185. Številka. Ljubljana, v torek 13. avgusta 1895. XXVIII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
labaja vaak dan iveAer, iainili nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeraan za avstro-ogcrnke deiele za vse loto 15 gld., za pol leta H gld.. M četrt leta 4 gld., za jeilen ttMM 1 gld, 40 kr. — Za Ljabljx.no bres pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., a« jedon mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. sa četrt leta — Za taje dežele toliko Teč., kolikor poštnina znafta. Za oznanila plačuje so od ■tiriitopne petit-vrste po fi kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če no dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat »li večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopitii se ne vračajo. — Uredništvo in apravniStvo je na Kongresnem trgn st 12. Upravmfttvu naj te blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vne> administrativne stvari.
Protimadjarske demonstracije v Oseku.
Madjari na vso moč delujejo, da bi proti jasnim besedam nagodbe naredili madjarščini pot v trojedno kraljevino. Pri železnicah na Hrvatskem nastavljajo se izključno madjarski uradniki in ura daje se v madjarščini. Dogodili so se že slučaji, da na hrvatskih kolodvorih nisi mogel dobiti skoraj voznega lista, ako nisi znal madjarski. Dobro je če v spominu, kako žalostne posledice je to imelo, da ho se proti določilom nagodbe bili napravili madjarski  napisi na zagrebškem finančnem ravnateljstvu.
Sedaj so našli neko drugo sredstvo, da bi razSirjevali madjarizem po Hrvatskem. To je ma-djarsko gledališče. Poskusilo se je najprej v Oseku in če bi se bilo obneslo, bi se pač bile madjarske gledališke predstave prirejale tudi drugod. Vse to ima le namen madjarščini pridobiti, rekli bi, nekako domovinsko pravico na Hrvatskem. Hrvatska spada po mnenju Madjarov mej dežele krone sv. Štefana in zaradi tega tudi Hrvatska mora polagoma postati madjarska.
Prihod madjarske gledališke družbe je hudo razburil mestno prebivalstvo. To je tudi umtjivo, kajti znano je, da to ni kako navadno gostovanje, temveč je vse bilo iz političnih namenov prirejeao in dobro premišljeno. Prebivalstvo hrvatsko pa ni mislilo, mirno sprejeti tega udarca v obraz in je priredilo veliko demonstracijo že prvi dan. Mestni župan je precej spoznal, da utegne priti do prelivanja krvi, ako se bode tako žalil krvatki narodni čut. Prepovedal je torej daljše predstave. Tu je pa na višje, menda banovo povelje, veliki župan Peja-čevic* dovolil nadaljevanje predstav. Postopanje Pe-jačevičevo, oziroma tistih, ki so mu dali nalog, se ne <l;i opravičevati. Pomisliti bi morali, da so plačani s hrvatskim denarjem in je torej njih dolžnost, da se ozirajo na čutstva hrvatskega naroda. V resnici se pa zmatrajo le za madjarske apostole na Hrvatskem.
Veliki župan je vsekako hotel, da se nadaljuje s predstavami in je zatorej poklical stotnijo vojakov in pa vse orožništvo, da razženo demonstrante, ko bi so demonstracije ponavljale. Seveda, če se z lepa Hrvatje ne morejo ogreti za jezik in umetnost Arpadovih potomcev, tedaj je treba sile.
Dne 8. zvečer bila je vzlic vsem tem nared-bam velika demonstracija pred gledališčem. Razlegali so se klici: .Živila Hrvatska! Pereat Peja-čevičl" Potem se je pa začel demonstrativni bom-bardement na gledališko poslopje z gnjilimi jajci, svežimi paradajzi in kamenjem. Pobili so stekla voz, ki so čakali| obiskovalce gledališča. Vojaški poveljnik je dal s silo ljudij razgnati in bilo je GO oseb ranjenih, mej njimi nekateri težko. Mej ranjenci je več dijakov, ki so se udeležili demonstracije.
Tako je tekla kri in odgovornost za to zadene tiste, ki proti volji prebivalstva hočejo na Hrvatskem razširjati madjarsko kulturo. Vspeha z madjarskiini p edstavami tako niso mnogo dosegli. Predstave so se udeležili skoro sami židje, kateri so tudi delali na to, da se povabi madjarsko gledališko družbo.
Ta dogodek daje dosti misliti Splošno so že Hrvatje mislili, da je zanje jezikovno vprašanje že rešeno, sedaj pa vidimo, da pod grofom Khuenom Hedfrvarvjem zopet, sili na dan. Nekaj Časa so Hrvatje nekako ravnodušno opazovali , kako so delali pot madjarščini na Hrvatsko, a dogodek v Oseku jih je pa razburil in spoznali so, da ni šala, temveč se sistematično na to deluje, da bi Hrvate tudi v narodnem oziru podjarmili Madjari. Namen se pač ne bode dosegel.
Postopanje Židov je pa vzbudilo mej prebivalstvom veliko ogorčenost. Če bodo tako postopali, potem naj se ne čudijo, če se tudi na Hrvatskem začne pojavljati prottsemitizem, kar jim gotovo ne bode v korist.
Hrvatje v Oseku so jasno pokazali, da se bodo upirali temu, da bi gospodarila madjarščina na njih zemlji. Nadejamo se, da so jih razumeli tisti gospodje v Zagrebu in v Budimpešti, ki bi radi tudi na Hrvatsko razširili velikomadjarske ideje. Če pa niso razumeli tega prvega glasu, pa utegne priti še do resnejših dogodkov in odgovornost za vse posledice bode jih zadevala.
V I Jl»*»ljrtlil, 13. avgusta.
Chlumeckega volilna reforma. Chlumeckv ima svoj načrt volilne reforme. 65 poslancev bi ne volilo po občni volilni pravici.    V sedanjih kurijah
pa ostane število poslancev nepremenjeno. Nekaj druzega se hoče Chlumeckv. Petakarje bi rad vsaj v nekaterih deželah pripravil ob volilno pravico. On hoče to doseči s pomočjo deželnih zborov. Tem bi se naj namreč prepustilo, da naj določujejo cenzus za dosedanje volilne skupine tudi za državni zbor. Tisti deželni zbori, kjor imajo nemški liberalci večino, bi pač takoj volilni cenzus povijali zopet, na 10 gld. Chlumeckv morda računa s tem, da bi s« za tak načrt volilne reforme morda dali pridobiti deželni avtononaisti, ki žele razširjenje delokroga deželnih zborov. Tu se pač moti. Posebno Mlado-čehi se mu ne bodo usedli na liraanice. O Poljakih pa tudi ni verojetno, da bi bili za to, da se sedanja volilna pravica skrči. Novi vodja zjedinjene levice pač ne bode imel v tem oziru večje sreče, kakor jo je imel Plener, ki je hotel z davčnim zakonom ravno to doseči.
Pastirski list nadškofa Samasse Nadškof Sama-sa je izdal pastirski list, v katerem razlaga, kako naj postopajo katoličani proti cerkvenopoli-tičnim zakonom. V njem navaja razne predpise, odločbe papežev in kongregacij, po katerih se imata ženin in nevesta poprej civilno poročiti, kakor cerkveno, ako to zahtevajo zakoni Verniki torej brez pomisleka ubogajo državno zakone, a ti zakoni pa cerkvenega prava ne razveljavijo. Zato pa morata ženin in nevesta gledati, da se za civilno poroko potem prej ko mogoče cerkveno poročita. Duhovščini škof priporoča, da si i neomadeževanim življenjem pridobi ljubezen in zaupanje vernikov, da jih bode ložje k temu pripravila, da se tudi cerkveno poroče. Najbrž tudi drugi škofje izdado pastirske liste v jednakem pomirljivem duhu. Tako vlada ne bode imela težav z izved-ujem cerkveno-političnih zakonov.
