Izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. Uredništvo In upravnlštvo »Zarje« v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 3. Sprejemajo se le frankirani dopisi. Rokopisi se ne vračajo. ZARJA Socialistično glasilo. Posamezna številka stane 1 Din. Naročnina po pošti z dostavljav-ljanjem na dom 4 Din mesečno. Za Nemčijo 5 Din., za drugo inozemstvo in Ameriko 6 Din. Reklamacije so poštnine proste. = Oglasi po dogovoru. = Proletarci vseh dežel, združite se! V Ljubljani, v soboto dne 29. julija 1922. Ne demagogija, resno delo vodi k zmagi! Boj proti draginji. Na draginjo so pa časniki, stranke in parlament popolnoma pozabili! Tako vzklikajo ljudje, ki radi kritizirajo, ne da bi razmišljali o vzrokili draginje in pa o metodah boja proti njej. Ne varajmo sami sebe, danes so razmere take, da te bodo ljudje kvečjemu smešili, če boš preveč govoril o draginji. Kliči na boj, opozarjaj, toda s tem draginje ne boš odpravil. Zakaj je tako? Boj proti draginji je potreben. Draginjo občutijo neštete množice ljudstva, ki se svoje bede prav dobro zavedajo, toda nimajo inicijative, nimajo duševnega vodstva, ne enotne smernice, zato žive svoje bedno življenje v resignaciji, v obupu, v malomarnosti. Predvsem pa moramo vedeti, da draginji v glavnem ni kriv posamezni producent ali trgovec; boj proti posameznemu kapitalistu ali oderuhu v naši državi ne more imeti bistvenega uspeha, ker ima draginja svoj glavni vzrok v svetovnem gospodarstvu. Srednja Evropa je po vojni gospodarsko uničena, zlasti velja to za premagane države in*pa one, ki so med vojno potrebovale velika posojila od antante. Med te spada tudi naša država. Vse te države imajo ogromne dolgove v antantnih drža vah kot vojna posojila ali pa kot vojna odškodnina. Produkcija pa v teh državah še ni v tiru, surovin nimajo in če se hočejo gospodarsko razviti, morajo na konto dolgov delati zopet dolgove, da si nabavijo različne potrebščine. Za primer navedimo samo našo državo, ki ima razmeroma dobre gospodarske predpogoje za ugoden kapitalistični razvoj. Poročevalec finančnega odbora dr. Voja Veljkovič je povedal, da dolguje država Franciji 1300 milijonov frankov, Aneliji 25 milijonv funtov, Ameriki 56 milijonov dolarjev in manjše zneske drugim državam. Okroglo dolgujemo v kronski vrednosti okolo 200 milijard kron. Pride pa še amerikansko posojilo 100 milijonov dolarjev, kar znaša v našem denarju okolo 32 milijard kron. Vsi dolgovi bodo tor J znašali okroglo 230 milijard. Vzemimo, da se ti dolgovi obrestujejo samo po 5 odstotkov (a se-obrestujejo znatno višje), tedaj znašajo letno samo obresti brez amortizacije 12 milijard kron, to je več kot letni državni proračunski dohodki sploh. In amortizacija, stroški za upravo države, kje so ti? Ako bi hoteli plačevati obresti, amortizirati glavnice pu imeti še denar za upravo, bi moraK proračun podvojiti, to je zvišati davke za 100 odstotkov. In kar je glavno pri tem, moramo plačati vse to v zlatu, oziroma v blagu ali zaslužku Primerjajmo še vrednost denarja. Papirnatega denarja imamo okoli 18 milijard kron; po sedanjem kurzu ima oapir vrednost 360 milijonov predvojnih kron. Ker je v državi 12 milijonov prebivalcev pride na prebivalca 30 K prave vrednosti. Pred vojno pa je redoma prišlo na prebivalca po 45 K. (Ad. Klein, Marb. Zei-tung.) Iz teh dveh primerov je razvidno, oa inozemski kapital ne more imeti zaupanja v naše gospodarstvo. Tak je bil položaj pred najetjem ameri-kanskega posojila. Nedvomno se to posojilo definitivno sklene in če se to zgodi. vzamejo Amerikanei gozde, rudnike in monopole v zakup ter s tem odvzamejo državi velik del naravnih eksploatacijskih sredstev kar bo zopet oviralo razvoj gospodarstva v državi. Jugoslavija je, kakor smo videli zgoraj, zadolžena državica. Novo posojilo bo le prašek sladkorja na veliko čašo