letnik 17, št. 1-2/06 Jan SUCHAČEK Urbana geografija denarnega gospodarstva v Češki republiki članek obravnava prostorsko strukturo češkega bančnega sektorja. Bančna središča in druga področja bančništva vplivajo na različno ekonomsko moč različnih delov države. Zagovarja se teza, da je prostorsko zgoščevanje bančnih središč v češki republiki samo ena od oblik centralistične ureditve države po tradicionalnem modelu središče-obrobje. The article deals with the spatial structure of the Czech banking sector. Bank headquarters and other banking activities affect the variation in economic power of di^erent parts of the country. The advocated thesis is that spatial concentration of bank headquarters in the Czech Republic are only one of the manifestations of national centralisation, which corresponds to the traditional model centre-periphery. Bančni sektor Češka republika Ekonomska moč Sedeži podjetij Banking sector Company headquarters Czech Republic Economic power 1. Uvod Brez dvoma je sodobna neusmiljena tekma med mesti še poudarila kompleksnost medurbanih odnosov v okviru prostorskih struktur Vsa mestna vodstva poskušajo privabiti različne ciljne skupine. Banke - posebno njihove centrale - so ena od najpomembnejših, saj kažejo položaj mesta na ekonomskem zemljevidu. Razporeditev sedežev bank je pravzaprav prostorski izraz močno diferencirane ekonomske moči. Namen tega članka je analizirati in interpretirati prostorske strukture sedežev bank v Češki republiki v zadnjih 15 (tranzicijskih) letih. Razpravlja tudi o pomembnosti njihove lokacije za ekonomsko moč posameznih mest in teritorialno nesorazmeren ekonomski razvoj. 1.1 Prostorski vidiki bančnega sektorja V splošnem moramo banke razumeti kot žarišča geografije financ. Njihova posebna pomembnost v odnosu do prostorskega razvoja se povečuje zaradi njihovih primarnih dejavnosti, to je zagotavljanja finančne podpore. Pogoji, v katerih so njihove osnovne funkcije, kot so shranjevanje denarja in kreditiranje, zagotovljene, so prostorsko diferencirane celo znotraj posameznih držav. Finančno odločanje in umestitev financ ostajata zgoščena v nekaj denarnih centrih in regijah. Pomanjkanje takih centrov ali oddaljenost od njih so slabost v dostopnosti do financ (Corbridge, Martin and Thrift et al, 1994). Finančni servisi kot vrh produktivnih storitev delujejo kot vzajemni magneti, kar se kaže v veliki prostorski koncentraciji bank in drugih finančnih servisov v velikih mestih. (Semple, 1985) Porteous (1995) poudarja, da osebni stiki, ki so značilni za udeležence na centralnih lokacijah, zmanjšujejo predvsem transakcijske stroške. Na kratko - kumulativni mehanizmi, ki podpirajo zgoščevanje sedežev bank, so precej močni. 1.2 Prostorska struktura v Češki republiki Stanja v bančnem sektorju v Češki republiki, ki je značilna država v prehodu, ne moremo soditi enostavno po prej omenjenih teorijah, saj te veljajo predvsem za najnaprednejše države. Sodobna Češka republika je v ekonomskem in so- cialnem pogledu zelo heterogena država. Polarizacija med glavnim mestom in dragimi deli države je pravzaprav v nasprotju s sistemom naselij v Češki republiki. Z institucionalnega vidika so manevrski prostor in finančni viri avtonomnih enot na obeh ravneh - lokalni in regionalni - daleč od zadostne in ekstremne koncentracije odločilnih političnih in administrativnih moči v glavnem mestu, kar neugodno vpliva na celotno državo (npr Ju-rečka, 2002, ali Suchaček, 2004). Prisotnost vseh glavnih organizacij v enem