Rusija in Bolgarija. Po poročilih iz Sredca, sestavlja bolgarska deputacija poročilo o svoji mi siji v Peterburgu Poročilo se bode deloma objavilo. V tem poročilu ee bode omenilo, da Rusija pač ne misli priznati vladanja kneza Ferdinanda, a je hoče trpeti, ako prestopi princ Boris v pravoslavje. — Po tem takem bi Koburžan vender nikdar ne bil priznan bolgarski knez, česar on želi.
Kandidaturo grškega princa Jurija. Grški princ Jurij se je izrazil, da bi on ne  prevzel kan-
Zakaj ga ni?
(Novelira.)
Naj prijetnejše dijaške počitnice so ono po srečno prestani maturi, ako dijak nima skrbi, kako bode nadaljeval prosto izvoljene nauko. Ako se pa mora borili s svojimi roditelji zaradi svojega prihodnjega stanu in ne ve, od kod bi dobil pomočkov za željene študije, tedaj so te počitnice bolj mučne, kakor vesele.
To je skusil tudi Zorelo v France iz Jasena. Prebil j« maturo z odličnim uspehom, ter se odločil za pravniški stan. Ko je pa prišel v Jasen na počitnice, ni ga oče vprašal niti kako je prestal ma turo, niti kam se misli zdaj obrniti, temuč vprašal ga je le, je-li že vložil prošnjo za vzprejem v seru« n išče, in kdaj bode treba iti „not^ru. France je pohlevno odgovoril, da ne čuti v sebi poklica za dtihovsk« stan, zato da ne misli iti v semenišče, R,mr>ak na vseučilišče, kjer bi se učil za sodniški stan.
Hej, kako je vzrasel oče Zoro! Malo da ni v lasi skočil prestrašenemu sinu.   Krik in vika čula
sta se dalječ po va*ii, mati pa je tarnala in jokala t se, kakor bi ji bil sin na smrtni postelji.
To jo bil začetek počitnic in taki prizori so se ponavljali skoio dan za dnevom, ali France je ostal stanoviten iu to tudi tedaj, ko je prišel gospod župnik roditeljem na pomoč. Slednjič se je mati potolažila in oče se je uda!, ali povedal je sinu najodločneje, da več ne more zanj trositi, kakor jo trosil doslej. Ako more s tem izhajati, naj gre, kamor ga je volja, sicer naj si pa stvar še jedenkrat dobro premisli.
Malo je sicer bilo, kar mu je oče obetal, vendar so jo Franco odločil, da poj de na Dunaj, tudi ko bi stiadati moral
♦ * *
Lepšega dekleta pač ni bilo v treh farah, kakor je bila sedemnajstletna Belajeva Manica v Jasenu. Njena nežua rast, njen okrogli beli obrazek z ljubkimi kotanjicami in kodrastimi lasci in milina njenega pogleda — kdo bi jih mogel motriti ravnodušno in hladno? In kdo bi zameril Francetu, ako so mu tiči uhajale za kras.io Manico? A Manica? Dasi skromna in tiha, ipak so ni ogibala Franceta in pogovora ž njim.
Počitnice so pretekle in Fra»ice odpravljal so je na Dunaj. Dan pred odhodom šel se je poslovit tudi k Maničinim roditeljem. Sreča je nanesla, da je bila Manica sama doma.
„Manica, jutri pojdeni" — nagovori jo France.
p Kam pa v
„Na Dunaj".
„ Torej res ne greš v semenišče?" „Ne grem, Manica".
„Dunaj je lepo mesto, pravijo. Lehko boš pozabil na dom, prijatelje in — na nas".
„Ako tudi na vse pozabim, na Te no bodem.u rTo ni lepo, France, da en norčuješ z mano." „Ne norčujem se. Ali bod«?š Ti name pozabila ?tt „To Ti bode pač malo mar, naj pozabim ali ne.tt „Manica, tako mi ne srmš govoriti I" S temi besedami jo iznenada objame in poljubi. Manica se je sicer branila, ali kdo ve, je-li bila njena bramba resna ali ne.
„France, tako pa ne smeš, povem Ti!" „To ti je kazen, ker si rekla, da ne bodem mislil nate".
Daljnji dvogovor pretrgala jo Maničina mati stopivši v sobo.   France se je ka.alu poslovil od
«1 i i lat uro za bolgarski prestol, če bi so mu tudi ponudila. Sicer pa princa tudi Rusija ne priznala, ker se trdno drži berolinske pogodbe Po duhu te pogodbe bi pa sin kakega evropskega vladarja ne more postati bolgarski knez. Iz jednakega vzroka ob svojem času ni vzprejel izvolitve danski princ Valdemar, kajti vedel je, da ga ne bi priznale velevlasti. Sicer bi pa Bolgari najbrž ne bdi posebno navdu Šeni za grškega princa, ker z Grki niso v prijateljstvu.
Ljudstvo in klerikalci
i Dopis.)
Iz Idrije, dne 8. avgusta.
I.
Dolgo je že temu, odkar se nismo oglasili v tem zmislu, kakor danes. Nasprotnikom svojim smo opetevano dokazali, ne da bi nam bili mogli ]* - ti količkaj ugovarjati, da so obrekovalci, denuncijanti, sleparji nevednega ljudstva. Nam je zadoščalo; nismo se več hoteli pečati z ljudmi tako podlih lastnofctij. Ukrenili smo molčati, dokler nam bode količkaj možno. Imeli smo že večkrat povod, da bi se bili oglasili in razjasnili delovanje naših klerikalcev in njihovih pristašev, ko so hoteli uničiti naša društva, prognati in, če bi bilo možno, pred porotnike postaviti naše delovatelje. Toda svetu nismo hoteli razjasniti teh odnošajev, ker Nino si mislili: pomena zanj nimajo, nam pa ne škodujejo, ker naše ljudstvo je zavedno dovolj, da čitajoče glasila obeh kranjskih strank lehko razsojuje samostojno domače dogodke in ve, da podla sredstva ne morejo nikdar doseči blagega namena in trajnega uspeha. Naše ljudstvo se 11 rđa trenutno preslepi, začasno zavede k neraz-s dnosti, se mu vtepe v glavo s svetimi in svetnimi pripomočki za hip napačue, nezdrave pojme, se mu s silo zabrani delovanje po njegovih na-Borih in njegovem prepričanju, — toda za trajno spremeniti njegovega mišljenja, katero izvira iz objektivne sodbe, nikakor ne morejo najspretnejši slepilo!«
In v svesti si, da so pri nas razmere po večini take, smo molčali. Da, še več! Podobni smo bili deloma ljubljanskim narodnim korapromitentom: hoteli smo napraviti skupno torišče, na katerem bi mogli složno delovati vsi, ki hočemo dobro ljudstvu, deželi in narodu. Tukaj, mislili smo si, dosežemo složnost, saj smo tolikrat slišali na „katoličkih" shodih, da klerikalci hočejo ljudstvu d< bro, da so klerikalci „ljudska (!) stranka". Toda v. rali smo se optimisti, prav so imeli pesimisti, kateri so nam trdili: »Slepi ste vi, da sleparjev ne vidite!"
Tako sledeč lepemu vzgledu raznih „ katoliških" društev na Gorenjskem in Dolenjskem, smo ustanovili nekaterniki tudi pri nas politično društvo. Hoteli smo podati skupuo podlago delovanju, ker smo vedeli, da bi sicer prišlo za nami strankarsko društvo, ki bi razpor in neslogo mej nami takoj še povečalo, kajti o sodelovanju narodnjakov
obeh, ker je imel de drugih poti. Drugo jutro je odpotoval.
