D AVTOHISA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagorje, Selo 65 tfilefon:prodaja 0601/64-729,servis 0601/63-399 •■SS-SSiS:: !?: mama Z. aisaivjul v Prodaja novih vozil iz programa MAZDA r Pl pilili |F * -e-vir MM * prodaja rezervnih delov MAZDA |||- * prodaja rabljenih vozil - siaro za novo kredifi, leasing 1EP 1;/ ril * RENT - A - CAR, AVTOKLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOUČARSTVO, PRODAJA RARV Servis HRIBAR ZAGORJE, Selo 72 Tel./fax: 0601 64 033 ABS in ALU platišča serijsko, doplačilo za klima napravo l DEM! Ford Mondeo Winner l ,8i 16V KAT, 115 konjskih mod, 5 vrat, ABS, air bag, centralno zaklepanje, električni pomik stekel, aluminijasta platišča, servo volan. Na voljo tudi v izvedni karavan. X______________________________________________________________________ A NEPREMAGLJIVA PONUDBA Če ne verjamete nam, povprašajte pri konkurenci! /Hcrrud&c? 33.999 DEM SERIJA WINNER Na voljo tudi brez Alu platišča za 500 DEM ceneje! ____________________________________ J VSE NA ENEM MESTU PC 436 256X0X4.100 PCI GL)! j^ Z§0 108.000 PC 486 256X 0X4/120 PCI 108.500 PC 436 256 X 0X4/100 INTEL PCI ... 116.200 PC 486 5X86-133 AMD PCI 109.400 (8 MB RAM, HDD S 50 MB, SVGA 1MB PCI, FDD 1,44658, TIPKOVNICA SLO, BARVNI 14 »TOR VISLA F0D10GA) Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 Sestavimo vam konfiguracijo tudi po vaši želji! Nudimo vam tudi: fox modeme ZOOM, U.S.ROBOTICS SPORTSER, COURIER, ZYXEL, BOCA, GVC multimedio CD ROMI (6x IN 8x hitrost), zvočne kartice (16bit, 32 bit) in zvočniki (60W, 80W, 120W ...) potrošni moteriol TRAKOVI, DISKETE, POKRIVALA PC PENTIUM 75 PCI 139.200 PC PENTIUM 100 PCI 145.700 PC PENTIUM 120 PCI 154.100 PC PENTIUM 133 PCI 165.400 PC PENTIUM 160 PCI 182.500 TIPKOVNICA SLO, BARVNI 14" MONITOR, MIŠKA— PODLOGA) ............................ LAHKO NAS OBIŠČETE VSAK DELAVNIK OD 7. DO 15. URE ALI NAS POKLIČETE NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 64-611. (OSREDNJA KNJiZNIGA CELJE e 11 • UVODNIK • Če boste v naslednjih dneh na ulici srečali kakšnega rdečeokega in bledoličnega prijatelja, se nikar ne ustrašite. Po Zasavju ne razsaja kakšen nov virus ali bolezen. CJre le za neprespanost zaradi spremljanja prenosov olimpijskih iger iz Atlante. Čeprav v slovenski ekipi nimamo predstavnika iz Zasavja, mnogi izmed nas navijamo za naše športnike. Sicer bi prav radi navijali za Saša Korbarja, vendar mu je uvrstitev v reprezentanco letos le za las ušla. Kljub temu sem prepričan, da ga bomo videli vsaj na naslednjih olimpijskih igrah. In ko smo že pri olimpijskih igrah. Nedvomno v Atlanti zaenkrat najbolj blesti najstarejši še živeči olimpijec Leon Štukelj, ki dokazuje, da je starost lahko tudi lepa. V tokratnem Zasavčevem pogovoru nekaj podobnega dokazuje tudi trboveljski zdravnik VVladimir Komorowsky. Kljub temu da poletje krasi izraz čas kislih kumaric, se je tudi ta teden dogajalo marsikaj lepega, prijetnega in tudi neprijetnega. Neprijetne stvari ponavadi najraje kar spregledamo in preslišimo. Včasih pa je vseeno dobro, da se seznanimo tudi s takšnimi zadevami. Če se odpravljate na dopust, nikar ne puščajte tegale časopisa pred domačimi vrati. Kup nepobranih časopisov in pošte je menda lepo povabilo poletnim vlomilcem, ki vam izpred vrat prav gotovo ne bodo ukradli samo Zasavca. NASLOVNICA: Za lepil itai Loto: Jože Ranzineer jr. Oblikovanje: Slavko fiarantini lili * siiiiis 1 lil :;xjxjx;: WM £:£x$8 iSill