče so poroko preložili.
Berač padel s kozolca. V celjsko bolnico so spravili 701etnega Tomaža Reberšak, berača brez stalnega bivališča. Zvečer je hotel prenočiti na kozolcu nekega posestnika. Spodrsnilo mu je na stopnicah ter je padel 6 m globoko. Pri padcu mu je počila lobanja, zlomil si je levo nogo, desno pa nalomil.
Cel sanatorij za odpravljanje ploda so odkrili v Novi vasi pri Celju. S skrajno brezvestnostjo je bila na delu 36 letna Pepca Filipič, rojena Rebernak iz Nove vasi. Do odkritja je dovedel en smrtni slučaj in sicer 26 letne posestniške hčerke Anice H. iz okolice Žalca.
Med prenosom umrla. V Celju so peljali 83 letno mestno Siroto Uršo Jelen z reševalnim avtomobilom iz mestne ubožnice v mestno zavetišče v Medlogu. Starka je izdahnila med prenosom iz avtomobila v zavetišče.
Nad 20 milijonov Din znaša Skoda, katero je napravil po Sloveniji oktoberski sneg na raznih kulturah. Nekateri okoliši bodo zaradi te nesreče navezani na državno in banovinsko pomoč.
Beg iz življenja radi brezposelnosti. V Torci
blizu Vranskega so našli smrtno zastrupljenega s plini od tlečega oglja Ad. Beg, 26 letnega brezposelnega trgovskega pomočnika, ki se je trudil 5 let zastonj, da bi se dokopal do zaslužka.
Obešenega in s kroglo skozi sence so našli v Mostah pri Ljubljani Franca Seibitz, kleparskega pomočnika, ki je bil pristojen v Ljubljano in uslužben v tovarni Mergenthaler. Vzrok obupnega dejanja je baje nesrečna ljubezen.
Vse prste na levi roki je odžagala cirkularka pri žaganju drv v Zagorju ob Savi 581etnemu Ivanu Miillerju.
Nesreča kolesarja. V splošno bolnico v Ljubljano so pripeljali 291etnega brezposelnega delavca Franca Pustoslemšeka iz Spod. Kališ pri Kamniški Bistrici. Na kolesu se je spustil pod hrib s tovarišem. Na kolesu se je vtrgala veriga in je odrekla zavora. Oba kolesarja sta padla na kup kamenja. Pri padcu se je Pustoslemšek hudo poškodoval na glavi, da so bili vidni možgani. Njegov tovariš je dobil le lažje poškodbe.
Z življenjem plačana podivjanost. V Podgradu pri Zalogu v ljubljanski okolici je bil ob življe-_nje zadnjo nedeljo zvečer mlad človek, ki je bil v pijanosti surovina brej vsake razsodnosti. V Nalarjevi družini so živeli v miru pod skupno streho: mati in dva sina. Tretji sin Jernej je ogrožal vse domače, kadar se je vrnil domov, kar se je zgodilo tudi zadnjo nedeljo zvečer, ko je celo zabodel svojega 23 letnega brata Alojzija. Mati in oba sinova so bežali pred podiv-jancem, ki je grozil, da bo poklal vse tri. V silobranu je zagrabil zabodeni Alojz samokres in je ustrelil brata v glavo, da se je zgrudil pri priči mrtev.
Nov načelnik cestnega odbora v Šmarju pri Jelšah je postal na podlagi zadnjih občinskih volitev g. Ivan Turk, novi župan v Šmarju, ki je prevzel posle 7. oktobra.
Večji in manjši požari. Na Filipovem dvorcu v Ljubljani v Stritarjevi ulici 9 je uničil ogenj ostrešje in znaša škoda 10.000 Din. Požarna nesreča je nastala zaradi peči, ki je bila prehudo zakurjena poleg lesene stene. — V Dolgošah pri Mariboru je upepelil ogenj gospodarsko poslopje posestniku Silvestru Tkalčiču. Iz poslopja so rešili živino, vse drugo je postalo žrtev plamenov in utrpi posestnik 30.000 Din škode. — Isto noč kakor pri Tkalčiču je pogorelo na Pobrežju pri Mariboru gospodarsko poslopje Simonu Krasniku. V nevarnosti sta bila mizarska delavnica in podstrešno stanovanje. Gasilci so ogenj lokalizirali. škode je 15.000 Din.
čFod kladivo!
JSZ IN KNJIŽICA »KRŠČANSKA STROKOVNA ORGANIZACIJA«.
Brošura pod tem naslovom, ki jo je izdala Zveza združenih delavcev v Ljubljani, je bila pri našem slovenskem delavstvu sprejeta z velikim veseljem. Čeprav je brošura šele izšla, je vendar dobila izdajateljica že precej zahval za to delo. Star krščanski strokovničar-delavec, ki je zavzemal svoječasno v domačem kraju voditeljsko mesto med našim delavstvom, pa se je pozneje umaknil »krščanski socialistični« smeri, piše piscu brošure med drugim: »Brez pretiravanja rečem, da je brošura izvrstno sestavljena in razumljiva tudi preprostemu delavcu, kateremu je namenjena. Take smo potrebovali v času, ko je toliko zmešanih misli in pojmov. Bo nekak delavski katekizem, ki bo imel trajno vrednost. Dostavil bi le, da je preveč stisnjena. Posamezna poglavja naj bi se bolj široko obravnavala... Pri nas smo je naročili 50 izvodov in jo bomo kmalu razpečali. Na sestankih jo bomo obravnavali vse leto.« To je mnenje delavstva.
Vsi katoliški listi se izražajo pohvalno o brošuri. Samo »Delavska Pravica«, glasilo kršč. socialistov, molči. Očividno ji je zelo neljubo, podajati izjavo, čemur se seveda ni čuditi. Ta molk »osrednje centrale kršč. socialističnih delavskih in na-meščenskih sindikatov« je zelo podoben molku, ki ga je bila deležna svoječasno Pijeva okrožnica »Quadragesimo anno«. Toda ta molk je samo navidezen.