središču privablja številne ekonomske, socialne in drage aktivnosti v glavno mesto. Empirična analiza jasno priča, da se ekonomska raven glavnega mesta stalno viša, medtem ko gre drugim regijam izrazito slabše. Sčasoma se je v Češki republiki razvil model, ki spominja na načelo »središče-obrobje« (Va-radzin, 2004, ali Suchaček, 2005). Za potrebe tega prispevka je pomemben podatek, da v Pragi živi okrog 11 odstotkov prebivalcev Češke republike. Vendar zaradi centralističnih mehanizmov, v katere je življenje v državi močno vpeto, na glavno mesto odpade 40 do 50 odstotkov celotnega socialno-ekonomskega po- letnik 17, št. 1-2/06 tenciala države. Praga ne leži v geografskem središču države, zato so transakcijski stroški, povezani s tem neugodnim sistemom, precej visoki. mest z vsaj enim sedežem banke je doseglo rekordno vrednost 13. Od leta 1994 se ta kazalec ni več povečeval. Še več - nekaj malih in srednje velikih bank je bankrotiralo ali so se bile zaradi ekonomskih problemov prisiljene spojiti z močnejšimi partnerji. 2. Prostorske dimenzije bančne strukture v Ceski republiki Na začetku preoblikovanja je bančno licenco dobil skorajda vsakdo, ki je izpolnjeval pogoj minimalnega zneska kapitalskega deleža, potrebnega za ustanovitev banke. Ta znesek je bil 300 milijonov čeških kron (CZK) oziroma približno 10 milijonov ameriških dolarjev (USD), leta 1994 se je limit povečal na 500 milijonov CZK. Sklad komercialnih bank je sestavljalo nekaj velikih državnih bank s preizkušenim kadrom in izkušnjami (imenovanih Veliki štirje) in na novo ustanovljenih majhnih privatnih bank (Frait, 2000). Leta 1989 so imele tri banke svoje sedeže v glavnem mestu Praga, leto kasneje osem, kar kaže tako izkušnje kot tudi finančne možnosti pomembnih igralcev v glavnem mestu. Leta 1990 je samo ena banka - ustanovljena v industrijskem mestu IJs^f nad Labem - imela svoj sedež zunaj Prage. V letih 1991 in 1992 se je začelo prostorsko širjenje sedežev bank, ko so bile ustanovljene primarne regionalne banke. Poleg ustanavljanja novih bank v Pragi so se novi sedeži poj avili v Mlada Boleslavi, Hrade-cu Kràlovém, Plzn^^rostèjovu, Olonioucu, Ostravi, Frydek-Miste-ku, Bmu in Hodonmu. Preglednica 2 prikazuje prvih pet mest s sedežem bank v letu 1992 V letu 1993 se je zgodil določen obrat v razvoju regionalne strukture češkega bančništva, saj so bile takrat ustanovljene zadnje nove ren Labem, ZUn and Opava). Število Slika 1: Zemljevid čeških mest, v katerih so bili po letu 1989 sedeži bank (Vir: avtor) Preglednica 1: Velikosti mest, v katerih so bili sedeži bank po letu 1989 t1] (Vir: češki statistični urad) Mesto Praga Brno Ostrava Plzen Olomouc Hradec Kralové Usti nad Labem Zlin Frvdek-Mistek Opava Prostejov Mlada Boleslav Hodonin Regija Praga (Prague) Jihomoravsky (Južna Moravska) Moravskoslezsky (Moravsko-Šleziiska) Plzensky (Plzenska) Olomoucky (Olomouška) Kralovehradecky (Hradec Kralovska) Üstecky (Üstecka) Zlinsky (Zlinska) Moravskoslezsky (Moravsko-Šleziiska) Moravskoslezsky (Moravsko-Šleziiska) Olomoucky (Olomouška) Stredočeskv (Osrednja Bohemija) Jihomoravsky (Južna Moravska) Število prebivalcev 1.170.571 367.729 311.402 162.627 100.752 94.694 93.859 78.599 59.897 59.843 47.165 42.972 26.290 Preglednica 2: Prvih pet mest glede na razmerje udeleženega kapitala njihovih bank v državnem bančnem sektorju v letu 1992 (Vir: www.cnb.cz in avtorievi izračuni) Razpored mest leta 1992 1. Praga 2. Mlada Boleslav 3. Plzen 4.-?;. Brno 4.