Manica je bila jedini živi otrok svojih roditi jev. Roditelji so jo radi imeli, kakor zenico svojega očesa, skoro še rajši pa jo je imel njen ujec, bogati župnik sosedne župe. Ko je z dvanajstimi Ifcti končala ljudsko šolo, dal jo je na svoje stroške tri leta v mestno dekliško Šolo, kjer se je tudi v ženskih ročnih delih dobro izurila. Daljnjo njeno V'gojo hotel je sam voditi, ter jo je vzel k sebi. I i leta pozneje je pa umrl, zapustivši ji pet tisoč g< ldinarjev. Zdaj se je vrnila k roditeljem, ter jim b.li s svojo pridnostjo in 8 svojim ponašanjem v j dporo in ponos. Ali dolgo niso uživali tega po-r>< na. Dva meseca po Francetovem odhodu na Dunaj ii rla je mati in tri mesece pozneje pokopali eo Sr- očeta.
Manica je ostala sama, ter se preselila k teti M irjeti v pol ure od Jasena oddaljeno vasico Smre-kevec. Za varuha je Manici sodišče postavilo Veto-vca, ošabnega in lakomuega župana jasenskega, i> r iz dohodkov njene dedščiue po ujcu in očetu <1 ločilo znesek, kateri se je smel vsako leto zanjo potrositi. Dobivala je sicer, kar ji je bilo določeno, u potrosila ni vsega, ker je bila štedljiva, in ker si je tudi sama nekoliko zaslužila s svojim ročnim delom. (Konoc p rili )
bi ničesar ne hotelo vedeti. Društvo se je snovalo na tihem; samo nekatere osebe v mestu in glavne osebe na kmetih so vedele o tem. Poprašuje se pa, zakaj? Misleč človek razvidi to takoj, a nekaterni-kom moramo vender-le vzrok razjaaniti. — Po mnenja tistih, kateri so misel izprosili, bila je stvar nujna. Ako bi se bilo sklicavalo radi tega velike shode, bila bi se stvar vsled običajnega razpravljanja o potrebi in nujnosti zavlekla in morda celo pokopala, ker nepoklicani „prijatelji" ljudstva bi jej bili nasprotovali z vsemi možnimi sredstvi, ne izključivši denuncijacije. Tako bi se bila za-sejala koj v začetku nesloga in — društva ne bi bilo. Toda izprožitelji ideje so bili prepričani o neizogibni potrebi društva, zato niso hoteli dopustiti, da bi bilo že a priori uničeno. Vedeli so, da se utegne kdo izpodtikati, saj vsem ni možno ustreči; mislili so si pa: sestavimo kolikor možno dobra in popolna pravila, predložimo jih vladi, in ko bodo potrjena, imel bode vsakdo na ustavnem shodu pravico izraziti svoje mnenje o njih; ako bode torej potreba, skliče se takoj izredni občni zbor in pravila se prenarede" — pa mirna Bosna!
Rečeno — storjeno! Pravila je vlada ob novem letu potrdila in 6. januvarja se je že sklical osnovni shod. Nanj se je povabdo osebno le toliko mož, kolikor jih je bilo za ustanovitev društva neizogibno. Da bi pa bili vsi obveščeni, poslalo se je vabilo na ustanovni shod „Slovenskemu Narodu" in „Slovencu". Zadnji je priobčil vabilo brez komentarja. In to, kakor tudi pisma, katera so se menjala mej ljubljanskim semeniščem in idrijskimi klerikalci, so dali zadnjim migljaj: nikar zraven, ker mej osno-vatelji so tudi nekateri narodnjaki! Tako se je tudi zgodilo: klerikalcev ni bilo zraven in politično društvo „Jednakopravnost" se je ustinovilo brez njih. Zato so to društvo iz prva le v Idriji napadali, črnili, opravljali, obrekovali :n denuncirali, češ, da je prekucuško društvo. Ko je pa sedaj nastopilo na javnem shodu, napadati so je začeli tudi javno, seveda v „Slovencu". Tako piše „Sl." od prošlega torka, da se je priredil v Idriji javen shod „pod varstvom političnega društva „Jednakopravnost", ustanovljenega v prid in blagor idrijskih koruzarjev . . ." Uredništvo Vašega lista je na to že na kratko odgovorilo, a navedeni stavek in kar je ž njim v dotiki, je prevelikega pomena, da bi mi „koruzarji" molčali. Dovolite nam torej, gospod urednik, da stvar nekoliko razjasnimo in pokažemo klerikalne „prijatelje" ljudstva v pravi luči, v kakeršni se svetijo pri nas in drugod.
XI. veliki koncert „Slov. pevskega društva v Ptuji".
(Konec.)
Mej posameznimi pevskimi točkami svirala je polnoštevilna ptujska godba pod vodstvom svojega kapelnika Schmeiserja jako točno različne komade. Ves koncert trajal je  21    ure  in   vsi udeleženci zapustili smo gostoljubi minoritski samostan vzra-doščeni  in   vzneseni,   [i ust  marsikaterega poslušalca, ki je bil pri našem koncertu prvikrat navzoč, je bilo slišati le izraze občudovanja in presenečenja. Odboru in njegovim udom se je od mnogih stranij čestitalo in izrekalo popolno priznanje.   V obče se sodi,  de so  koncerti   „Slov. pevskega   društva v Ptuji"   postali  občinstvu   potreba,   ne samo radi tega, da se sestane vsako leto ob določenem času v tem ali onim mestu, ampak tudi zavoljo tega, da se našim nasprotnikom vsili in vcepi spoštovanje do našega jezika, do  našega   milega   petja  in  naše krasne glasbe;  kajti tudi  na tak način prodiramo in napredujemo   včasih še celo bolj,  kakor s politično borbo.
Po končanem koncertu se je napotil velik del občinstva v prostore »Narodnega doma", kjer je bila na vrtu in v notranjih prostorih prosta zabava. Napivalo se je udeležencem, zlasti ljubljanskemu „Slaven" in omeniti moramo znamenito napitnico znane gdč. A. S t , ki s svojo sestro M. sploh veliko stori za razvoj slovenskega pet|a in kateri imata že zdaj trajne zasluge za narodno stvar v ormoškem in ptujskem okraji. Dal Bog Slovencem več tako gorečih domoijubkiuj in nadobudnih umetnic na glasbenem polji, ki bi svoie narodno in stanovsko poslanje tako vneto, požrtvovalno in vestno vršile kakor ti dve sestrici! — Nikakor pa tudi ne smemo zabiti dobrozuane rodbine Fhsove, ki je bila letos, kakor tudi prejšnja leta, vsikdar častno zastopana pri koncertih tega društva in k se še nikdar ni vstrašila neumornega truda in daljnega potu, samo da je pomogla častno in slavno ime tega društva širiti. Slava ji!
Vsa slavuost se )e vršila v tako i/bornem redu, koncert 8 tako sijajnim uspehom, da je bito občinstvo povsem zadovoljno in da smo le jako obžalovali, da nam je ploha, ki ae je okoli polunoči hi-
poma vlila, pokasila prosto zabavo pod milim nebom.
Vsem čestitim gdč. pevkam in gg. pevcem, kakor tudi vsem drugim udeležencem, vsem članom društva in prijateljem slovenskega petja kličemo, končuje ta spis: na veselo svidenje prihodnje leto ob bistri Savi v Brežicah t
Došlo je 16 telegramov in sicer so brzojavili: Fr. Celestin iz Zagreba; „Zora" iz Karlovca; obitelj Planinčevaiz Divače; Slovenci z Zidanega mosta; Mozirčani; rodbina Pajkova iz Solkana; Roza Klemenčič iz Ljubljane; notar Kačič iz Šoštanja); P. Završnik iz Ljubljane; dr. Ploj z Dunaja; Hrvati iz Slatine; V. in dr. S. Hrašovec iz Grosuplja ; Ka-rol in Olga Pleiweis iz Kranja; SedlaČek iz Gradca ; dr. Ipavic iz Št. Jurja ob južni železnici in Ume-šek, Na te k, Kuralt in Vrenko iz Gradca.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 13. avgusta.