Prijatelji, ki še sodelujejo pri podeželskih organizacijah JSZ, so sporočili, da je izdala JSZ okrožnico št. 7, v kateri opozarja odbore, naj brošure ne berejo in da naj zaupniki vračajo brošure »pisatelju«. Na račun slednjega je priloženih še nekaj krepkih izrazov. Vsem, ki še sodelujejo pri organizacijah JSZ, je ta okrožnica ponoven dokaz zgrešene poti vodstva JSZ, ki ni toliko moško, da bi javno v svojem časopisu napadlo brošuro, temveč dela to po okrožnicah, o katerih meni, da bodo ostale tajnost. Razumljivo, da je vodstvo v zagati. Nepoučenim se je predstavljalo vsa zadnja leta v lepi luči, sedaj pa pride brošura, ki neusmiljeno pokaže na prava načela krščanskega strokovnega gibanja in pove, da zastopa JSZ druga, napačna načela. Odvračanje članstva, da ne bi bralo brošure, pa je zopet dokaz, da vodstvo JSZ noče priznati resnice in da vztraja kljub vsemu še naprej pri socialistični smeri. To pomeni, da vodstvo JSZ izloča celotno organizacijo iz svetovnega krščanskega strokovnega gibanja ter njegove internacionale. Po vsem tem preostane le še formalna priključitev marksističnim strokovnim organizacijam.
Odbori JSZ si seveda ne bodo dali odvzeti svobode, da prepotrebno knjižico študirajo, presojajo in sodijo. Če bodo
delali to s pošteno voljo, bodo morali priti do sodbe, ki bo za sedanjo smer JSZ prav malo ugodna.
Nakup navedene knjižice, ki se naroča za neverjetno nizko ceno 3 Din pri omenjeni Zvezi združenih delavcev v Ljubljani, Tyrševa cesta 29, I., vsakomur najtopleje priporočamo.
Delavstvo v borbi za svoje pravice.
(Konec.)
Delavstvo je bilo zbegano, da se je človek nehote vprašal, ali bi sploh verjeli, če bi jim prinesli podpisano kolektivno pogodbo ali ne. Gotovo bi se zopet našli ljudje, ki bi trdili, da je to laž in da je ta pogodba lažniva listina. Nezakonito vodstvo stavkajočih delavcev je imelo maso popolnoma v svoji mreži, zavedajoč se, da so že blizu cilja. Vsak kdor je hotel ljudi prepričati, da je bolje, če se stavka nadaljuje zunaj tovarne, so ga takoj proglasili za izdajalca in ga pognali sramotno skozi vrata. Zato ni nihče upal javno nastopiti. Pod tako psihoso je delavstvo živelo v tovarnah. Pri tako kočljivi situaciji sta oblast in centralni tarifni odbor sklicala zopet konferenco na dan 11. septembra v Kranju. Konference so se udeležili centralni tarifni odbor, zastopnik banovine okrajni podnačelnik g. Lojk in pa karvin 80 delavcev, med temi je bilo samt> 30 delavskih zaupnikov vse drugo pa je bilo nanešeno od vseh vetrov. Začela se je prava judovska šola: kričalo se je vse vprek, poslušalo se ni niti delavskih zaup-
a
Sl
Slika razdejanja cerkev v sovjetski Rusiji.
nikov. šele zastopniku banovine se je posrečilo, da je v kratkih in jedrnatih besedah razložil delavstvu, zakaj bi bilo bolje, da zapusti delavstvo tovarne. V nasprotnem slučaju bo oblast primorana, da s silo izprazni zasedene objekte. Če pride do tega, bo krivo delavstvo samo, ako sedaj noče poslušati pametnih in iskrenih nasvetov. Na konferenci se je sklenilo, da naj delavski zaupniki še enkrat poskusijo, pripraviti delavstvo do tega, da zapusti zasedene prostore, ako se jim ne posreči, so delavski zaupniki naprosili centralne tajnike, da pridejo sami v tovarne in naj pojasnijo delavstvu položaj. Med tem časom, ko so v kranjskih tekstilnih tovarnah skušali zaupniki pripraviti delavstvo, da zapusti tovarne, je že tržiško in mariborsko tekstilno delavstvo korporativno zapustilo tovarne.
Ker bi to dejstvo sigurno uplivalo na delavstvo v Kranju, da tudi ono izprazni prostore in s tem konča komunistični tečaj v tovarnah, so učitelji novega evangelija prepričevali delavstvo, da ni res, da so tekstilni delavci v drugih krajih izpraznili tovarne, edino tržiški delavci so zapustili tovarno, sedaj pa objokujejo to svoje dejanje. Resničnih pisem, katere so pisali tržiški delavski zaupniki, v katerih svetujejo kranjskim delavcem naj zapu-ste tovarno, pa niso prebrali!
V nedeljo 13. septembra so kranjski podjetniki podpisali na sreskem načelstvu izjavo, v kateri zagotavljajo, ako delavstvo zapusti zasedene objekte, se bo takoj pristopilo h konkretnim pogajanjem in pa da se radi stavke ne bo izvajalo nad delavstvom nikake konsekvence. Te izjave so takoj dali razglasiti po tovarnah, pa tudi to ni nič pomagalo. Istega dne popoldne ob 3. uri so prišli v tovarne centralni tajniki strokovnih organizacij, misleč, da bodo pripravili delavstvo k pameti. Tudi njihove besede niso rodile uspeha. Predno so prišli tajniki v tovarne, so se vršili zbori, na katerih so se dajala navodila, kako se mora delavstvo obnašati, ako bi jih hotela oblast s silo spraviti iz tovarn. Že takrat je masa živela pod tako psihoso, da se je v naprej vedelo, da je uspeh centralnih tajnikov negativen. Delavstvo je bilo tako nahujskano in preslepljeno, da ni vedelo, kaj dela.