^5. Olomouc Udeležena sredstva (v milijonih CZK) 22.130 1 ?46 650 500 500 Delež mesta v bančnem sektorju (v %) 81 8 4.6 2.4 1.8 1.8 letnik 17, št. 1-2/06 Nastajajoči prostorsko finančni profili so bili spremenjeni ali včasih celo izbrisani v prvi bančni krizi med letoma 1994 in 1997, ko je bilo štirinajst bank prisiljenih opustiti svoje aktivnosti^]. Med potekom te faze so se sedeži bank skoncen tri rali v glavnih urbanih središčih. Število mest z vsaj enim sedežem banke se je do leta 1997 skrčilo na samo sedem. Hkrati je hierarhija bančnih središč postala nekoliko skladnejša - čeprav le začasno - s strukturo naselij v državi. Preglednica 3: Prvih pet mest glede na razmerje udeleženega kapitala njihovih bank v državnem bančnem sektorju leta 1994 (Vir: www.cnb.cz in avtorjevi izračuni) Razpored mest leta 1992 Udeležena sredstva (v milijonih CZK) Delež mesta v bančnem sektorju (v %) 1. Praga 50.644 83.9 2. Plzen 1.672 2.8 3. M. Boleslav 1.246 2.1 4. Üsti nad Labem 1.195 2.0 5. Ostrava 994 1.7 Preglednica 4: Prvih pet mest glede na razmerje udeleženega kapitala njihovih bank v državnem bančnem sektorju leta 1997 (Vir: www.cnb.cz in avtorjevi izračuni) Razpored mest leta 1992 Udeležena sredstva (v milijonih CZK) Delež mesta v bančnem sektorju (v %) 1. Praga 54.681 84.4 2. Brno 3.201 4.9 3. Ostrava 2.100 3.2 4. Üsti nad Labem 1.481 2.3 5. Zlin 1.010 1.6 Preglednica 5: Prvih pet mest glede na razmerje udeleženega kapitala njihovih bank v državnem bančnem sektorju leta 2000 (Vir: www.cnb.cz in avtorjevi izračuni) Razpored mest leta 1992 Udeležena sredstva (v milijonih CZK) Delež mesta v bančnem sektorju (v %) 1. Praga 71.109 94.6 2. Ostrava 2.444 3.3 3. Plzen 1.000 1.3 4. Brno 650 0.9 Med letoma 1997 in 2000 se je dinamika sprememb češkega bančnega sektorja nadaljevala. Za leto 2000 je bilo že nemogoče imenovati prvih pet čeških bančnih središč, saj so sedeži bank ostali le v štirih največjih urbanih središčih v državi. V začetku enaindvajsetega stoletja je češki bančni sektor doživel drugo krizo, ki je še bolj oslabila že tako šibko zaupanje v finančne institucije. Druga bančna kriza je zadevala predvsem velike poldržavne banke in razkrila ogromen obseg neplačanih in nezadostno zavarovanih posojil, ki so jih zagotavljali le »Veliki štirje«. Nedoločen in nedosleden pristop češke države, s katerim so se obdržali ustrezni deleži v skupini Veliki štirje, je v končni fazi pripeljal do fenomena bančnega socializma (Zemplinerova in Machaček, 2001). Skupni stroški bančne sanacije so ocenjeni na 450 milijard CZK Tedaj se je pojavil le en nenavaden fenomen: delež bank s sedežem v Pragi se je rahlo zmanjšal s 94,6 odstotka na 94,1. Med letoma 2002 in 2005 so se zgodile nove pomembne spremembe. V Ostravi in Plznu sta bila le po en sedež bank in oba sta bila prisiljena opustiti svoje aktivnosti. Od konca leta 2005 je bilo tako v Pragi 23 sedežev bank, zunaj glavnega mesta pa le eden Preglednica 6: Privatizacija štirih največjih čeških bank, imenovana Veliki štirje (Vir: Zemplinerova, Machaček (2001)) Ime banke Česka spofitelna Investičnf banka (IPB) Komerčni banka Československa obchodnfbanka Vavčerska privatizacija (% udeležbe) v 1992 37 52 53 0 Neugodna posojila od 1998 42 21 33 22 Leto privatizacije in kupec 2000, Erste Bank 1998, Nomura 2001, Société Generale 1999, KBC Bank % udeležbe 52 36 60 60 Dohodki od prodaje (v bilijonih CZK) 19 3 40 40 Ocena pretoka kapitala v banke v zvezi s privatizacijo (v bilijonih CZK) 35 0 56 0 letnik 17, št. 1-2/06 Zdaj ne obstaja niti ena od regionalnih bank, ki so bile ustanovljene v devetdesetih letih prejšnjega stoletja na bazi lokalnih/regionalnih prizadevanj. V vsem preučevanem obdobju razen Prage ni bilo dragih pravih bančnih središč. 