— (Potovanje na Češko narodopisno ras-stavo v Pragi.) Neizbrisni so ostali spomini vsem tistim, ki so pred dobrimi desetimi leti skupno s brati Hrvati potovali v zlato mater Prago, da si ogledajo češko narodno divadlo in ostale češke znamenitosti v Pragi. Ne da se popisati, kaj smo vse videli in koliko si je vsak s tem pridobil. Kakor smo takrat z brati Hrvati skupno potovali, tako tudi leto« pojdemo združeni s Hrvati v Prago. Ljubljanski odbor storil je potrebne korake v ta namen, stopil je v dogovor z rodoljubi v Zagreba. Bratje Hrvatje pridružili se nam bodo v Zidanem mostu, odkoder bodemo skupno potovali. Pričakovati je torej res obilne udeležbe, ker je samo ob sebi umevno, da ne zamudi nikdo toli ugodne prilike, kakor se mu zdaj ponuja. Vozna c-ina 19 gld. do Prage in nazaj je toli majhna, da to svotico lahko vsak utrpi. Rodoljubi naj bi se torej podvizali z oglasili, ker je odboru radi vlaka treba zvedeti pravočasno vsaj približno število udeležencev.
— (Stavbinaka delavnost.) Popravljalna dela na dež. hiši, kjer je bila doslej dež. vlada, so se že začela. Končana morajo biti do 1. oktobra, ker se bodo tačas v dež. hišo preselila dotlej v novi bolnici nastanjeni dež. uradi. — Včeraj popoludne je posebna komisija natančno preiskala strop v gledališči in konstatovala, da ni bil od potresa kar nič poškodovan. Zidarska dela, potrebna vsled potresa, so v gledališči že vsa končana in delajo tam samo še slikarji.
— (Nižja gimnazija v Ljubljani,) katere
dosedanji prostori v licealnem poslopji so bili že pred potresom jako nedostatni, se bode začasno preselila v VValdherrjevo hišo v Bethovnovih ulicah. Poprave v licealnem poslopji se vrše marljivo, da bode do početka šolskega leta prostora za državni višji gimnaziji, ki ostaneta še v poslopju, dokler se ne zgradi novo gimnazijsko poslopje.
— (Ljubljanska it. Peterska moška in ženska podružnica drnžbe sv. Cirila in Metoda) bodeta priredili dne 1. septembra večjo veselico v korist družbe. Na to naj bi se blagovolila ozirati druga narodna društva, ki morda nameravajo prirediti kako zabavo.
— (Pevsko društvo „Slavec") ae udeleži korporativno z društveno zastavo slavnosti blago-slovljenja zastave nBralnega društva" na Bledu, dne 15. t. m.
— (Klub slov. kolesarjev „Ljubljana") sme mej svoje najlepše izlete šteti izlet v Idrijo, katerega je priredil, da pozdravi svojo ta mošnjo novo ustanovljeno filijalo. Pri vhodu v Idrijo je goste pričakovalo nebrojno občinstvo, na Čelu mu idrijske dame, v katerih imenu je gospica Lapajnetova došle pozdravila ter podarila prvaku slov. kolesarjev g. Zmagoslavu Bohincu krasen šopek. Ko se je g Bohinc zahvalil ter je g. Drag. Lapajne v imenu idrijskih kolesarjev pozdravil goste, priredili so skupno s kolesarji iz Idrije, Vrhnike in Vipave „corso" okrog mesta, pri katerem so kolesarje is vseh oken obsipali s cvetlicami. Po kratkem odmora izleteli so kolesarji v bližnjo Spodnjo Idrijo, kjer je imelo tamošnje bralno društvo pod vodstvom neumornega g. nadučitelja Punčuba veselico. Zvečer je bil „nastop* pri „črnem orlu" kjer je čitalnica priredila prav prijeten večer s petjem, godbo in plesom. Idrijski kolesarji so se pokazali prav spretne vozače.
— (Glas iz občinstva.) Časih se je reklo „Kdor gre po svetu, ve kaj povedati", danea pa ee mora reči „Kdor se po dolenjski železnici vozi, vej še več povedati". To potrdijo lahko nedeljski izletniki iz Ljubljane v Št Vid pri Zatičini. Iz Ljubljane do Grosuplje šlo je prav dobro, bili amo ve-
kinoma v večjih skupinah dobre volje, ne vedoč, kakšna usoda nas čaka na Grosupljem. Ni bilo -dosti, da smo tam kot potovalci na mglavni progi" morali v gostih trumah ostaviti vlak, ki je peljal naprej malo peščico kočevskih romarjev in da smo morali čakati pod razbeljeno verando. Čakale so nas se vse hujše reči. Morali smo v hermetično zaprt voz, ki so ga menda nalašč za nas greli par dnij na solncu. Neki hndomušnež je celo trdil, da je v tem vozu ravno pred našim dohodom grosupeljski pek spekel zadnjo peko. Bodisi kakorkoli, resnica je, da je le sreča, da ni nikogar zadela kap, ko se je moral voziti v neprezračenem, z uprav senegalsko temperaturo napolnenem vozu. Skrajni čas bi bil, da se kaj stori za udobnost pasažirjev na „glavni progi", ker pri takih nedostatkih ai bode vsakdo pač dvakrat premislil, predno gre na izlet z dolenjsko železnico. Trpi pa pri tacih razmerah le promet železnice.
— (Okrajna bolniška blagajna) poslovala bode 16. t. m. zopet v svojih prejšnjih prostorih v 'Gosposki uliei št. 12 v hiši banke „ Slavijo".
— (Izgred.) Janez Jeran, Janez Frakelj in Janez Trtnik, vsi trije delavci v tovarni za lep, pi-jančevali so včeraj v raznih gostilnah ter, precej vinjeni, popoludne šli skozi Sv. Martina cesto. Ko zapazijo na neki zgradbi nekoliko laških zidarjev, prično jih brez povoda s kamenjem bombardirati. Lahi so se deloma poskrili, drugi pa poklicali tovariše pri sosednji zgradbi na pomoč, katerim se je posrečilo, napadalce po kratki bitki pregnati. MeBtna policija, ki je mej tem prihitela na lice mesta, are-tovala je Frakelja, Jerana in Trtnika ter je zaradi javne nasilnosti izročila deželnemu sodišču.
— (Ustanove) Za leto 1895. so razpisane od umrlega barona Wurzbach-a napravljene „cesa-rice Elizabete" ustanove za invalide, in sicer: a) tri ustanove po 60 gld. za Ljubljančane, b) tri ustanove po 30 gld. za rojake iz Kamnika, iz Jariš ali s Homca in c) tri ustanove po 30 gld. za rojake iz Ventarjevca v občini Šmartinski pri Litiji. Te ustanove oddaja gospod baron Alfons Wurzbach, in sicer one za Ljubljančane po nasvetu kranjskega deželnega odbora, ustanove za Kamničane, Jaršane in Homčane po nasveta županstva v Kamniku in ustanove za Venterjevčane po nasvetu županstva Šmartinske občine. Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubožni vojaški invalidi iz imenovanih občin ali krajev od stražmojstra ali narednika nazaj, ki so lepega vedenja in vsled v vojni dobljenih ran nezmožni, da bi se sami mogli preživiti. Ako bi se za omenjene ustanove ne oglasilo zadostno število vojaških invalidov z navedenimi lastnostmi, tedaj imajo pravico do njih tudi drugi reveži spodobnega vedenja iz imenovanih krajev, ki se zaradi bolehavosti ■in starosti ne morejo sami preživiti. V obeh slučajih dokazati je s posebnimi občinskimi, po c. kr. političnem oblastvu potrjenimi spričevali neomade-ževanost prosilcev. Dotične prošnje vlože naj prosilci iz Ljubljane pri Ljubljanskem mestnem magistratu, drugi prošnjiki pa vsak pri župaustvu svoje občine do dne 15. eeptembra 1895. 1.