To nedeljo je vodstvo kranjskega delavstva zaigralo legitimno karto, ki jo je še imelo. Ko delavstvo ni sledilo zadnjemu pozivu strokovnih organizacij, se je jasno pokazalo, da delavstvo sledi nekemu drugemu, ki jnu ni cilj kolektivna pogodba. Naslednji dan je prišlo iz Maribora odposlanstvo delavcev, z namenom, da jim osebno dopovedo, da je bolje, če zapuste tovarne, da bodo na ta način omogočena pogajanja. Tudi osebno sporočilo mariborskih delavcev ni rodilo uspeha. Po tovarnah so se takoj raznesle lažnive vesti, da so to podkupljeni prigovorjači. Delavstvo je še naprej sledilo temu vodstvu toliko časa, da ni oblast napravila konec tem komunističnim tečajem.
V sredo 10. septembra zjutraj je orožni-štvo in policija izpraznila zasedene objekte. Ta izpraznitev se je izvršila popolnoma na miren način. Delavstvo se ni zoperstavilo oboroženi sili, zato ni bilo ni-kakih žrtev ne na eni in ne na drugi strani.
Ko je prišlo delavstvo na domove, se je šele zavedlo, kako je šlo po zgrešeni poti. Tistim krivim prerokom, ki so mislili, da bodo na ta način dobili v roke politično karto, s katero se bodo v prihodnjih volitvah borili proti sedajni vladi, se je ta načrt izjalovil.
Kranjsko delavstvo je hvaležno gosp. banu, da je napravil konec razmeram, kakršne so vladale v zasedenih prostorih.
Vsi tisti nepoklicani, kateri so igrali za časa stavke važno vlogo, naj se zavedajo, da jim delavstvo ne bo šlo več na led, ker slovensko delavstvo hoče iskrene borbe za vsakdanji kruh ne pa, da bi jim ista bila hrbtenica in opora komunističnih idej.
Kranjsko delavstvo se bo v bodoče pustilo voditi samo tistim, kateri so v tej borbi pokazali pravo pot, po kateri bo delavstvo prišlo do svojih pravic!
Tekstilni delavec iz Kranja.
Dopisi.
Zreče. Naš kraj je izrazito industrijski. Tukaj se nahaja v zaposlenju pri tovarni, žagah in zasebnikih okrog 200 delavcev, kar je za naš kraj veliko število. V času, ko so bile še lesne cene lepe, so bile Zreče v jako dobri poziciji, po padcu produkcije in cen pa je tudi naš delavec izgubil marsikak dinarček. Slabi in kritični časi so se pričeli takrat, ko so delodajalci pričeli sramotno zniževati plače in ko je tedaj vsemogočna JNS posegla s svojimi nič kaj lepimi sredstvi po svojih zvestih pristaših v zreške razmere. Od tedaj naprej ni bilo več toliko hrupa in šuma, ker z upadom zaslužka in prepovedjo vsake svobodne besede v prid krajevnim interesom je utihnilo tudi življenje in veselje, katerega sicer narava sama vsadi v srce vsakega človeka in tudi delavca. Tako je namreč neki tukajšnji delodajalec ob priliki izplačila razglasil delavstvu, da se mora vpisati pri Sokolu, ker bo sicer zgubil službo. Seveda je bilo plahih in trepetajočih duš in še takih, ki se ob vsaki priliki napihujejo za prve voditelje delavstva ter za »zastopnike v raznih delavskih organizacijah«. Jasno je, da take »voditelje delavstva«, ki so v resnici le prvi podaniki delodajalca pošteno delavstvo Zreč energično odklanja. Ono hoče v okviru vsestranske današnje svobode pravično sorazmerje v morali, ki je ena izmed najvažnejših činiteljev za dobro v občevanju v človeški družbi. Danes zaupamo le onim tovarišem, ki v viharju niso ugasnili svoje prepričevalne luči. Ne storili bi pa delavstvu in javnosti usluge, ako ne bi opisali še tega slučaja, godečega se v sedanji dobi. Neki delavec v nekem tukajšnjem podjetju, kjer imata dva inozemca naj-mastnejše plače, je naročil katoliški časopis. List je ugledal predpostavljeni uradnik; po ostrem pogovoru mu je zažugal, da »Bog ne daj« imeti več lista v rokah in ga čitati ter ga tudi ni smel imeti več naročenega. Ne obžalujemo toliko popolnoma odvisnega delavca, da se je neumnemu ravnanju pristaša onemogle stranke vdal, ostro pa obsojamo uradnikovo ravnanje. Sedaj nismo več v oblasti batinaške JNS in tudi ni dopuščeno takšno ravnanje! Ali bi delavec za težko prislu-ženi denar ne smel čitati, kar bi hotel? Ono ravnanje pa je le v nečast predpostavljenemu osobito pa podjetju, ki kljub najnižjim plačam ne pusti živeti delavcu življenje, kakršno sam hoče! Saj se radi enega Slovenca v tujini sodijo vsi in radi ravnanja enega uradnika v javnosti sodi vse podjetje! Po nastopu vlade dr. Stojadinoviča smo prišli v novo dobo. Ona ni vajena fraz kot naši marksisti, ampak je pričela delati. Dala je svobodo v delu in besedi. Zreče imajo v seznamu že tretje javno delo ter je našlo delo okrog 80 delavcev. Cesta na Kunigundi, Ljubnici in regulacija Dravinje so dokaz, da se v teh izrazito slabih časih skrbi za javni blagor. Zreče bodo imele v treh letih od dela vlade velikanske koristi od javnih del. Zakon o minimalnih mezdah dobimo, od katerega bomo veliko pridobili. Tovarniško delavstvo bo to izrecno pozdravilo obenem z zakonom o starostnem zavarovanju delavstva, ki ga bomo v par tednih imeli v žepu. Naši vladi le svetuje-
mo, naj pri delu nič dosti ne posluša marksističnih in komunističnih lažievangelistov. Naše delavstvo pa ji bo sledilo, ker uvideva, da je v polni meri zastopnica in zaščitnica delavskega razreda. Vsem zavednim delavcem pa še to pot priporočamo našo »Fronto«, ki je le glasnik delavskih interesov pri pravih zaščitnikih delavstva!