lil ■ msusmm Do kdaj še v jame? Luknjasta cesta... Bo začasni most dočakal desetletnico Dr. med. VVladimir Komorowsky Kradejo kot srake Barve in platna na Izlakah Po Avstraliji Nagrade za zvestobo Ferrari osvojil Sevnico x:č : ZASAVCA M,j. ............. Ltl-"IV' '-.n,-/ Pomočnik glavne in odgovorne Urednic Nagode. Tehnični ..rednik: Slavko Cia. rektura: Rado Vele. Vr.dniCki odbor: AmUCVm Jaka DmovM (Zdrav duh), Kaurina (iavranoviC M MtS a U"-k (Kronično, /um.mio. ' Tit--, Trtvvvi;,, lisa, irDovijL, JNasiov uredništva: Zi.si.u-, Cesta 2«. julija 2t-, 1410 l-tx M-VU. -A,,,xc jr tednik, i,Mja ob četrtkih. Na podlag, zakona o ........... pi.Hii.-iu, m davku (Ur. lisi KS. m. I-C.mmnvr.,,. ....................... 5™ informiranje .š, 23/283- plačuje 3- odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in tun-a.ali| ne vi....umi ponatis člankov m ■ -?S:30Vd$1Ctl. Foto: Branko Klančar Smo danes res 25. julija leta 1 996?I Se nam tako le zdi?I Nas sta zmedli posneti fotografiji. Na zgornji, ki je bila posneta pred dnevi, ni videti poletja. Na fotografiji desno pa v eni izmed zagorskih tovarn še danes pozdravljajo srečno novo leto 1985. Foto: Jure Nagode B Slivnik ir. V___________________________________J Celostna podoba stare Litije V začetku lanskega leta je občinski svet imenoval Odbor za proslavo 850-letnice mesta Litije. Člani odbora se po zaključku praznovanja visoke obletnice niso razšli, pač pa so se preimenovali v odbor "LITIJA SKOZI ČAS". Stari odbor z novim imenom je do sedaj že trikrat zasedal. Člani odbora so razpravljali o adaptaciji knjižnice v Litiji, ki naj bi bila zaključena do prihodnjega leta, ko bodo Lilijani praznovali 45-letnico mesta. Adaptirali in uredili naj bi tudi naj starejši del Litije, Podkraj, kjer še danes stoji naj starejša litijska hiša (Kisletova hiša), domovanje brodnika, kije vozil brod preko Save, tu sta Savski rov rudnika Sitaijevec (bodoči rudarski muzej) in Plečnikov spomenik. Na Valvasorjevem trgu že obnavljajo nekatere stare hiše, ki imajo bogato zgodovinsko preteklost. Nekaj pa so jih že pred časom podrli (Svetčeva hiša, kjer danes stoji blagovnica Cen-tromerkur). Pred Koblarjevo hišo bodo na mesto, kjer je stala, ponovno postavili staro "štirno". Prvotno "štimo" so namreč odstranili, ko so napeljevali mestni vodovod. Odbor "LITIJA SKOZI ČAS" je zato županu in občinskemu svetu podal pobudo za sprejem odloka o celostni podobi stare Litije po hitrem postopku. M.Š. Novosti v zdravstvenem domu Zdravstveni dom Trbovlje je letos pristopil k izvedbi raznih akcij, ki so jih že nekaj časa načrtovali. Poleg obnove - pleskanja oken na zgradbi ZD in obnove ter adaptacijskih del na reševalni postaji v bivšem Volanu. Ob garaži so namreč uredili sobo za dežurstva in obnovili obstoječe prostore. Nabavili pa so tudi nov VW Combi za reševalno službo, in to s kreditom, lastnimi sredstvi ter ob pomoči nekega trboveljskega podjetnika. T.L. Zavod za kulturo Delavski dom 7. julija letos je pričel veljati nov odlok občine Trbovlje o ustanovitvi javnega zavoda "Zavod za kulturo DD Trbovlje", na kratko Kulturni zavod DD. Odlok je sprejel Občinski svet občine Trbovlje na svoji seji 17. junija letos. Nov javni zavod so ustanovili z namenom, da načrtuje, organizira in izvaja kulturne prireditve v občini Trbovlje. Tako je dobila trboveljska osrednja kulturna inštitucija, DD Trbovlje, ob svoji 40-letnici, odkar je bila zgrajena in predana v uporabo, prenovljeno