— (Bralno društvo na Bledu) praznuje prihodnji četrtek na Velikega Šmarna dan praznik blagoslovljenja društvene zastave s sv. maso, tombolo, koncertom in veselico. Čujemo, da se odbor močno trudi, da bi omenjena siavnost bila čim veli-castnejša. Obrnilo se je društvo tudi do vseh so sednjih bralnih, pevskih društev in čitalnic, da bi se tega praznika ndeležile in kolikor toliko k ugodnejšemu uspehu pripomogle Mej drugimi bila je s prav prijaznim pismom povabljena tudi ljubljanska Čitalnica. Zategadelj in pa ker je bralno društvo slovensko v rajskem Bledu velike pomerube za ondotni narodni razvoj, dalje, ker ima slavnnst tudi deloma dobrodelni namen, pozivlje odbor narodne čitalnice ljubljanske društvenike, da se te veselice v lepem številu udeleže ter s svojo navzočnostjo pripomorejo kaj k ugodnemu uspehu.
— (Škofjeloška ženska podružniea družbe sv Cirila in Metoda) priredi v proslavo svojih zavetnikov veselico v četrtek 15. t. m. v prostorih g. V. Sušnika .Na Štemarjih". Prijazno sodelovanje so obljubili: si. tamburaško društvo ljubljanskega „Sokola", si. kvartet društva „Ljubljana* in si. br.lno društvo v Skofji Loki. Slavnostni govor ima
8 *** ia Ljubljane. Natančneji vspored dobi se na dan veselice pri blagajnici. Pričetek ob 4. uri po nludne. Vstopnina za osebo 30 kr., za družino treh oseb 80 kr. Oziraje se na preblagi namen podružnice so preplačila dobro došla. Ob ugodnem vremenu vrši se veselica na vrtu, ob neugodnem pa v notranjih prostorih.
— (Porodil) se je g. Ferdo VVigele, učitelj v Staremtrgu z gdč. Marijo ViUrjevo iz  Poduka. — 'Čestitamo I
I — (Osobne vesti) Tehničnim voditeljem ko-
misije za preganjanje trtne uši na Kranjskem je imenovan namesto pokojnega g. K. Rs i c hl a enolog in pomolog g. Bohuslav Skalicky iz Kraljevega Gradca na Češkem.
— (.Centralna posojilnica slovenska") v Krškem razglaša: 1.) Pri ustanovnem občnens zboru so bile zastopane sledeče posojilnice: Đre^rfce, Cerkno (I.) Fram, Idrija, Ilirska Bistrica (I ), Krško. Mokronog, Nabrežina, Marija snežna, Ormož, Rojan, Slap pri Vipavi, št. Jarnej, Žužemberk. 2.) Načelstvo je določilo 5 gld. prst o pni ne, 41;4% obrestne mere aa hranilne vloge. 4 l/i°/o za posojila. 3 ) Zadruga je pristopila k „Zvezi slovenskih posojilnic" v Celji in k čekovnemu ter kliringovemu oddelku c. kr. poštne hranilnice. 4.) Z gotovino zadruga ne bode razpolagala; svoje novce bode imela v c. kr. poštni hranilnici, od koder jih bode razpošiljala posojilnicam. Sprejemala in oddajala bode denar le po potu c. kr. poštne hranilnice. Nadaljna pojasnila daje načelstvo.
— (Popravek ) K shodu v Idriji nam je došlo pojasnilo, da zabavnega večera „Pri črnem orlu" ni priredilo .del. bralno društvo", ampak, kakor shod, polit  društvo „Jednakopravnost".
— (Učiteljsko društvo za postoj inski okraj.) Iz postojinskega okraja se nam piše: Dne 6. avgusta bil je občni zbor učiteljskega drnštva za naš okraj in sicer na prijaznem Razdrtem. Ob 10. uri zbrali smo se v lepo okičeni šolski dvorani. Gosp. predsednik nas je zaradi sklepčnosti preštel ter na štel 12, ter priznal, da smo vender sklepčni. Učiteljice ni bilo ni jedne. Gospice koleginje! kdaj seže boste zanimale tudi za to prepotrebno društvo. Naše društvo ima vrh šolskih namenov tudi prelep namen, umrlim tovarišem drušfvenikom postavljati spominke. Postavili smo v kratki dobi ž« tri. Li mislite, gospice koleginje, da boste ve večno na tem sebičnem svetu ? Podpirajte naše društvo, ki se poteguje ne le zase, temveč za ves stan. Pristopite vse! — Po kratkem pozdravu g. predsednika Zar-nika nastopila sta referenta gg. Kalan in Hrovat. Prvi nam je poročal o sadjarstvu, drugi o razlaganju zemljepisja z ozirom na Fettichov zemljevid. Oba sta nalogo svojo pohvalno rešila. Potem se je vzpre-jelo več umestnih predlogov, in volil odbor. V odboru so ostali vsi dosedanji odborniki. Pri skupnem obedu, katerega nam je prav ukusno pripravila udova poslanca Kavčiča, obiskalo nas je 12 primorskih učiteljev. DoŠel nam je tudi pozdrav od tovarišev vojakov, kateri nas je posebno razveselil. Učitelj ne zabi učitelja, tudi če ima vojaško suknjo začasno na sebi. Ves popoludan smo v prijetni družbi kram Ijali, potem pa se poslovili z odkritosrčnim z Bogom!
— (Nesreča.) Kmetski sin Jane-. Macele iz Topolovega vrha je ravnal tsko neprevidno z nabito pištolo, da se je sprožila in mu je krogla obtičala v prsih. Prevedli so ga v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo, kjer pa je kmalu potem umrl.
— (Nesreča na Orni preti) Piše se nam: Sprevod ponesrečenega Franca Goričnika se je vršil še isti dan ko so ga bili prinesli z gora, iz domače hiše v mrtvašnico ob 6. uri zvečer ob ogromni vde-ležbi občinstva. Nosili so ga oni, ki so ga prinesli s Črne prsti, v isti obleki. Drugi dan ob 6. uri zjutraj je bil zadnji žalostni sprevod, pri katerem so zapeli domači pevci prav ganljivo dve žalostinki. Mimo drugih vencev omeniti moramo krasen venec radovljiške podružnice slovenskega planiuskega društva ter venec iz planink rodbine Thiermann. Ta nesreča je za rodbino Cioričnik zelo hud udarec, osobito ker se je obetala ponesrečencu zbog njegovih zmožnostij in prikupljivega vedenja prav lepa bodočnost ter ker je zgubila rodbina pred nekoliko leti najstarejšega sina, ko je dovršil istotako peto šolo. čuditi se moramo tem bolj blagemu srcu očetovemu, ki je pnšedši iz večdnevnega trudapolnega potovanja, ko je čul, da se pogreta njegov sin, pač takoj slutil vso svojo nesrečo, a premagal svojo bolest ter hitel gasit — ko jo isti čas začelo zvoniti plat zvona — v jedno uro oddaljeno vas Laški rovt ter tam vztrajal več ur. Ne zastonj se je ro-silo oko vsacega na pokopališču. Akoravno je zahtevala Črna prst svojo žrtev, ni pot na najvišji vrhunec iz Bohinjske Bistrice mimo Orožnove koče nevarna ter je v prav dobrem stanu. Kraj, kjer se je ponesrečil Franc Gorič.nik, je skoraj pol ure oddaljen od najvišjega vrhunca Črne prsti, namreč proti zahodu proti Četrti in je sicer na tolminski strani zgoraj vasi Stražiše. Mimo tega kraja pelje, namreč zgoraj po robu samo pot iz Polja v Boh. dolini preko Lisca na Črno prst ter je markirana z belo-rudeČo-belo barvo. Te poti se pa vsak turist, ki hoče iti na Črno prst, ki je zaradi krasnega razgleda in obilne flore turistom in botanikom zelo priljubljena, navadno ogne. kajti iz Boh. Bistrice je slovensko planinsko društvo lansko leto napravilo prav dobro pot, ki vodi mimo Orožnove koče, kjer dobi turist vse česar, potrebuje. (Nemški turisti hodijo tudi po poti mimo Malluerjeve koče).