pelina. Naša naloga ni, da branimo in zagovarjamo sedanjo vlado v tem pogledu. Vsa javnost ve, da je gospodarstvo v državi silno slabo. Cela vrsta afer glede podkupovanja, provizij, verižništva, oderuštva i. t. d., so stvari, ki silno pospešujejo draginjo. Nepotrebni stroški za militarizem, dočim za bolnice denarja manj ka, so same stvari, ki pričajo, da v državi ni vse v takem redu, kakor bi ga želeli. Tudi dejstvo, da se državno posojilo in proračun sprejmeta le s tretjino poslanske zbornice, dočim je očividno dve tretjini poslancev (vštevši komuniste) nasprotnih obema sklepoma, je tak simptom, ki zbuja nezaupanje. Poslancev je imela zbornica 418, glasovalo jih pa za predlog vlade le 170. V zadnjem odstavku se sklicujemo na domače razmere, ki sicer niso giavni vzrok draginji, vsekakor jo pa jako pospešujejo. Omeniti moramo še moko, mast in meso. Tega blaga pridelamo v državi dovelj. Državna uprava pa dovoljuje, da veletrgovci kljub zadostnemu pridelku navijajo cene. Moka velja danes 26 do 27 K, meso 64 do 70 K, mast celo že 140 do 150 K. In če govorimo s kmeti, se ti pritožujejo, da jim plačuiejo trgovci živino po 15 do 20 K kilogram. F.nako kakor z mesom, je tudi z drugimi domačimi pridelki. Nedvomno je torej: če bi imela vlada zmisel za boj proti draginji, da bi tukaj lahk*-rnncgo storila proti draginji, ne da H oškodovala male obrtnike in kme-'e, ogromno pa koristila konsumen-tom. Draginja omiliti bi se res dala torej neglede na svetovni gospodarski položaj, če bi konsumenti prisilili vlado, da izda primerne odredbe; ker pa te sile ni, gospodje dalje bogate, kakor so si zamislili. N Draginja vobče je torej produkt svetovnega kapitalističnega gospodarstva. In če gre boj proti draginji, mora iti v prvi vrsti proti mednarodnemu kapitalizmu, ki ogabno izkorišča osiromašeno srednjo Evropo v strahu, da izgubi svoje zahtevke. Proti fronti kapitalizma mora vstati fronta izkoriščanih in potem šele se boj prične, pravi boj. . Nobenega dvoma pa tudi ni več, da srednjeevropske države teh ogromnih brcne bodo mogle prenesti. Združile se bodo. In tedaj bo morala izkoriščana para izjavit’, ali sprejme kanone, ki jih pošljejo izkoriščevalci ali ne? rJo takega poloma mora priti naravnim potem. Evropa se mora otresti izžemanja, ker ga ne prenese. To ni hiijskanje, nego konstatiranje naravnega procesa, ki ne more bi čiti uspešno pogajanja i v interesu delavstva in produkcije. Ministrstvo za šume in iude je odredilo enketo. Enketo, ki naj razpravlja, ugotavlja. Seveda pa ni ministrstvo za šume in rude pozabilo poudariti, da nima nobene zakonske podlage, da bi uredilo delavno razmerje med družbo in delavstvom. Ker pa zakonske podlage nima, zato so jalove vse te komisije, ker danes niso časi, da bi se s prigovarjanjem in posredovanjem rešilo delavstvo bede. Beda, pomanjkanje delavstva je doseglo vrhunec. Zato delavstvo ne more popuščati, se z obljubami na boljše čase ne more zadovoljiti in od svojih zahtev ne odstopiti. Centralna vlada pa bo morala dobiti zakonsko podlago za to, da mora imeti delave. vsaj eksistenčni minimum. Prometne kalamitete. Pod tem naslovom prinaša „Tr-govski list“ v svoji zadnji številki uvodnik, v katerem kritizira železniško upravo, in pravi med drugim: Pretekli teden je zagrebško ravnateljstvo dekretiralo ponovno prepoved prevzemanja brzovoznega in tovornega blava v vagonskih tovorih iz postaj v Sloveniji za vzhod, ter prepovedalo tudi vsak tranzit za proge in postaje na vzhodu. Zaprlo je glavno progo Vinkovce-Sisek, ter druge spojne proee, celo za živilne transporte žito in živino, ki so namenjeni za Slovenijo. Med drugim pravi Trgovski list, da imamo sedaj novih lokomotiv in vagonov, da pa je 60 strojevodij državni železnici službo odpovedalo in sedaj primanjkuje strojnega osobja. Na koncu pravi „Trgovski list“, da so temu