funkcijo, ki je v bistvu enaka tisti iz leta '56. Zavod bodo vodili uprava z direktorjem, svet zavoda, ki ga tvorijo dva predstavnika OS iz svojih vrst, dva predstavnika zaposlenih v zavodu ter dva predstavnika, ki ju imenuje svet vseh KS izmed občanov občine Trbovlje. Ima pa tudi strokovni svet, ki ga imenuje svet zavoda iz vrst svojih sodelavcev ter zunanjih strokovnjakov s tega področja dela zavoda. Šteje sedem članov, od tega so trije člani iz vrst Kulturniške zbornice Slovenije oziroma člani, ki jih le-ta imenuje. T.L. Do kdaj še v jame? Zadnji šiht zagorskih knapov se nezadržno približuje. Mislimo na odkop premoga, kajti pri tako imenovanih zapiralnih delih v obeh jamah bo ostalo zaposlenih še kar nekaj rudarjev, saj je predvideno, da bodo ta dela trajala kar nekaj let. Toda zadnje tone premoga bodo po vsej verjetnosti prišle na "svetlo" tam nekje konec avgusta, znabiti nekaj dni prej, morda nekaj dni pozneje. Podjetje je namreč dolžno izpolniti nekaj dogovorjenih količin tega energenta za potrebe ljubljanske toplarne, pa nekaj ton še za tako imenovane komercialne namene. Mimogrede: vse peripetije okoli porabe zasavskega premoga v ljubljanski toplarni ne zadevajo v tolikšni meri zagorskega premoga, kajti nesporno je njegova vsebnost žvepla manjša od trboveljskega in prav tako nesporno nekoliko večja od indonezijskega, zato velja pogodbene količine dobaviti tako, kot je bilo domenjeno. Naš zapis o zadnjem šihtu neposredno pri izkopu premoga, ki so ga knapje pridobivali 2401et, bo tedaj še aktualen, ker j e bilo prvotno domenjeno, da bi ga pridobivali le do 26. tega meseca, nato pa bi po končanem kolektivnem dopustu, 12. avgusta, postavili piko na i. Zdaj se nekoliko podaljšuje čas izkopavanja, ne pa tako zelo bistveno, četudi dokončno o tem ni odločeno. Res pa je, da bodo po tem času, namreč po 12. avgustu, začeli z demontažo naprav in opreme na separaciji. Večina te opreme je zastarela, dotrajana, nekaj pa je še uporabne in bodo kmalu odločili, kam z njo. Prav tako ostaja še problematika prezaposlovanja zdajšnjih članov kolektiva, med drugim tudi invalidov. Vse to rešujejo po najboljših močeh, kot pravi direktor Matej Požun, ni pa mogoče vseh vprašanj razrešiti čez noč, kvečjemu v daljšem času. Zagotovo pa se mora sedanje število zaposlenih do konca leta še zmanjšati, ker pri zapiralnih delih ne potrebujejo toliko delovnih rok. M.V, ^ ....................... ^ Za zlato vrtnico Tako kot prejšnja leta posebne komisije, ki so jih imenovala za to zainteresirana društva, tudi letos ogledujejo in ocenjujejo urejenost krajev v Zasavju in v Sloveniji. V Zasavju je za to pooblaščena komisija turističnih delavcev, ki jo je imenovala Območna GZ za Zasavje v Trbovljah. Podobno komisijo je imenovalo tudi Hortikulturno društvo Trbovlje. Ta je posvetila posebno pozornost ureditvi okolice posameznih hiš in stanovanjskih naselij. Komisija TD Trbovlje pa si je ogledala in ocenjevala urejenost poslovnih, športnih in zdravstvenih objektov, šol, bencinskih črpalk, železniške postaje, tržnice, posebno pa še urejenost gostiln, trgovin in drugih prodajaln, parkov in nasadov. Rezultate bodo komisije objavile jeseni na posebnih srečanjih turističnih in hortikulturnih delavcev, kjer bodo najboljšim podelili zlato vrtnico oz. sončnico ter pisno priznanje. T.L. pst n Luknjasta cesta proti Zgornjemu Prhovcu Cesta, primerna za rally... Cesta proti Zgornjemu Prhovcu nad Izlakami je v nevzdržnem