— (Vipavske vinarske zadruge) občni zbor bode dne 25. avgusta ob 4, uri popoludne v hiši g. Aut. IVrhavca hš. št. 9. v Vipavi. Dnevni red : 1. Por. čilo ravnateljstva; 2. poročilo o letnih računih ; 3. poročilo nadzorovalnega odbora o računih ; 4. sklepanje o porabi dobička event. določanje vstopnine; 5. Sprememba društvenih pravic; 6. Volitve: a) ravnatelja in drugih členov upraviteljstva; b) nadzorovalnega odbora; c) razsoje val nega odbora; 7. Posamezni nasveti.
— (Vzprejem absolviranih tehnikov za •vbeno in za službo pri strojih.) Pri ces. kr.
lavnem ravnateljstvu avstr drž. železnic in njemn podrejenih ces. kr. železničnih prometnih ravnateljstvih in c. kr. železničnib stavbnih vodstvih se bode namestilo večje število tehničnih uradnikov stavbne stroke in za vzdrževanje železnic, kakor tudi za promet vlakov in za službo v delarnicah. Prosilci za ta mesta morajo dokazati: 1. avstrijsko državljanstvo; 2 da so stari do 35 let; 3. da so čvrstega zdravja; 4. da znajo nemški in eventuvelno drugi deželni jezik; 5. da so neomadeževane preteklosti; 6. da so absolvirali tehnične študije in položili državne ali diplomske izpite na kaki tehnični veliki šoli tuzemstva. Vzprejemalo se bode takoj v definitivni lastnosti in sicer one prosilce, ki so dokazali, da so položili diplomske izpite, s plačo, ki bode znašala začetkoma na leto 700 gld., ostale prosilce pa 8 plačo letnih 600 gld. za prvi čas službe. S to plačo v zvezi so poleg priboljška za stanovanj«*, ki je za Dunaj sis te mizo van 8 300 gl. še postranski dohodki, stavbni in potni pavšal v najmanjšem znesku mesečnih 40 gld. če služi pro silec 1*/» do 2 leti na zadovoljstvo svojih pred po stavljenih, potem ima upanje doseči IX. službeni razred z najnižjo plačo 900 gld. 8 priboljškom za stanovanje, ki je za Dunaj normiran s 400 gld. Avancement v tem službenem razredu za absolvi-rane tehnike vrši se vsakega l1/, leta po 100 gld. do 1200 gld.; ni pa izključeno, da se doseže tudi preje mesto inženirja 8 1300 gld. in priboljškom za stanovanje 500 gld. konkursnim potem po najnovejših resultatih glede povišanja v službi. Absolvi-rani tehniki z daljšo tehnično prakso se mogo naravno vzprejeti tudi, če tak slučaj nastopi, z višjo plačo v začetku služb?. Prošnje s 50 kr. kolkovane, opremljene z domovnico, krstnim ali rojstnim listom in z dokazili glede absolviranih tehničnih študij se imajo poslati najdalje do 31. avgusta 1895 predsedstvu c. kr. glavnega ravnateljstva avstr. drž. železnic.
— („Celjsko pevsko društvo) priredi v nedeljo dn4 18 avgusta izlet na Teharje k Cajhnu. Odhod iz Celja poljubno. Zbirališče pri Cajhnu ob 1,j4 uri popoludne, kjer bode petje in prosta zabava. Pevske točke izvršuje zbor „Celjskega pevskega društva". Za slučaj, da je ta dan grdo vreme, priredi se izlet teden pozneje t. j. v nedeljo 25. avgusta t. 1.
— (Slovensko društvo „Edinost" v Gradcu)
je imelo dne 3. avgusta svoje drugo zborovanje. Uzrok temu zborovanju je bil, ker je dosedanji predsednik g. Tome in štirje odborniki gg. Dimnik, Weis, Hafner in Čifjjon iz Gradca odpotovali. Volil se je torej nov predsednik in sicer g. Zadnikar. Za nove odbornike so bili voljeni gg. Verbič, Kaplja, Plenil in Strobl in sicer skoraj vsi soglasno. Dose-daj šteje društvo 68 udov, kakor je poročal oditoplivši predsednik g. Tome. Vender bi se število udov lahko še mnogo pomnožilo, ako bi bili tu bivajoči Slovenci nekoliko unetejši za narodno stvar. Društvo je dobilo sedaj z novim g. predsednikom in z novimi odborniki moči, katare bodo vse storile, da bo društvo dobro napredovalo in da bode „Edinost" postala zavetišče Slovencev v nemškem Gradca. Seve, da se to spolni, potrebuje društvo obile pomoči, ne samo v denarjih ampak tudi v knjigah, katerih si še ni moglo dosti nabaviti. Veliko pomoč je dobilo od slavne družbe sv. Cirila in Metoda iz Ljubljane, katera mu je poslala dne 3. julija 20 lepih knjig.
— (Javni shodi na Koroškem.) Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem je priredilo včeraj dva javna shoda; prvi se je vršil pri Gartnerju v Št. Jakobu ob cesti pri Celovcu, drugi pri Arzeju v Ličji vesi pri PokrČab nad Celovcem. Dne IS. t. m. priredi društvo shod pri Podstražišnikn na Podstražišči pri Celovcu.
— (Fran grof Coronini) dež. glavar goriški, je bil v soboto voljen soglasno županom občine Št. Peter pri Gorici.
— (Prijatelji rakov in rib v Gorici) so bili zadnji čas kaj veseli, da so dobivali najlepše ribe in rake po primeroma nizki ceni. Zahvaliti se morajo za to goriškim postopačem. Ti so ponoči po vipavskih vodah polovili vse ribe in rake, jih nesli v Gorico in tam prodali. Ko so po vipavski dolini že vse polovili, krenili so na Pivko in prišli do Cerknice, kjer so v jezeru nalovili rib in rakov kar po tri ali štiri koše in jih odnesli v Gorico. Orožniki so se pač trudili, da bi jih ujeli, a ker so se navihani tatovi skrivali po gozdih in le ponoči lovili, jim ni bilo prit* na sled.
— (Nov odvetnik) Gospod dr. A. B rumen je otvoril svojo odvetniško pisarno v Ptuji.
— (Shod slovenskih in hrvatskih abitu-rijentov v Zagrebu) se je sijajno zvršil. V soboto popoludne prišli so slovenski abiturijeutje in v i so sošolci, katerih je bilo vseh skupaj 70, v Zagreb in bili navdušeno vzprejeti. V imeni hrvatskih a bi tu rijentov je došlece pozdravil g. Mašek, v imeni Slovencev sta govorila abiturijent g. Goršič in predsednik „Save" g. Havnihar. Čez dan so si gostje v spremstvu hrvatskih abiturijentov ogledali mesto, ob 8. uri zvečer pa je bil komers, pri katerem so se odlikovali slovenski in hrvatski pevci. V nedelja opoludne je bil skupni obed na Streljani, popoludne sestanek abiturijentov, zvečer pa koncert v .Hrvatskem doma".
* (Kolerina v Przemvalu ) Mej garnizijo v Galiciji se pojavlja že nekaj dni neke vrste kolerina, ki je precej hoda. Vsak dan zboli kakih 60 mož pri vsakem polku. Bolezen se javlja tndi mej civilnim prebivalstvom. Mej garnizijo se ceni število bolnikov na 40O mož.
* (Cela amerikanska rodbina je utonila) pri Spaau v Belgiji, ko se je vozila po prekopu Viljebruck. Dozdaj so našli štiri utopljence. Sodi se, da ni bila nesreča, negn dogovorjen samomor.
Davila i
Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: 0. gosp. Ivan Cotelj, svečenik v Tržiču 3 0 kron, katere je nabrala gospica Marija Lončar v Seničnem pri Tržiču o priliki nove maše č. g. Martina Škerjanca. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki !
Zahvala. 6. dr. P. Turner na Dunaj i pristopil je ob priliki velikega koncerta „Slov pevskemu društvu" kot usrannvnik, ter vplačal ustanovnino 25 gld. Prisrčna zahvala mu. Dal Bog, da bi imel mnogo posnemovalcev. — Odbor w Slo venskega pevskega društva* v Ptuji. _
Pra^a 13. avgusta. Shod odposlancev inozemskih čeških društev je sklenil ustanoviti zavezo teh društev, da bi vsa ta društva v inozemsti u po jednotnem načrtu delovala v korist češkemu narodu.
Prag'a 13. avgusta. V Trutnovu tik Mauthnerjuve tovarne našli so danes ljudje ugaslo dinamitno bombo. Očitno je, da je nekdo nameraval atentat na tovarno.
Mar lanske Lažne (Marienbad) 13. avgusta. Policija je zaprla letos otvorjeni Casino des Etrangers, ker je bilo v njem etablirano skrivno igrališče, po uzoru montekarl-skem.
Sofija 13. avgusta. Koburžan je dospel sem in bil nenavadno sijajno vzprejet. Zahvaljujoč se za vzprejem je tožil, da ga inozemsko Časopisje na nečuven način napada ter rekel, da mu je veličastni vzprejem zadoščenje za to, da ga je zapadna Evropa krvavo razžalila. V političnih krogih se govori, da pride najbrž na krmilo rusofilsko ministerstvo s Cankovom na čelu.
Odesa 13. avgustu. Policija je aretovala 700 Bocijalsfltov, največ delavcev in dijakov, pa tudi nekaj žensk. Gostilničar Medvedje v, pri katerem so se socijalisti shajali, se je obesil. V mestu je to aretovanje obudilo velikansko senzacijo.
Krajni odbor z:i VII. skupščino „Zaveže" v Novem mostu prosi vae p. n. oili osl.uice, častit« tovariše in tova-rišire. ki se udeleži* VII. skupščine „Zaveže* v Novem mestu, da naznanijo svojo udeležbo najpozneje do 28. avgusta pod pisane mu, ker v naznanilu izjavi vsak posam./. nik, če mu lio treba preskrbeti stanovanje in če se udeleži •kopnega l beda, Obed hode v gostilni pri Turku Kuvert stane 1 ;rld. brez pijače, kateri znesek naj se blagovoli n»-snaniln prldsjatl Najprimernejše se posije ta forint, po postni Mikuznici, na kateri se tudi udeležba naznani. — Kolegi bli/.u vkup itMHUJOČi jih lahko več vkup to stori. P. n. ude-lefei ci VII. skupščine bodo ravnali le v svojem interesu, akr» se temn pozivu točno odzovejo, odboru pa bodo delo sdatno olajšali.
Na veselo in mnogobrojno svidenje dne 4, septembra v Novem mestu!
S m i h c 1 pri Novem mestu, dne 3. avgusta 1 H9f).
X vitli  I 5ji t-'. nadučitelj.
Meteorologično poročilo.
a so >	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Neho	M-. k r i n.i v mm. v 24 urah
12.	it. zvečer	784*6	91 '9« C	sr. jzah.	skoro obi.	
13.	7 zjutraj	786*3	1M°C	si. vzhod	del. ohl.	IT)
n	2. popol.		80 10 C	sr. v/.hod	del. jasno	
Srednja  včerajšnja temperatura 'JI•■S0,  za 2"7° nad normalom.
I^TjLriSLjslca. "borza*
dne 13. avgusta 1895.
Skopni državni dolg v notah..... 100 gld. 95 kr.
Skupni državni dolg v srebrn   .   ... 101 „ 10 „
Avstrijska zlata renta....... 123 , 25 „
Avstrijska kronska renta 4° „..... 101 , 40 ,
Ogerska zlata renta 4°/0....... 123 , 05 ,
Ogerska kronska renta 4"'„..... 99 w 90 ,
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 1073 , — „
Kreditne delnice......... 398 „ 75 ,
London vista........... 121 , 55 „
Nemški dr*, bankovci za 100 mark    .   . 59 n 37'/, .
20 mark............ 11 . 87 ,
20 frankov........... 9 „ 63'/» %
Italijanski bankovoi........ 45 „ HO ,
C. kr. cekini........... 5 , 72 „
Dn* 12. avgusta 1895.
4U „ državne srečke is 1. 1854 po 250 gld. 151 gld. 50 kr.
Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld..   . 195 „ 50 t
Dnnava reg. srečke 5° „ po 100 gld.   .   . 130 „ — a
Zemlj. ob«, avstr. 4V,*/0 UStJ zast. listi    . 121 . 25 H
Kreditne srečke po 100 gld...... 202 . — „
Ljubljanske srečke......... 23 . — ,
Rndolfove srečke po 10 gld...... 23 . 60 ,
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld..   . 1»»8 „ 20 ,
Tramway-drnlt. velj. 170 gld. a. v.   ... 534 n — ,
Papirnati rnbelj......... 1 , 30'/« „
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nas ljubljeni soprog, oziroma oče, brat iu strijc, gospod
Fran Zevnik
posestnik in stavb, podjetnik
danes ob 5. ori popoludne, po daljši mučni bolezni, v 55. letu svoje dobe, previden s sv. zakramenti za umirajoč**, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v torek na pokopalifiču farne cerkve | na Čatežu
Sv. mase zadušnice se bodo brale v mnogih cerkvah.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v prijazen spomin in pobožno molitev.
Čatež ob Savi, dne 11. avgusta 1895.
(1044) Žalujoči ostali.
Zahvala in priporočilo.
Slav p. n. občinstvu naznanjam, da sem se preselil s svojo delavnico u Gradišča it. 8 v lastno hišo
r Kolezijsfe ulice št. 16
in da izdelujem vsakovrstna sodo lx hrastovega ln
mehkega lesa ter se priporočam za mnogobrojna naroČila. Tudi prevzemam popravljanja in jan.čim za dobro in ceneno delo — Prodajam ln kupujem staro vinsko posodo. — 1'nporočujoč se i v prihodnje blagonaklo-n je nos 11 slavnega p. n. občinstva, beležim
z velespoštnvanjem
Avgust Rcpio
(1042—1) so dar sk i mojster.
Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V.
Zeliščni sirup
od  občinstva navadno zahtevan pod imenom
sok  za  prsa,   pljuča in zoper kašelj
prirojen iz
planinskih zelišč ln lahko raztopljl-vega vapnenega žoleza.
Steklenica t navodilom o porabi .'.ti kr., 12 »tekh-iiic ■> gld«
Dobiva so pri '819 ,'t2)
Uha Idu Tritli6czy*Ju
lekarnarju v Ljubljani.
I*ohI1)h hc s. »hrntno posto.
!       Lekarna Trnk6czy v Gradci.
i| •-s v
hI £l
ko
ca V;
N ♦
9 !•! o I 1
Bi
Št. 26.433.
(1046)
Razpisuje se mesto
poštnega odpravnika (ekspedijenta)
pii novem c. kr. poštnem uradu v %uir,riMl<*ii-Fir/.inali, v okrajnem glav.ir-i vii ICndol l'o »«>. proti pogodbi in kavciji 200 gld. Letna plača 150 gld , uradni pavšal 40 gld. iu za vnakdanjo ppnpošto Zugradec-Fnžino-Žužemberk iu nazaj  150 gld.    Prošnje v teku tre* In tvriiiov na
saj  lou gld brzojavno vodatvo v Trutu.
poštno in
Trst. dne* <>. avgusta is:»5.
Od c. kr. poštnega in brzojavnega vodstva.
■sTsVnHI*^.;MrsTs?«H«^^
G. If. jlavso rafiaieljim m\t. M Mnlt.
Izrod iz voznega reda
vaUavnsfa od 1. j-uu&ljsfa 1895.
rlaatopno om«nJ«al prlhftjnlul in odh«Jaliil immt SpajSjl M «k
ii I1M.....■aiSlin SMdnjMTMpvId iti )• kr»jn»mn i»ra v LJnb-
UhU m S alnntl D»pr*).