vzrok tudi številni brzo-vlaki, ki promet ovirajo. Mi smo nekoliko drugega mnenja, kakor »Trgovski list“. »Trgovski list“ ne pove, zakaj je 60 strojevodij odpovedalo službo! Tedaj, gospodje, da tudi to veste, ne samo stroje se mora maziti in kuriti, če hočemo z njimi voziti, temveč tudi strojevodja ni nič drugega kakor stroj, ki mora jesti in piti, če hoče lokomotivo voditi. Gospodje naj vedo, da strojevodje, ki so bili lansko leto poslani v Slavonijo in na hrvaško, še danes po enem letu nekateri niso dobili svojih dnevnic in kilometrine. Kako naj ti ljudje opravljajo službo? Mi smo že v zadnji številki povedali, da železničarji nič več svojih plač ne kritizirajo, temveč samo še pihajo od jeze kakor kraški gadje! Mi smo že zdavnaj vedeli, da pride do tega, da bodo želzničarji pričeli državni železnici hrbet obračati. In, da bo promet oviran ob najvažnejšem času, ko je treba živila prevažati! In kaj nas čaka? Dragi-ginja, ki zadnje dni že zopet kruto narašča. Razni špekulanti prav dobro vedo za vsako železniško oviro in jo izrabljajo v ta namen, da gredo s cenami navzgor, če vidijo, da s<^ zaloge krčijo. Gospodje, povejte ministru sa-obračaja, da plače, ki jih prejemajo železničarij, ne odgovarjajo davno sedanji draginji; te naj se urede najprej, potem se bodo kolesa hitreje vrtila in osobje ne bo železnico zapuščalo. Vsem, ki čutijo pošteno. Dne 14. julija je „Naprej“ objavil članek s. I. Kaiserja na uvodnem mestu, v katerem hoče govoriti o razmerju med politično stranko in strokovnimi organizacijami. Kdor čita ta članek, zlasti uvod, dobi vtis prikritega očitka, da ravnajo opozici-jonalci nepošteno. V resnici pa članek ne pove nič drugega, kakor da st) bili „stari“ voditelji strokovnih organizacij nedosledni glede na taktiko. Z drugimi besedami se to pravi, kar je bilo, je bilo šušmarenje, ker o taktiki v članku ni govora. Naše mnenje je, da je vprašanje taktike političnih in strokovnih organizacij globokejše. Nedvomno pa je za vse organizatorje in agitatorje politične strokovne organizacije, da se taktika obeh organizacij ne slaga vedno, čeprav bi bilo idealno, da bi se popolnoma slagali ter da bi bila pokreta politični in nepolitičnf popolnoma homogena. Sploh se pa taktika v proletarskem gibanju vsak dan lahko izprerninja štiriindvajset-krat, kakor pravi Bebel, in vendar lahko ostane pokret razredni, proletarski. Taktika je odvisna od moči organizacije, od moči nasprotnika in od socialnih razmer, v katerih se delavstvo nahaja. Tudi kulturno stališče ni brez pomena. Dokler je organizacija slaba, majhna, je njena taktika povsem drugačna kakor pa taktika močne organizacije. Majhna politična stranka lahko kriči, če pa postane močna, mora pričeti delati in postane odgovorna za svoja dejanja. In če je nastala ta izpremeinba, bo tudi taktika organizacije precej drugačna, sicer agresivna, ra'zredna, a vendar se bo bistveno razločevala od prejšnje taktike, ker mora sedaj ustvarjati bodočo družbo. Isto, kar velja za politično stran-, ko, isto velja ža strokovne organizacije, ki so pravzaprav gospodarske, ter se bojujejo za izboljšanje socialnega položaja delavstva, kar v prvi vrsti bistveno ni naloga politične str3hke. Namen strokovnih organizacij je torej gospodarski, na- men politične stranke pa revolucionaren direktno v smeri izpremembe človeške družbe. Drugo vprašanje pa je, ali ne bi bilo na mestu, da to nalogo prevzamejo tudi strokovne organizacije, ki se danes bavijo sko-ro izključno le z materielnimi in socialnimi vprašanji v družbi sami. Strokovne organizacije imajo danes večinoma posebne naloge v delavskem gibanju; njih struktura je bolj popolna nego ona političnih organizacij, zaraditega njih taktika ni toliko odvisna od političnega razpoloženja. Te in enake razmere so zlo, ki povzročajo različno taktiko obeh organizacij. Danes