stanju. V makadam so zarezani številni kanali, v katerih lahko malce neprevidni vozniki takoj poškodujejo svoje vozilo. A vse skupaj naj bi še letos postalo preteklost Predsednik KS Izlake Janez Vidmar pravi, da so cesto nameravali asfaltirati že lani, vendar jim je to preprečil sneg. Zato so gradnjo preložili na letošnje leto, in sicer kot prednostno nalogo. Vidmar poudarja, da bodo z deli kljub preložitvi začeli celo prej, kot so sprva načrtovali. O razrešitvi problema se je dogovarjal tudi s pristojnim upravnim organom zagorske občine, kjer seje prepričal, da so ureditev omenjene ceste vklj učili tudi v letošnji občinski načrt. Pravi, da imastoodstotnazagotovila, da bo zadeva letos končana. Dela na dveh kilometrih cestišča naj bi pričeli izvajati konec avgusta ali v septembru, končana pa naj bi bila predvidoma v enem mesecu. Denar za asfaltiranje zbirajo krajani Zgornjega Prhovca s samoprispevkom, ki je bil sprejet v začetku lanskega leta. Po Vidmarjevih besedah so odnosi med KS in krajani zelo dobri. Doslej se na kraj e vno skupnost še nihče ni pritožil zaradi vzdrževanjacesle.Predsednik je tudi dejal, da KS po potrebi poskrbi za pesek, nato pa so na vrsti krajani, tako da so tudi oni odgovorni za vzdrževanje ceste. Ob cesti je res pesek, toda do nedavnega z njim še nihče ni popravil razdrapane ceste. Če bi jo, bi bila gotovo lažje prevozna. Todakrpanje makadama, seveda v primeru, da se ne bo kaj zataknilo, kmalu ne bo več potrebno. Jasno je, da bodo morali vsi krajani plačati samoprispevek. Vidmar' namreč opozarja, da ga nekateri ne odvajajo, kar bo treba v skrajnem primeru rešiti s sodno izterjavo. Parkirišče pri Sušniku urejajo Odkar so pred leti porušili pri Sušniku tri večje stanovanjske bloke, dva sta bila rudniška, eden pa cementarni ški, so taprostornamenili za gradnjo čistilne naprave. Glede na to, da čistilne naprave še vse doslej niso zgradili (kaže, daje tudi ne bodo), je sčasoma postalo to območje 'divje' parkirišče za tovornjake, ki pa sevedani bilo urejeno. Lokacija se je zadnje leto bistveno spremenila, ko so podrli Dom Zasavje in uredili cestno križišče. Ker je parkirišče v neposredni soseščini tega cestnega križišča, je bilo treba pri stopili k njegovi ureditvi. Po sprejetem projektu in za to namenjenih sredstvih so se konec junija letos lotili modernizacije parkirišča. Dela so v teku. Urejeno bo avtobusno postajališče, z betonskimi cestnimi robniki je omej en prostor, namenj en parkiranj u vozil, celoten prostor pa izravnan ter očiščen kupov raznega materiala. Tudi ta del bo torej postal bolj urejen in prijaznejši, predvsem pa bo služil številnim vozilom, predvsem tovornjakom, za parkiranje. T.L. Kulturni objekti Občinski svet občine Trbovlje je sredi preteklega meseca sprej el sklep o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v občini Trbovlje. Takšen sklep je bilo treba sprejeti na temelju določil Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture ter Navodil o določitvi družbenega kapitala in določitvi javne infrastrukture na področju kulture. Te nepremičnine družbene lastnine v upravljanju Občine Trbovlje so v Trbovljah naslednje: DD Trbovlje, Rudarski dom. Revirski muzej, Godbeni dom Delavske godbe, Knjižnica Toneta Seliškarja in Zgodovinski park Čebine. Ti objekti bodo vknjižem kot lastninska pravi ca v kori st Občine Trbovlje pri pristojnem sodišču. T.L Montaža novih orgel Nekaj časa je že znano, da se je trboveljska župnija