Jesenice. Odkritji spomenika blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju na Jesenicah. Svoječasno je Nj. Vel. kralj Aleksander podaril jugoslovanskemu izseljeniškemu društvu »Radničko društvo kraljevič Andrej« v Franciji zastavo. Da se mu za ta čin oddolžijo, so mu v znak hvaležnosti postavili lep spomenik na obmejnih Jesenicah, kjer so, ko so šli za kruhom v tujino, zapustili domača tla, na Jesenicah, kjer živi nebroj njihovih sotrpinov-delav-cev. Pač najprimernejši kraj. Proslava je kljub slabemu vremenu potekla lepo in dostojanstveno. Pri sv. maši ob osmih v župni cerkvi je g. mestni župnik svetnik Kastelic imel lepo nagovor na izseljence. Govoril je o ljubezni do Boga in o ljubezni do domovine. Ob desetih se je nato pred ljudsko šolo vršila slovesnost odkritja spomenika. Odkritju je prisostvovalo mnogo odličnikov, »Radničko društvo kraljevič Andrej« s 26 podružničnimi zastavami, četa vojakov-pla-jiincev, jeseniška in okoliška društva z zastavami ter šolska mladina jeseniških in okoliških šol. Po govorih raznih predstavnikov je sledilo polaganje vencev, ob zaključku pa se je še vršil mimohod. Naj bo ta spomenik živa priča poznim rodovom, priča ljubezni izseljencev do kralja in domovine. Duh blagopokojnega vladarja živi med nami; bodimo zvesti vršilci njegove oporoke!
Sc (o in ono.
Letošnja žetev v Rusiji je zelo slaba in je prinesla dosedaj samo % tega, kar je bilo vnaprej preračunano. Kmetje se seveda na vso moč branijo, oddati še to majhno količino. Poročali smo, da je prišlo že večkrat do spopadov med vojaštvom in kmeti, ki so jih vojaki po nalogu brezobzirno postrelili.
Slovenija je dobila dosedaj iz državnega fonda za javna dela samo 6.45%, mesto 16%, ki ji plačamo.
338 Din neposrednih davkov pride v Sloveniji na vsako osebo. V drinski banovini, z bogato Mačvo, pa pride na vsako osebo 65 Din. (»Slovenija«.)
Ameriško brodovje se bo izpopolnilo z novimi podmornicami, rušilci in linijskimi ladjami. Zvečalo se bo tudi število mornarjev. V San Fran-
1
V boljševiški »svobodi« je policijska gumijevka glavno propagandno sredstvo.
Iver-Kolenc:
Denar.
Sodobni roman.
—	41
Cez hip je dodal:
— Andrejina, greva k župniku Naimu! Hočete? Deklica je vzdrhtela od veselja. Srčna želja se ji
bo sedaj izpolnila.
— Prosim, pojdiva! — je vzkliknila veselo.
— Vi in moj prijatelj Naim — je dejal Muzard nekam slovesno — sta moja obitelj. Vse drugo je zame puščoba. Sicer pa razen vaju ne rabim nikogar.
— A vaša pipa? — se je prešerno zasmejala Andrejina. — Na njo ste pozabili?
Muzard je prasnil v smeh.
Andrejina je veselo nadaljevala:
— Gospod Muzard, zvečer boste moj gost! Povabila sem tudi svojega brata.
— Izvrstno! — se je razveselil blagajnik.
Naima nista našla doma. Tudi Deziderij je bil
odsoten. Vratarica jima je povedala, da je župnik v svoji dobrodelni kuhinji.
Podala sta se proti novi baraki, ki je bila postavljena pred nekaj dnevi. Pri vratih sta obstala.
V baraki so bile razvrščene dolge mize. Za njimi je sedelo nekaj revežev. Župnik Naim je šel s skledo v rokah od enega do drugega in jim polnil krožnike. Pri delu mu je pomagal Deziderij.
Ko je župnik zagledal Muzarda in Andrejino, je odložil skledo in jima je šel nasproti.
Muzard in deklica sta ga z občudovanjem gledala. Andrejina se je spoštljivo priklonila.
-— V boljšem času ne bi mogel priti — se je nasmehnil duhovnik in je veselo stisnil prijatelju roko.
— Danes je praznik in vsak, ki pride, dobi obed. Glej, to so že drugi na vrsti. Tretji čakajo pri vratih.
Muzard je pogledal Andrejino in jo je nekam boječe predstavil:
— To je gospodična Ornans!
Župnik jo je pogledal in odgovoril:
— Da, vem!
Nasmehnil se je in dodal:
— Vedel sem, da pride!
Nato se je obrnil k deklici in jo je prosil:
— Pojdite v kuhinjo in pomagajte ženskam. Danes so imele obilo posla in so že utrujene.
Andrejina je veselo odhitela v kuhinjo.
Muzard je spoznal, da si je Andrejina pridobila župnikovo zaupanje in je hvaležno pogledal prijatelja.
Naim je prijel prijatelja za roko in ga peljal v barako. Muzard je zagledal na drugem koncu barake med mizami nekega duhovnika, ki je stregel. Župnik mu je povedal, da je to nadškofov tajnik.
Medtem sta prišla do tajnika. Naim mu je vzled iz rok skledo in mu je predstavil Muzarda.
Tajnik je podal Muzardu roko. Nato se je obrnil k Naimu in mu dejal:
— To je izvrstno, gospod župnik! A trebalo bo mnogo denarja.
— Oh, gospod tajnik, — se je nasmehnil duhovnik — ne govorite o denarju! Denar je nič ... on je samo ubogo sredstvo; ne smemo ga proslavljati, ker je proklet. Govorimo raje o ljubezni. Ko vsadimo ljubezen v človeško srce, ko ono postane občutljivo za bedo naših bratov, ne bo treba' iztegovati rok, marveč bo denar sam prihajal in polnil roke revežev.
V tem hipu je Muzard opazil Deziderija, ki je stal za duhovnikovim hrbtom. Bil je bolj bled in miren
ko običajno; zdelo se je, da je njegov duh zamrl in živi v njem duhovnikov duh. In Muzard je občutil, da je njegovo vedenje iskreno.
Duhovnik je šel od mize in je ljubeznivo ponavljal :
— Jejte, otroci moji, jejte do sitosti.