pa je proletarijat povrhu razcepan še sam politično na številne struje, ki vsaka hoče vplivati tudi na taktiko strokovnih organizacij; zaraditega so strokovne organizacije primorane zavzemati med temi strujami nekako nevtralno stališče in odločati še bolj kakor prej o svoji taktiki same, kar pa nikakor ne škoduje pokretu, dokler ostane njih taktika razredna. Razumemo težnjo, da bi politična stranka in strokovne organizacije vedno enotno nastopale. In mogoče bi bilo to, če bi šlo samo za vprašanje taktike, ker bi se v organizacijah lahko razvila trezna razprava brez strasti in škode ter pravo načelo končno zmagalo. Kakor pa že razvidimo iz navedenega članka, ne gre v njem za taktiko, marveč, nehote morda, za to, da se ogrdi one sodruge, ki so drugačnega mnenja. 'laka polemika ne more pospeševati misel organizacije. In prav zaraditega. ker ni možna stvarna debata, je bolje, da se debata izvede zunaj organizacij, in ko bo iz čiščena, pa organizacije lahko povedo svoj da ali ne. Edino zaraditega smo taktično za taktiko nevtral nosti, ki je pa načelno ne odobravamo. In dokler ovira ni odpravljena, je taktika sporedne kooperacije naj-priporočljiveja. Četrta internacionala. Koncentracija proletarijata. Pod tem naslovom piše v »Jugoslaviji« neki Katon in skuša dopovedati, kako neobhodno je potrebna enotna fronta delavstva, ki naj bi se uprla reakciji v naši državi. Gospod Katon ima prav. Nekaj drugega pa je, česar člankar v »Jugoslaviji« ne uvideva, to je, da socializma brez internacionale ni! Pisec v »Jugoslaviji« naj si malo ogleda četrto internacionalo, ki se pravkar zbira v Benetkah, na Rivieri in v drugih svetovnih kopališčih, v katerih praznuje svoje orgije, tako, kakor še nikdar pred vojno. Ta kapitalistična internacionala pa zboruje in se zbira tudi na našemu slovenskemu Bledu . Pisec prav dobro ve, da je kapitalistična internacionala zborovala pred kratkim na Bledu pod firmo »Industrijska konferenca«. In na tej konferenci so imeli glavno besedo reprezentanti italijanskega in nemškega kapitalizma, tudi Nemci. G. Vinko Majdič, ki je otvoril konferenco, je Slovenec, bil pa je več ali manj samo za dekoracijo, besedo so pa imeli gg. Westni, Noti in drugi taki reprezentanti kapitalizma. Da, potrebna je enotna fronta proletarijata, vsekakor pa skupnega svetovnega proletarijata, do tega tudi pride, ker bo proletarijat ravno četrta internacionala prisilila do tega. Sodrugi! Razširjajte in podpirajte „Zarjo“! LISTEK. Po F. Hanuschu - Maksim Svetlič: Plemenito srce. Pred vhodom v grad grofice Forstheim so stale lahke, elegantne sanke. Nestrpno sta udarjala iskra vranca v sveže zapadli sneg. V žvenketanje srebrnih zvončkov se je tupatam vmešalo glasno rezgetanje konj, ki je neprijetno motilo veličastni zimski mir. Po gladko obritem mastnem obrazu kočijaža, ki je kot marmornat kip sedel na kozlu, je večkrat švignil izraz fiezadovoljstva. Z rokami je krotil nemirne živali, s svojimi drobnimi očmi pa pogledoval na velika, železna vrata gradu, katerih enolično zunanjost je kvarila mala bela tablica na kateri se je blestel napis: »Prosjačenje in kroš-njarenje prepovedano«. Končno so se vrata odprla in pojavila se je grofica v spremstvu angleške družabnice in dveh slug. Slugi sta ji nosila dragocene težke kožuhe. Grofica, visoka, starejša dama, koje lasje so se že močno posre-brili, je stopila z mladostno svežostjo v voz. Nekoliko težje ji je sledila, v službi ostarela angleška dru-žabnica. »Skozi gozd«, je ukazala kratko kočijažu grofica in si pri ^m ovila noge in život v toplo kožuhovino. Konji so zdirjali po zmrznjeni, sneženi cesti proti gozdu. Monotona, s snegom pokrita pokrajina na obeh straneh ceste, svinčeno nebo in drevesa kot suhe metle štrleča proti nebu, niso v stanu obuditi občudovanja. Jata vran, ki je priletela od vzhoda in se kričeč spustila ob cesti na tla, je zbudila pozornost grofice. »Uboge živalice«, izpregovori s sočutjem. »Da, uboge živalice«, ponovi družabnica. »Vsaj jih mOra biti konec ob tem mrazu« nadaljuje grofica. »Zemlja je popolnoma zmrznjena, kje naj dobijo hrane? Oh, ko bi jim mogla pomagati!