po posvetu s strokovnjaki in župljani odločila, da postavi v farni cerkvi sv. Martina v Trbovljah nove orgle. V ta namen so že zbrali več kot polovico sredstev, precep pa jih še manjka. Izdelava novih orgel pa je že toliko napredovala, daje bilo neba pristopiti k demontaži starih, Goršetovih orgel. Z demontažo so pričeli v začetku julija. Dela so izvajali pod strokovnim vodstvom in nadzorom, pri čemer so svoje zahteve postavili tudi sodelavci Zavoda za varstvo naravnein kulturne dediščine v Celj u. Dela na demontaži so opravljali domači prostovoljni sodelavci. Poskrbeli so tudi za začasno varno in strokovno uskladiščenje starih orgel. Tega pa je nastalo kar precej. Potem ko so isti sodelavci pripra-vili vse potrebno za montažo novih orgel, so sodelavci izdelovalca novih orgel pričeli z montažo teh. Dela bodo trajala več mesecev, radi pa bi jih dokončali do Martinove nedelje novembra letos. Organizatorji upajo, da bodo dotlej nabrali še preostala potrebna sredstva za poravnavo vseh obveznosti do izvajalca del. T.L Boštjan Grošelj Foto: Jure Nagode ...toda, bi si vi upali?! a Zais Ukoilstltt samim® i&mMo Sprejemniki sončne energije (SSE) spadajo med t.i. aktivne solarne sisteme. Po površini SSE (po domače kolektorjev) na prebivalca je Slovenija zagotovo med tistimi evropskimi, sploh pa svetovnimi državami, ki imajo največ SSE. Dnevne količine vpadle sončne energije pri nas se gibljejo od nekaj desetin kWh/m2 pozimi v oblačnem vremenu do več kot 5 kWh/m2 v sončnem dnevu poleti. Sistemi so večinoma dimenzionirani tako, da lahko izkoriščajo sončno energijo od začetka pomladi (marec) dokonča jeseni (oktober), v času od novembra do februarja pa je za učinkovito izkoriščanje razen v posameznih dneh sončne energije premalo. Pri solarnih sistemih za pripravo tople vode je nosilec toplote, ki je lahko sama voda ah voda, pomešana s protizmrzovalnim sredstvom in kroži s pomočjo pogonske črpalke. Topla potrošna voda se segreje v sprejemniku sončne energije, če je sistem neposreden, oziroma se v kolektorju ogreje nosilec toplote, če je sistem posreden. Sprejemniki sončne energije so najpomembnejši element sistema. Njihova kvaliteta v veliki meri vpliva na učinkovitost sistemov in dolžino obratovanja sistemov. Osnovna naloga SSE je absorbirati sončno sevanje, ki pade na črn absorber pod stekleno površino, in segreti nosilec toplote, ki se pretaka po bakrenih ceveh v črnem absorberju. Sprejemniki sončne energije naj bodo usmerjeni v smeri juga, odstopanja od optimalne smeri za 10 stopinj proti vzhodu ah zahodu še ne zmanjšujejo učinkovitosti sistema. Optimalen nagib je odvisen od zemljepisne širine kraja, kjer bo sistem inštaliran. Za naše kraje je optimalen nagib 30 stopinj. Najpomembnejši podatek je površina potrebnih sprejemnikov. Potrebna površina je odvisna od števila oseb in njihovih bivalnih navad. Štiričlanskadružina potrebuje od 5 do 6 kvadratnih metrov SSE. Sprejemniki, kupljeni pri nas,imajo običajno površino 2 kvadratna metra. Svetujem, da solarni bojler ne bo manjši od 300 Etrov, saj so razHke v ceni minimalne, ugodje pa je mnogo večje. Agencija za učinkovito rabo energije, ki deluje v okviru ministrstva za gospodarske dejavnosti, letos že drugič subvencionira investicijske projekte obnovljivih virov energije in spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije v gospodinjstvih. Skupaj znašajo subvencije v obnovljive vire v letošnjem letu 221 milijonov tolarjev. Država