Reveži so ga hvaležno gledali.
— To je vsa njegova pridiga — je rekel Muzard tajniku.
Medtem se je Andrejina, ki je v kuhinji končala svoje delo, vrnila in rekla:
— Evo rcvi! Delo je končano.
Župnik se je nasmehnil. Prijel je Andrejino in Muzarda za roko in ju odvedel v kot. Tam jima je pogledal v oči in je rekel:
— Srečen sem!
Muzard in deklica sta ga zavzeta gledala. On je nadaljeval:
— Kdor hoče biti srečen, mora v sebi ubiti pohlep po denarju. Vidva sta ga ubila.
— Da! — je odvrnila Andrejina. — Midva prezirava denar.
Župnik se je nato obrnil k Muzardu in mu je rekel:
— Dragi^ prijatelj, svoj čas sem ti rekel, da ko ljubezen do žene objame tvoje srce, take ljubezni ne bo daleč na okrog.
Muzard in Andrejina sta se spogledala in sta ostala nema pred resnico, ki je nenadoma zasijala pred njunimi očmi.
Duhovnik se je nasmehnil in zašepetal:
— Blagor ubogim!
KONEC.
HllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllID
Ali sl le obnofll narotnlno?
cisku pa bo zgrajena nova pomorska baza, ki bo veljala 12 milij. dolarjev.
Angleži bi radi s posojilom 3 milijard dinarjev gradili pristanišča v Dalmaciji.
Proti Bat’i so se združili v posebno zvezo lastniki tovarn za izdelovanje čevljev v Jugoslaviji, Švici, Belgiji, Franciji, Avstriji, Nemčiji in Le-xemburgu. Zveza ima sedež v Švici. Naloga članov bo, da se bori proti Bafinem sistemu.
V češkoslovaški plačajo konzumne zadruge na davkih in taksah na vsak milijon obratnega kapitala 71.000 Kč, rudokopi in težka industrija pa samo 4.119 Kč.
V Belgradu so dosegli grafični delavci v neta-rifiranih podjetjih podpis kolektivne pogodbe, ki določa: osemurni delovnik, odpravo akordnega dela, dnevno plačo 55 Din in prepoved sprejemanja učencev za nedoločen čas.
40 urni delovni teden bo uveden v Franciji za rudarsko industrijo. Tozadevno odredbo je Le-brun, predsednik republike, že podpisal.
Francoske strokovne organizacije so sklenile, da ne bodo več zasedale tovarn, toda tudi delodajalci morajo spoštovati pogodbe, tako je v zbornici izjavil Blum.
V letu 1935 so plačali v naši državi delavci in nameščenci 254 milijonov Din davka, število delavcev in nameščencev znaša okrog milijon. Delniške družbe pa so plačale 14 milijonov Din.
Cena svinca se je dvignila od 15 na 17 funtov, vsled vedno večjega povpraševanja. Svinec se rabi, kakor vsi veste za izdelovanje vojnih potrebščin!
Vestnllc Zveze združenih delavcev.
TOBAČNI DELAVCI, ČLANI ZZD, SO ZBOROVALI.
Zahteva po starostnem zavarovanju in ureditvi minimalnih plač.
V četrtek 8. oktobra popoldne so se zopet zbrali v Konzumni kleti ljubljanski delavci, organizirani v ZZD. To pot sta si sledila dva programa drug za drugim, in sicer najprej za upokojeno delavstvo in zatem za aktivno. Udeležba je bila rekordna, prišlo je skupaj 180 delavcev in delavk.
Podpredsednik tobačne skupine tov. M. Hvale je otvoril zborovanje in uvodoma povedal dve epizodi govoričenja, ki sta izšli od nasprotnikov organizacije. Sporočene vesti so navzoči smeje vzeli na znanje.
Glavno poročilo je podal centralni tajnik tov. P r e ž e 1 j Franc, ki je poudaril važnost rednih sestankov tudi za upokojence, katerim bo organizirana skupnost prej ali slej prav prišla. Dalje je sprožil več načinov, kako priti do potrebne zdravniške pomoči, o katerih se bo še razmišljalo in po storjenem sklepu podvzelo potrebno akcijo. Med drugim se je dotaknil slučaja, ko je bilo leta 1932. nasilno upokojenih 53 delavcev. Prizadetim se je spričo tega, da so bili še zdravi in močni, zgodila velika krivica, ker bi lahko v delu vztrajali do upokojitve po novem pravilniku. Organizacija se je že in se bo še zanimala za navedeni slučaj in bo poskusila doseči popravo krivice, katero ti delavci in delavke trpe. Sledilo je še veliko točk, v katerih je govornik obravnaval tekoče strokovne in organizacijske zadeve. Sestanek se je končal z izvolitvijo krajevnih zaupnic, ki bodo imele stalno zvezo z upokojenim članstvom.
Po izčrpanem sporedu sestanka upokojencev se je takoj nadaljevalo zborovanje za aktivno tobačno in drugo ljubljansko delavstvo, ki je organizirano v Zvezi združenih delavcev.