« Težko zavzdihne pri tem, kar napravi seveda tudi njena angleška družabnica, pri tem pa ne pozabi, da si gorko odejo tesneje ovije okolo telesa. Le še nekoliko korakov je ločilo vprego od gozda, ko naenkrat ustavi kočijaž sanke. »Grofovska milost, dve srni!« Pri tem pokaže proti robu gozda. Dve srni sta stali na robu gozda in tresoč se mraza opazovali s svojimi prebrisanimi očmi gosposko vprego. »Oh, uboge živali, koliko morajo trpeti od gladu in mraza, pa so vendar stvarstvo božje!« »Da, tudi stvarstvo božje!« zastoče komaj slišno družabnica. »Tu moramo pomagati«, pravi odločno grofica. »Ako že morajo te uboge stvarice zmrzovati, ne smemo trpeti, da bi poginjale od gladu!« »Predobrotna ste, grofovska milost.« Grofica je ta poklon družabnice sprejela mirno, ne da bi ji privoščila le pogled za to. »Naprej! — Ne morem več pre- POLITIČNI PREGLED. Delo naših poslancev. O škandaloznih razmerah pri slovenskih Drž. Borzah Dela je vložil te dni so-drug Tokan interpelacijo v parlamentu, ki jo bomo priobčili v ilustracijo razmer v eni prihodnjh' številk. Odgovor. Na interpelacijo, katero je dne 24. junija 1922 v zadevi državne posredovalnice za delo in službe v Sloveniji naslovil na ministra za socialno politiko narodni po slanec s. Tokan, je dobil od ministra ver g. Krstelja kot zastopnika ministra za socialno politiko obvestilo, da bo minister odgovoril na interpelacijo kakor hitro dobi potrebne podatke. — Smo res radovedni, kdaj bo to. Uradniška pragmatika. Naši demokrati imajo v svojih registrih tudi rešitev uradniškega vprašanja. Ob gotovih obdobjih pišejo dolgovezne članke v svojem časopisju, kako nujna ie rešitev uradniškega vprašanja. To pesem godejo že od preobrata. Za vsakim zakonom, ki je trenotno v parlamentarni debati obljubljajo in bombastično napovedujejo obravnavanje uradniške pragmatike. Ta farsa, ki jo uganjajo bankokratski demokrati s sestradanim uradništvom je gnjusna. Njim je socialno pravična ureditev uradniškega vprašanja deveta briga. Gre se jim, da ohranijo svoji stranki uradniške glasove, zato skušajo od časa do časa tolažiti z vodenimi članki lačne in prazne uradniške želodce. — Reisner je za Žerjava hitro skočil na delo. Malenkost mu je bila „dognati“ njegovo nedolžnost. Dasi so tudi v tem slučaju igrale važno ulogo precej visoke številke. Pri uradniškem vprašanju pa caplja, odlaša in čaka, da bodo zopet volitve. Uradniki, pragmatika ba rešena takrat, kadar boste vrgli demokratsko kliko na tla! Politične železnice. Problemi železnic, kjer jih ni, so vsekakor hvaležna stvar za narodno gospodarstvo. Država je najela 500 milijonov notranjega posojila za zgradbo železnic, pa ga je porabila v druge namene ki zavaruje delojemalce za slučaj bolezni, iste zavarovati tudi za slučaj nezgode. V roku 14 dni se mora prijaviti tudi vsako izpremembo v obratu (namestiltv novih strojev in slično) na predpisani tiskovini ..Prijavnica o izpremembi v obratu". V roku 14 dni je prijaviti vsako pra-nehanje ali ustavitev obrata. O uvrstitvi obrata v nevarnostni raz icd in o določitvi nevarnostnega odstotka bo Okrožni urad obvestil vsakega delodajalca s posebnim odlokom. Pri onih delodajalcih, ki bi ne izpolnili svoje prijavne dolžnosti, bo okrožni urad ^am na licu mesta in na stroške delodajalca zbral vse za uvrstitev obrata v nevarnostni razred in odstotek potrebne podatke. C. Prispevki za zavarovanje. 1. Prispevki za bolniško zavarovanje. Na podstavi § 21. ZZD se vsi zavarovanci uvrste po višini njih zaslužka v 17 mezdnih razredov po sledeči razpredelnici: 73