bo kupcem sončnih kolektorjev namenila nepovratno državno subvencijo v višini 18.000 tolarjev za vsak kvadratni meter sončnega sprejemnika, ki bo vgrajen v letošnjem letu. Projekti za spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije v gospodinjstvih, ki se nanašajo na občane, so trije. Prvi takšen projekt se imenuje "tesnenje obstoječih oken" s subvencijo naj več 10.000 tolarjev na gospodinjstvo. Drugi je projekt izolacije obstoječih podstrešij s subvencijo do 350 tolarjev/m2 oziroma največ 28.000 tolarjev na gospodinjstvo. Tretji tovrsten pa je projekt nastavitve in kontrole oljnih gorilnikov pri kothh za centralno s subvencijo do 5.500 tolarjev na gospodinjstvo. Ta nepovratna sredstvabo država začela dehti investitorjem septembra '96. Vsi investitorji morate pridobiti pozitivno oceno energetskega svetovalca. Hkrati pa vas obveščam, da je ekološkorazvojni sklad RS razpisal kredite na področju Zasavja za sofinanciranje zamenjave ogrevalnih sistemov, kar bo fizičnim in pravnim osebam omogočilo prehod z ogrevanja na okolju škodljiva goriva (premog, drva, mazut) na ekološko sprejemljive ogrevalne sisteme (daljinsko ogrevanje, zemeljski plin, TNP, lahko kurilno olje, toplotne črpalke). Za nadalj nj e informacij e se obrnite na energetsko svetovalno pisarno na Gimnazijski 22 a v Trbovljah, vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30 ure. Naj še enkrat opozorim, da so vsi tovrstni nasveti brezplačni, saj projekt financira ministrstvo za gospodarske dejavnosti, izvaja pa ga Gradbeni inštitut ZRMK Ljubljana skupaj z Občino Trbovlje. Najbolj pa je zaželjeno, če se za razgovor in pridobitev informacij naročite vsak dan na tel. 27-380 ah 25-513. Zoran Gračner, dilp.ing. B Večji izvoz v Etiju Letošnja prodaja našega blaga na tuja tržišča še zdaleč ni v okviru predvidevanj. Očitno je, da se ji postavlja po robu dosti težav in preglavic, med katerimi pa je zagotovo na prvem mestu zmanjšanje povpraševanja v Nemčiji, deloma pa tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Med zasavskimi družbami se izlaški ETI lahko pohvali z dokaj ugodnimi izvoznimi tokovi. Ob koncu minulega prvega polletja seje prodaja povečala za 14,7 odstotka, vrednostno pa je znašala dobrih 23 milijonov DEM. Povečanje je sicer nekoliko manjše od načrtovanega, ker je, kotrečeno, že nekoliko manjše povpraševanje v Nemčiji oziroma čedalje hujša konkurenca velikega nemškega izdelovalca tovrstnega blaga, ki ga prodaja vse ceneje. Zato v ETI-ju računajo na še večje težave v izvozu v to veliko evropsko državo na jesen. Deloma jih premoščajo z večjo prodajo v nekatere druge države. V sosednjo Italijo so tako prejšnje polletje izvozih blaga v vrednosti 1,2 milijona DEM, kar je zdaj po delni okrepitvi vrednosti Ure zagotovo dober rezultat. Na novo osvajajo še druga tržišča, ne le v Evropi, temveč onstran Atlantika oziroma v Aziji in Latinski Ameriki ter celo v Južnoafriški republiki. Izvoz v omenjene države še ni kdo ve kako velik, ne glede na to pa sodijo, da se bo sčasoma povpraševanje po izlaških izdelkih povečalo in da utegnejo računati na večje pošiljke še letos ali prihodnje leto. Na prvem mestu ostaja skrb za še boljšo kakovost vsega izvoznega blaga, ker to odpira nove možnosti uveljavljanja njihovih izdelkov na novih, še bolj neznanih, vendar velikih trgih. Morebiten izpad v Nemčiji je na vsak način potrebno nadomestiti drugje po svetu, pa čeprav v tako oddaljenih deželah, kot