To zborovanje je otvoril centralni tajnik tov. Preželj s spominom na dr. J. K. Kreka, katerega 19. obletnico smrti v tem času obhajamo. Pozval je navzoče, da so vstali in našemu velikemu narodnemu buditelju ter duhovnemu očetu naših organizacij zaklicali trikratni »Slava«. — Nato je sledilo obravnavanje načelnih in tekočih strokovno-organizacijskih zadev, med temi tudi o ravno minuli stavki tekstilnega delavstva, s posebnim pogledom na Kranj, koder se je strokovno nepoučeno delavstvo dalo zapeljati nepoklicanim prevratnim elementom ter s tem povzročilo ogromno materielno škodo sebi, da ne govorimo o drugi, in naposled stavko končalo z moralno poraznim zaključkom. Dalje je govoril o pomenu izdaje brošure »Krščanska strokovna organizacija«. Najvažnejša točka tega zborovanja pa je bilo sprejetje dveh resolucij. V eni se obrača tobačno delavstvo na monopolsko upravo z zahtevo po izdaji novega pravilnika o plačah, ki naj glasom spomladanske ankete monopolskih delavcev v Belgradu vsebuje minimalno ureditev plač. Poleg tega naj se vsi delavci, ki imajo 10 let službe, prevedejo v polmesečarje. V drugi resoluciji se delavstvo obrača na pristojna ministrstva, da se takoj uvede starostno zavarovanje in da se takoj izda ured-
ba o minimalnih mezdah. Resolucija je obširna in v kratkem vsebuje sledeče utemeljitve in zahteve: Uslužbenci države, samoupravnih oblastev in njihovih ustanov so preskrbljeni za slučaj starosti v obliki pokojnin. Tudi kmetsko prebivalstvo ima starostno preskrbo v tej ali oni obliki. Samo delavstvo vseh strok, od industrijskega preko obrtnega do trgovskega uslužbenstva, je brez te preskrbe. Zakon o zavarovanju delavcev predvideva uvedbo starostnega zavarovanja. Treba je le naknadnega odloka, ki naj to zavarovanje uvede.
Poudariti moramo, da je delavstvo pripravljeno plačevati prispevke tudi za starostno zavarovanje in tako nositi deloma breme, ki mu ga nalaga zakon. Do te pripravljenosti je prišlo delavstvo, ker vidi oslabele in onemogle tovariše, ki so prepuščeni samim sebi in so brez vsake pomoči. Po dolgoletnem trdem najemnem delu je delavstvo v starosti brez zakonite in sploh brez vsake kakršnekoli podpore.
Zbor predlaga ministrstvu splošno zahtevo delavstva, naj se izdajo vsi ukrepi, da se prične izvajati starostno zavarovanje, posebno še, ker je dokazano na javnih anketah, da bo tudi naše gospodarstvo moglo prenesti nove socialne obremenitve.
Zborujoče delavstvo opozarja obenem, da je velike važnosti čimprejšnja izdaja uredbe o minimalnih mezdah, ki naj izboljša položaj delavcev in delavk onih strok, ki so trenutno najslabše plačani in med katere spadajo tudi hišno-gospodinj-ske uslužbenke ter poljedelsko delavstvo. Izdaja uredbe o minimalnih mezdah bo mnogo pripomogla k konsolidiranju delavskih razmer.
Končno opozarja delavstvo na brezsmiselno kopičenje rezerv pri javnih borzah dela, ki se ne izrabljajo, in želi, da se tudi ta denar uporabi v korist brezposelnega delavstva.
Resolucija je bila navzočim prečitana in raztolmačena, nakar so jo sprejeli z velikim odobravanjem. Dasi večine navzočih kot monopolskih uslužbencev stvar neposredno ne zadeva, so le-ti pokazali veliko solidarnost, ki jo čutijo do svojih stanovskih tovarišev.
Zborovanje je trajalo skoraj dve uri in je poteklo v najlepšem razpoloženju.
V Celju se snuje podružnica ZZD. Toda ne bo odveč, ako se med svetom javno izpove, kateri niso rdeči, so pa boječi. Mar mislijo, da jih bodo radi tega delodajalci bolj ščitili. Res moramo svoje delodajalce spoštovati, ker nas še toliko plačajo, da imamo za potrebni kruh. Vedi pa, da ideja njegova ni, tebe živeti, kadar si bo naročil stroj, bo postavil stroj v tovarno, tebe pa na cesto. Zato je človek brez organizacije kakor rosa na drevesu. Ali ti je bilo morda v socialistični organizaciji lažje, plačevati 24 in celo 30 dni mesečno, kakor če bi se tukaj organiziral ter naročil »Delavsko fronto« in bi plačeval 2 Din mesečnega prispevka. Nekateri so voljni pristopiti takrat, če se jim nudi čaša vina, ko je pa med svojimi tovariši, pa pravi, še bom počakal. Prijatelji, vsakemu izmed nas, kateri živi po krščanskem nazoru, je naložena naloga, da dobra dela pričenja, nadaljuje in dovr-šuje. Kdor je odločen v veri, ta mora biti odločen v stranki.
Groblje. V nedeljo 11. oktobra je imela podružnica Zveze združenih delavcev v Grobljah svoj članski sestanek, ki je bil združen s proslavo dr. Janeza Kreka. Udeležba delavcev in delavk je bila polnoštevilna, kljub temu, da je istočasno zborovala grobljanska podružnica Jugoslovanske strokovne zveze. Sestanek je otvoril in pozdravil predsednik g. Pašič Milan. Pevski zbor je z lepo odpetimi pesmami ustvaril prav prijetno razpoloženje, član centrale je v kratkem govoru orisal življenje delavca pred Krekom, pojav Kreka in organizacij, njih dela ter uspehov. Dotaknil se je tistih, ki so spustili med Krekom in seboj zastor, da ne slišijo njegovih besedi, naj ne koketirajo z pustim očetom Mar-ksom, ampak naj hodijo po poti, ki jo je on začrtal. Pozval je k delu za ozdravljenje od komunizma in mamonizma zjedene moderne človeške družbe, po večnoveljavnih, ob Kreku potrjenih krščanskih etičnih načelih. Lepo uspeli sestanek je zaključil film »Metropolis«, ki je povzdaril, kaj druži delavca in podjetnika — srce in ljubezen.