Odhod ta Zrahljane Qnš. kol.)
OS 10. MH S m**n. po mM ošabni vlak t Trl.U, PoD»»b.l, B«Uftk, OV Iovm, VnjiMnifeaM, Iijahno, u*a SaUthftl v Auiim,  taohl. Oman. in., *Soln«fMd, Leod-O&atain, ZaU na Jmrn, Inomoat, Curih, St«yr, Lin«, Bnd«)«rlr«, Placuj, Marilln« T»ra, K»for, Karlor«  t»ra, Tria-MTt m, Prag", Upaijo, Dunaj «1» Amalatten. OS  a «H lO w%it*. mfutrttf maianl Tlak t Noto maato, K oda »1 a O* 7. MH tO min. *f**tr<0 oaabnt Tlak T Tri.)*,  Pontabal,  Halja>, OV-lorao, SVaniam/aita, tjabno, Dum), Aei 8alatb»l t SoIdOrTM, Dona rla Ama taltan.
OS U. mri SO mit«. d**poH**tut oaabnt Tlak t Trbli, Ponlabal, Beljak, Oalorao, Franaanafaal«, Ljubno, SalathaJ, 8olnog-rad.
OS 19. Mt-4 SS min. po%>ol*»<imatanl Tlak t Noto meito, aToo«T]a.
OS S. mri i*>pol*4fin« oaabnt vUk t Trbla, H«IJ*k , OelOTao, Vrameni-fetta, 6a« HolathaJ t Snlnn^rad, Land - Oaalaln, Zali na Jaaam, Inomoat, Hregnto, Onrlh, OanaTO, Pari«, in Klein Balfllng, Hterr, Lino, Onnndan, laohl, Hudejerlo«, PlaanJ, Marijina vara, Bff«r, FranooT« tm,   KarloTa Tara, Pr»«;n, Lipako, Dunaj vla Am>t«Uan
OS 7. **ri 90 min. a«Wwr maianl vlak t Noto maato, Koo«vJ«
Saaun tefra ob nedeljah ln praaniklh ob S. uri 98 minut pepoludn«. oaobnl Tlak t Ij«ave-ĐI«d.
Prihod v LJubljano (jai. kol.).
OS S. mri SS min. «/Mr*v«i oiehui   Tlak • liunaja Ti« Amtlettan, Lip-•U«, Pr»H«, KranooTlh t»rOT, KarloTlh TaroT, Bfra, Marijinih t«ro», Planja, Hndainvia, Solnoa^ada, Llnoa, Stajrra, Oinuudaua, Iaobla, An«-—n, Zolla n« Jeaerti,  Lend Oaatalna,   ldnbnega, Oaloroa, Ileljaka, Frauaanaraata, Trblta OS S. mri 19 min. mjutrn) maianl Tlak tal Kooarja, Noreira meata. OS 11. Mri 99 min. Hopvttutn* oaabnl Tlak a Dunaja »i« Amiietten, LlpaUa,   Pran«,  Franoorlh Taro t,  KarlOTib Tatov, B<rra, Marijinih TaroT, Planja, RadaJ«t<o, Solnafrrada, Idnoa, Htajna, Pariia, OaneT«,. Onriha, Rr«gnlo«, Inomoela, Za 11 a na Jaaam, Lend-Gaatatua, LJubnana, OaloToa, Poutabla, Trbiaa OS 9. mri 39 min. pr$h>tudn» maianl Tlak I« KooaTja, No t a g« meata, OS 4. mri SS min. pof>olmtin# aaabbl Tlak ■ Danaja, LJubaega, B«lathalat.. Baljaka, OalOToa, Fr*na«naf«tt«t PonUbla, Trbiaa
V. uri  4 min. saaj*** oaabnl Tlak • Dnnaja praho Amilattana le. tjnhneu«   Rallaka, OeloToa, Pnntabla, Trbiaa. 9. mri 9S min. hxmW maianl Tlak la KoAoTja, NoT««a Maata. Baann i«a;a ob nadaljah ln praaniklh ob JO. Mri 40 minut aT«6«r oaobn Tlak i> Laaeo-Hlada.
Ob Ob
Odhod Is IaJabLJane (dr\ kol.;
OS   7. aari 98 min. njutraj       t Kamnik. I     S.   a    OS     .     popoHtdnm . . a     9,   m    SO    „     itf^^r m m
„ lO.   „   tO    ,,     rtmerr „       „ (aladnjt Tlak I«
ob nadaljah ln praaniklh J
Prihod v ZaJnblJano  dri. kol.j.
OS   S. mri SS min. ^utruj Kamnika
, 11. . tU . SopoH+dn* . „ (O—m; „    8.   „   90    „    ««W»»r         „ ,,
a     9.   m    88     .     rv+r*r          .        . (alednjl Tlak I«
ob nedeljah In praaniklh,
Vzprejmem takoj mladega spretnega
Slovenski  stenograf prednost.   Plača  30 do 45 gld. po zmožnosti.
Dr. Dragotin Treo
(1047—1) odvetnik v Postojini.
slatina.
Cista in blago delujoča koroška planinska kiselica.
Najboljša dijetetična namizna voda
zlasti      ne meša z vinom.   Prednosti  pred mnogimi drugimi kiselicami: ne jemlje vinu barve, niti ukusa in ne sili v glavo niti pri največji vročini. — V zalogi pri
Petru Lassnik-u v Ljubljani.
Veliko presenečenje!
Ker nam je do&lo naroftilo, naj popolnoma razprodamo na&o Dunajsko vcl:ko filijalko, takorekofi podarimo najlepfte in najkoristnejše stvari.
Prodajamo 35 komadov za samo gld. 2'—
in sicer: Lepo pozlačeno uro, na minuto natančno in točno idoča, za kar se garantuje; 1 prekrasna pozlačena verižica za ure, ki se vsled lepe izdelave lo talko moro razločevati od pristno zlate; l elegantna kravata za gospode, najnovejša farona; 1 prekrasna igla za kravate b simil-briljantoin; G komadov finih žepnih robcev; 1 prekrasen častniški porte-monnaie iz usnja; 1 prekrasen napisni gnmb s simil-briljan-tom, ki je jako dobro imitovan ; 1 prekrasen ustnik zasmotke; 1 par mehaničnih manšotnih gumbov iz double-zlata; 1 elegantna pariška broša za damo; 10 komadov najfinejšega angleškega papirja za pisma; 10 komadov najfinejših angleških savitkov In vrhu te^a prekrasen uporaben predmot kot gratis-priloga. Vseh 35 komadov gld. 2.—. Vsakdo bodo priznal, da je ura Hama več vredna, nSj/0 itattfl vseh .'15 koma-<l«>v, in se sploh garantuje za to, da dobro gre. Naj Bbdiarni pdrabi priliko, ki se mu nudi zdaj iu nikoli več potem, in naj naroči, dokler zaloga traje, s c. kr. postnim pov/.ctjem pri
VViener Grand-Filiale Ch. Jungvvirth, Krakov
Diotlstrasso 64 E. (1018—2) NH. Kar bi komu no ugajalo, se vzamo nazaj.
ID eželaa
Rogaška slatina
zdravilo za obolele prebavne
priporooevano od na|.raeultueji«h medie|nekinbi »vtoriti»t.
Tempeljski vrelec, tfj&g^^ ***** Styria-vrelec, S*SS
■p«™^«^;!;^ CD po deželnem oskrbništvu vrel. a v ItoKiktcu-MutlnI. X\i^.jjJUblijvl   &C   Jj,-iH1,im MslOSjSI pri Ivutm l.iu»iiK«»r-|u in Mlliu|lu
KHHtlMl-jH   V   I,)U1»1|HH1. (860—16)
Izdajatelj in odgovorni nrednik ; J o n i d N o 1J i.
Uufnina in tisk „Narodne tiskarne^.