3. Bančne dimenzije modela sredisče-obrobje ali namesto sklepa Ocena hierarhije češkega urbanega bančništva je razkrila velik in rastoč prepad med glavnim mestom in drugimi deli države. V sedanjih okoliščinah se postavlja neizogibno vprašanje: kdaj bodo vsi sedeži bank skoncentrirani izključno v Pragi? Na splošno je bilo opaziti, da sedeži v manjših urbanih središčih ne morejo vzdržati pritiskov konkurenčnosti tako kot prvi. Z vidika institutionalno-prostorskih značilnosti večine držav bi bil to naraven potek, ki bi ga lahko opisali kot proces prilagajanja regionalne strakture bančnega sektorja državnemu sistemu naselij. Seveda se je ta težnja v končni fazi izkazala za golo iluzijo - sedanja prostorska struktura je v nasprotju z obstoječim sistemom naselij in prej kaže mehanizme državne centralizira-nosti. Graf 1 prikazuje, kako naglo se je bančni sektor razvil v izhodišču preoblikovanja v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Zmanjšanje števila mest, kjer je vsaj ena banka imela svoj sedež, je bilo v splošnem razumljeno kot prostorska konsolidacija bančnega sektorja. Nedavni razvoj kaže, da se je prilagajanje bančnega sektorja državni strukturi naselij zgodilo le navidezno in da je proces koncentracije potekal dalje, kar je v skladu s splošnimi centripetalnimi težnjami v Češki republiki. Administrativne, politične in ne nazadnje finančne strakture, ki imajo svoje sedeže v Pragi, so vzajemno povezane in nadzorujejo ekonomski razvoj v regijah, ki so »obsojene« predvsem na manufakturne funkcije. Ta prostorska delitev dela kaže državni model po modelu sre-dišče-obrobje. Pretirano zgostitev sedežev bank v enem mestu lahko razumemo kot le eno od sestavin polarizacije v Češki republiki, ki se praktično kaže v vseh sferah njenega delovanja. Jan Suchaček, VŠB - Tehniška univerza v Ostravi, Ekonomska fakulteta, Oddelek za regionalno ekonomijo, Ostrava, Češka republika e-pošta: jan.suchacek@vsb.cz Opombe I1! Kot na 31. december 2004. |2] Problem izbire pravega kazalca, ki bi zajel čvrstost finančnega sektorja v posameznem mestu, je bil naslovljen v uglednem prispevku avtorja Kerra (1965). Kerr je predlagal nekaj kazalcev: • Delež ustreznih zaposlenih glede na vse zaposlene, Obseg osnovnega kapitala bank s sedežem v mestu, • Delež unovčenih čekov v mestu, • Promet na mestni borzi. Blažek (1997) je pravilno poudaril, da razmere v Češki republiki izključujejo možnost uporabo treh od štirih kazalcev, ker podatki niso na voljo (kot na primer pri deležu zaposlenih glede na vse zaposlene) in deleža unovčenih čekov v mestu ali nerelevantnosti, ker v državi obstaja le ena borza. Osnovni kapital bank omogoča neposredno pri- Preglednica 7: Prvih pet mest glede na razmerje udeleženega kapitala njihovih bank v državnem bančnem sektorju leta 2002 (Vir: www.cnb.cz in avtorjevi izračuni) Razpored mest leta 1992 Udeležena sredstva (v milijonih CZK) Delež mesta v bančnem sektorju (v %) 1. Praga 66.334 94.1 2. Ostrava 2.444 3.5 3. Plzen 1.000 1.4 4. Brno 750 1 Preglednica 8: Prvih pet mest glede na razmerje udeleženega kapitala njihovih bank v državnem bančnem sektorju leta 2005 (Vir: www.cnb.cz in avtorjevi izračuni) Razpored mest leta 1992 Udeležena sredstva (v milijonih CZK) Delež mesta v bančnem sektorju (v %) 1. Praga 68.604 98.8 2. Brno 819 1.2 '25 14 12 10 8 6 4 2 13 11 7 4 4 2 1992 1994 1997 2000 2002 2005 Leto Graf 1: Število mest s sedežem vsaj ene banke (Vir: www.cnb.cz in avtorjevi izračuni) 0 letnik 17, št. 1-2/06 merjavo finančne moči mest, zato so podružnice tujih bank izvzete iz analize. I3I To lahko razložimo z aktivnostmi »Velikih {tirih« v kombinaciji z liberalnim izdajanjem bančnih licenc. Po Blažeku (1997) se je ekonomski polom malih bank zgodil zaradi niza dejavnikov, od slabega splošnega učinka češke ekonomije, pomnoženega z vzajemno nelikvidnostjo podjetij, do neizkušenosti bančnega osebja s kazenskimi aktivnostmi, kot so bančne prevare. I4I Dolgoročni obstoj teh poldržavnih bank kot tudi ves nabor nejasnih aktivnosti lahko opredelimo kot odličen primer obnavljanja moči starih ekonom-sko-političnih elit. Banke in druga podjetja finančnega sektorja so igrali izredno pomembno vlogo v poteku tranzicije ne le kot oskrbovalci kreditov, ampak tudi kot glavni lastniki ekonomskih subjektov prek investicijskih fondov. Kakorkoli, sanacija in privatizacija že omenjenih »Velikih štirih« sta pripeljali do resnično ogromnega posla, ki se je v končni fazi izkazal za uspešnega in pripomogel predvsem k oživljanju ekonomije. I5! To lahko pripišemo dejstvu, da je Češka konsolidacijska agencija, ki se ukvarja s splošno sanacijo češke ekonomije in pomembnih ekonomskih subjek- tov, postala legalni naslednik Praške konsolidacijske banke. |6I To je Volksbank CZ, ki so jo pravzaprav ustanovili in jo upravljajo Avstrijci. Viri in literatura Blažek, J. (1997) The Development of the Regional Structure of the Banking Sector in the Czech Republic and it Implications for Future Regional Development. Acta Univer-sitatis Carolinae - Geographica, Supple-mentum, pp. 26^283. Corbridge, S. - Martin, R. - Thrift, N. (eds) (1994) Money, Space and Power, Blackwell, Oxford. Frait, J. (2000) Economic Transition in the Czech Republic: A Real Success? In: Kal-yuzhnova, Y. ^ Lynch, D. (eds.): The Euro-Asian World. A Period of Transition, MacMillan Press, London, pp. 11^140. Jurečka, V. (2002) O nèkterych institu-cionalnich faktorech ekonomické revitaliza-ce ostravského regionu. In: Regionalni politika kandidatskych zemi pred vstupem do Evropské unie. Sbornik prispevku ze sekce č.4 z mezinarodni vedecké konference Ekonomické a adaptačni procesy 2002, VŠB-Technicka univerzita, Ostrava, pp. 6^76. Kerr, D. (1965) Some Aspects of the Geography of Finance in Canada, Canadian Geographer, Vol. 9.4., pp. 17^192. Porteous, D.J. (1995) The Geography of Finance, Avebury, Aldershot. Semple, K. (1985) Quarternary Place Theory. Urban Geography, Vol. 6, pp. 28^296. Suchaček, J. (2004) Czech Regions and their Painful Drawing on Europe of Regions. Lviv, Bulletin of Lviv National Polytechnic University, Vol. 517, pp. 24^253. Suchaček, J. (2005) Restrukturalizace tra-dičnich prumyslovych regionu v tranzi-tivnich ekonomikach, VŠB-Technicka univerzita v Ostrava. Varadzin, F. (2004) Ekonomicky rust a regionalni rozvoj v České republice, In: VI. Mezinarodni kolokvium o regionalnich vedach, Masarykova univerzita, Brno. Zemplinerova, A. ^ Machaček, M. (2001) Privatisation in the Czech Republic: Strenghts and Weaknesses. In: Kalyuzhno-va, Y. - Andreff, W. (eds.): Privatisation and Structural Change in Transition Economies, Palgrave, Basingstoke, pp. 20^224. Annual Reports of Czech National Bank. Available at: http://www.cnb.cz http://www.czso.cz Prevedel: Matej Nikšič, Urbanistični inštitut RS, e-pošta: matej. niksic@drs.si