Vavta vas. Dovolite g. urednik, da se tudi iz našega kraja oglasimo mi delavci v svojem glasilu. Tukaj pri nas je povečini delavstvo zaposleno pri raznih lesnih tvrdkah. Dosedaj se ni nobeden drug zavzel za delavstvo, da bi bilo kje organizirano, kakor edino Zveza združenih delavcev, katera je ustanovila pri nas podružnico. V nedeljo 4. t. m. smo imeli redni članski sestanek, katerega smo se vsi člani udeležili. Pokazali smo, da se naše delavstvo zaveda, kaj pomeni strokovna organizacija za naše delavstvo. Na sestanku smo vsi člani odločno zahtevali, da se naša Zveza združenih delavcev čim preje sprejme v register Delavske zbornice in to tembolj ,ker se marksisti tako upirajo temu. Ali je samo za nje ustanovljena Delavska zbornica, da bi nemoteno paševali v njej. Ko bi bila ZZD rudeče pobarvana, bi jo z odprtimi rokami sprejeli. Mi delavci vemo, kaj znajo marksistični bratci po svetu, kjerkoli pridejo na krmilo, samo podirajo, kar so pridne delavčeve roke zgradile tekom stoletij. Med drugim zahtevamo, da se čimpreje ustanovi in izvede starostno zavarovanje in da se oblast odločno zavzame za delavstvo. Ubogi delavec celo svoje življenje gara in trpi, na starost pa mu pride povečini beraška palica v roke, ker si ne more zaslužiti prej toliko, da bi si kaj prihranil za starost. Prav posebno želimo in zahtevamo, da se čimpreje sprejme zakon o minimalnah mezdah. Pri takih plačah, kakor jih ima delavstvo posebno pri nas, se delavec ne more preživljati niti samski, kaj šele družinski oče z veliko družino. Začeli
smo in delavci upamo na boljšo bodočnost. Zavedamo se tudi tega, da bomo dosegli le toliko, kolikor si bomo sami priborili. Saj ne zahtevamo več kakor to, da bodi delavec plačan za svoje delo, da bo mogel sebe in svojo družino primerno in pošteno preživljati.
Soteska pri Novem mestu. V nedeljo 11. t. m. se je vršil delavski sestanek naše podr. ZZD ob polni udeležbi naših članov. Na sestanku smo se tudi spomnili ob 19. obletnici smrti dr. J. E. Kreka. Na sestanek je prišel tudi g. Vrtačnik, zastopnik gospoda Jordana novega podjet. žage v Soteski. Nekateri ljudje so govorili, da bo žaga najmanj 6 let stala ter se veselili spričo našemu žalostnemu položaju. To se je nenadoma obrnilo, za kar se imamo v prvi vrsti zahvaliti gospodu min. dr. Kulovcu, ker on je res pravi človek za v pomoč delavstvu in kmetu. Za vse se mu najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo se pa tudi g. Škulju za njegove intervencije pri g. banu.
Viničarski vestnik.
Kmečkim viničarjem več časa! Kakor smo že poročali, morajo viničarji pri kmetih opravljati raznovrstna dela poleg obdelovanja vinogradov, Viničar mora vsak dan k svojemu gospodarju na delo in tako mora sebi zanemarjati polja, ki so mu kot plačilo za delo določena in kjer sadi krompir, koruzo itd. Te pridelke bi mogel skrbno obdelovati, česar mu gospodar ne dopušča. Ko pa pride zima, je le komaj za polovico preskrbljen. Njegova družina je izpostavljena pomanjkanju in revščini, če se sedaj potoži gospodarju, ga ta zmerja in mu očita lenobo itd. Za prizadete viničarje je edini pripomoček razmer organizacija, potom katere naj zahtevajo dovolj časa za obdelovanje svojih pridelkov.
Sneg nam je vzel večino pridelkov. Ker viničarji v Slov. gor. v zadnjem času niso mogli zaradi pomanjkanja časa požeti obilno obložene ajde, jim je zadnji sneg najobilnejši pridelek do celo uničil, ker je ajdo popolnoma zbil v tla in je viničar ne mora požeti, ampak jo bo treba podorati. Letošnja zima bo za kmečke viničarje v Slov. goricah usodna, saj je zadnje upanje odplavalo po vodi. Tudi drugi pozni jesenski pridelki n. pr. proso itd. so postali žrtev snega.
Državno prvenstvo. Nogometno držav, prvenstvo prinaša kar naprej presenečenja. Favoriti in državni prvaki se vračajo poraženi s tekem, doslej nepoznani in neuvaževani klubi pa zmagujejo ter se čvrsto "drže na vrhu tabele. Tudi v nedeljo se je godilo tako in zaradi tega se ni prvenstvena lestvica skoraj nič izpremenila. Dve najvažnejši tekmi sta se vršili v Zagrebu. Najprej sta nastopila HASK in BSK. Ker je HAŠK imel dosedaj v prvenstvenih srečanjih malo sreče, je vse verjelo v visoko zmago dosedanjega državnega prvaka BSK. Zgodilo pa se je ravno nasprotno in državni prvak je odpotoval poražen v Belgrad, kjer se je tekma končala z zmago HAšKa 2:1. Takoj nato je sledila druga važna tekma SK Ljubljana—SK Gradjanski. Zopet je bil favorit Gradjanski, ki se odpravlja sedaj na važno turnejo po Angliji. Ljubljančani pa so se tako dobro držali, da so bili skoraj ves čas igre v premoči. Vendar zmagonosnega gola niso mogli zabiti in tako se je končala tekma neodločeno 0:0. Sarajevska Slavija, ki je nastopila v Belgradu proti BASKu, je opravičila svoj sloves ter je z nevarnim nasprotnikom zaigrala neodločeno 2:2. Zagrebška Concordia je imela v Splitu smolo proti Hajduku ter bila poražena 5:0. Belgrajska Jugoslavija je nastopila v Osje-ku ter porazila Slavijo 4:1. Na prvem mestu tabele je še vedno sarajevska Slavija, na drugem BASK, tretja je Ljubljana, nato slede Gradjanski, BSK, Jugoslavija, HAŠK, Hajduk, Slavija (Osjek) in Corcordia.
Podzvezno prvenstvo ni prineslo v nedeljo posebnih presenečenj. V ljubljanski skupini je na čelu tabele Korotan, v mariborski pa se je spravil na prvo mesto železničar. V ljubljanski skupini so bile naslednje tekme: Amater—Slovan 2:1, Korotan—Olimp 4:1, Reka—Hermes 3:1. V mariborski skupini: Železničar—Celje 1:0, Čakovec—Rapid 2:2. V drugem razredu so se odigrale v Ljubljani štiri tekme s sledečim rezultatom:	Svoboda—Jadran 5:2, Mars—Mladika
9:4, Grafika—Slavija 2:1, Korotan—Moste 3:2, V Mariboru sta igrala čakovski Gradjanski in pobreška Slavija 2:2, v Ptuju domača SK Ptuj— SK Drava 2:3.
Izredni občni zbor JLASa. V Zagrebu se je vršil izredni občni zbor Jugoslovanske lahko-
atletske zveze, katerega je uprava morala sklicati na poziv ministrstva za telesno vzgojo. Proti dosedanji upravi je nastopila večina klubov. Upravičeno so ji očitali, da je precej zakrivila, da smo na letošnji Olimpijadi in na Balkanskih igrah tako slabo odrezali in da naša lahka atletika, namesto da bi napredovala, nazaduje. Izvoljena je bila povsem nova uprava, ki je sledeče sestavljena: Predsednik dr. Tritsch Norbert (ZAŠK, Zagreb), I. podpredsednik dr. Stefanovič Aleksander, načelnik ministrstva za telesno vzgojo; II. podpredsednik dr. Manojlovič (Concordia, Zagreb); I. tajnik dr. Marjan Slavko (ZASK, Zagreb); II. tajnik dr. Dujmošič (ZAšK, Zagreb); blagajnik Lokar (Maraton, Zagreb), ki pa je že podal ostavko, tehnični referent Muhvič Zlatko (HAŠK); odborniki: Krat-ky (Maraton, Zagreb), Marjan Zvonko (ZAŠK), dr. Narančič Veljko (Concordia), dr. Dončevič, inž. Lončar (oba HAŠK), Skuhala (Korotan, Ljubljana), Meixner (Zagreb), dr. Jovanovič (Jugoslavija), Vlasenko (Ruski SK), Jovanovič Laza in žegarac (oba BSK), Pandurov (Pančevo), dr. Jetmar (Rapid, Maribor), šef Ludvik (Maraton, Maribor), Kocmur (Jugoslavija, Celje), Čampa (Hermes, Ljubljana), Kermavner (Planina), Griinfeld (Ilirija), Venutti (železničar, Maribor), Savo Sancin (Primorje). V nadzornem odboru je Danilo Sancin (Primorje).
Iz uprave:
Zadnjič smo objavili, da bomo ustavili naš list onim, ki so že položnice dobili, a niso naročnine izkazali. S to številko nekaterim že zdaj ustavljamo list, ostalim bomo isto storili s prihodnjo številko, ako se ne bodo odzvali našemu opominu. Ponovno prosimo vse one, ki se jih tiče ta opomin, da se skažejo kolegijalne in iskrene prijatelje našega lista. Kateri pa trenutno res ne morejo, naj pismeno sporočijo in prosijo, da počakamo. Mnogi so na zadnji opomin tako storili in tem ne ustavljamo lista. Nekaterim prilagamo danes položnice, katerih morda še niso dobili, prosimo nakazila, sicer bodemo tudi kmalu ustavil. Marsikateri delavec, ki dobiva naš ust »Delavsko fronto«, je že lahko spoznal, da se uprava lista ne prenagli z ukinitvijo pošiljanja. Uprava uvideva položaj delavca, zato tudi pričakuje od strani delavca, da bode vsak uvidel dolžnost in potrebo, poravnati naročnino. V slučaju, da je kdo zgubil položnico, naj nam sporoči, lahko pa -tudi poravna skupno s položnico svojega prijatelja, seveda mora na nasprotni strani to sporočiti. — Knjižice »Krščanska strokovna organizacija« se dobi tudi v upravi našega lista. — J. I., Turnišče. Naročnina je poravnana do 1. oktobra. List pošiljamo dalje. Pozdrav.
Mali oglasi. Vsaka beseda samo 50 par. Male oglase je treba poslati vsaj do četrtka zjutraj in jih je treba plačati naprej.
Delavske obleke, čevlje itd. kupujemo v Grajski starinami in manufakturi, katera se je preselila v Vetrinjsko ulico 10 — ker je najcenejše.
©2,464.181. . .
Kaj pomeni ta številka? — Moč Vzajemne zavarovalnice in njenega pododdelka ljudskega zavarovanja »Karitas«. Din 62,464.181 Din znašajo vsa jamstvena sredstva Vzajemne zavarovalnice in zavarovanja »Karitas« v Ljubljani. Ali ta visoka vsota ni zadosten dokaz za popolno varnost vseh zavarovanj pri Vzajemni in pri Karitas?
Poglejmo še druge številke, ki glasno govorijo, da je za vsakega človeka sreča, če se zavaruje pri Vzajemni zavarovalnici in pri Karitas.
Vzajemna zavarovalnica (z oddelkom Karitas) ima 103.022 članov.
V preteklem letu je imela sledeči promet: Zavarovalna glavnica je narastla pri oddelku za elementarne nezgode za 330 milijonov dinarjev, pri življenjskem oddelku pa za 18 milijonov Din. Za požarne škode je zavarovalnica izplačala 5,161.855 Din, za smrtne slučaje in potekla zavarovanja pa 1,568.465 Din
Zavarovalna glavnica pri Karitas znaša 50 milijonov Din. V preteklem letu je Karitas izplačala za smrtne slučaje pol milijona Din.
če ste dosedaj pomišljali, ali bi se zavarovali ali ne, se sedaj nikar več ne pomišljajte!V negotovosti je Vaše premoženje in življenje. Zavarujte Vaš dom in Vaše življenje ter življenje svojcev. Rešeni boste velikih skrbi. Takoj se obrnite na zastopnike Vzajemne zavarovalnice, ali posebej na zastopnike Karitas in uredite vse potrebno, že s plačevanjem nizkih premij si za-sigurate mirno življenje. Najnižja premija pri Karitas je 5 Din. Toliko boste lahko vsak mesec pogrešali.
3.900 vlagateljev
je na novo vložilo do konca septembra 1936 nad 1(9“ Din 42,000.000*—. -m1
Nove vloge izplačuje
Mesina hranilnica ljubljanska
takoj brez vsake omejitve.
Za vse vloge jamči
Mestna obCina ljubljanska.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska tiskarna sv, Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).