je Latinska Amerika ah afriška cehna. M. V. TRBOVLJE ftg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 Trboveljski šilingi Rahlo nenavadno poslovno prakso so uvedli v trgovini Drogerie Markt v Trbovljah. Ob vhodu v to trgovino kupce namreč pozdravi obvestilo, da bodo vsakega, ki ga zalotijo pri kraji njihovih izdelkov, kaznovali z vsoto 500 šilingov. Hkrati pa se obenem zahvaljujejo vsem poštenim kupcem, ki sodelujejo s prodajalkami ob pregledu vsebine njihovih torbic. Povsem razumljivo je, da se trgovci na razhčne načine skušajo obvarovati pred škodo,kijo povzročajo kraje. Vendar obvestilo delujeprecej neposlovno. Poleg tega, daje zagrožena denarna kazen, je ta ovrednotena v šilingih (po vsej verjetnosti so mišljeni avstrijski, čeprav to nikjer ni eksplicitno zabeleženo). Kakor da Slovenci ne bi imeli lastne valute. Če je to precej neprijazno obvestilo nujnost, bi se lastniki oziroma poslovodje trgovine lahko odločih, da zagrozijo s kaznijo 6.000 tolarjev. Trgovina Drogerie Marklje v Trbovljah precej priljubljena, saj je njihova ponudba kvahtetna. Vendar neprijeten napis in 20 varnostnih kamer (?) pri kupcu kaj hitro ustvarijo nelagodnost. Po eni strani človek dobi občutek, daje največji tat na svetu. Po drugi pa, dav tej trgovini ni dobro nakupovati brez petstotih šihngov v žepu. Nelagodnosti ne morejo omiliti niti precej prijazne prodajalke. Ob vsem zgoraj navedenem se postavlja vprašanje, ah res ne obstaja drugačen in boljši način preprečevanja kraj. Res je, da kamere, ki so postavljene na vidno mesto, delujejo vehko bolj preventivno kot tiste skrite. Vendar menim, da pravega (pa tudi če niso samo strašilne) tatu ne morejo odvrniti od njegovih nakan. Tudi obvestilo o kazni 500 šihngov je bolj nevsakdanje in milo rečeno čudno, saj podobnega obvestila ni zaslediti v nobeni drugi zasavski trgovini. J.N. POSLOVNI OBJEKT 200m2 na parceli IKAR TRADE d.o.o. I300m2 - LJUBLJANA polje , , . ugodno prodamo poslovalnica Prešernova 2,Zagorje zavas NAJEMAMO, ODDAJAMO- tel 0601/61 805 KUPUJEMO, PRODAJAMO stanovanja.hiše, poslovne prostore, VIKENDE, PARCELE Trgovina JEREB Podvine 30, Zagorje tel.:61 -601 0609-642-010 PRODAJA MOTORISTIČNE OPREME, TER RABLJENIH IN NOVIH AVTODELOV DELOVNI ČAS: 8.00 -13,00 in 15.30-19.00 sobota 8.00-12.00 Trgovina MONTEKUKULI Majcenova 4 Trgovina in usluge Del.čas:7.30-19.30, ned., praz.:8.00-l 2.00 UGODNO OLJE ZVEZDA 1/1 ... 179,00 BRIŠKO BELO 1/1 ... 276,20 SIRUPI (razni okusi) ...299,40 Andreja Novak s.p. Pizzerija in pivnica DIMNIK Trbovlje telefon: 24-250 OKOVIC Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 CE VAM JE VROČE Sl PRIVOŠČITE KVALITETNO KLIMO. montaža, prodaja, servis, svetovanje KLIMA ZALOKAR, teI0601/26-885,22-466 FOTO AMIDA Cesta oktoberke revolucije 11 a - barvne fotografije v 1 uri - če vam uspe več kot 20 fotografij, vam podarimo film Delovni čas:od 8.30-12.00 in od 15.00 -18.30;tel.: 26-143 TA METR0NIC KOMET tel.:21 -615, 26-605 V TRGOVINI ME-KO 1 IN 2 V TRBOVLJAH IN HRASTNIKU BOGATA IZBIRA IGRAČ ZA POLETNE DNI, TER KOLES ZA OTROKE. NA VOLJO TUDI KOMPLETI ZA PESKOVNIKE. LEA ZLATARNA * bogata izbira zlatega nakita * izdelava nakita po naročilu * UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI Ul.Mire Pregljeve 4, Litija, tel.:061/883-476 FAX: 0601-64-494 A6 DOMŽALE Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestat tel.: 061/714-100, fax: 061/721-804 GENERALNI ZASTOPNIK MOTORNIH KOLES ^HONDA Bo 'začasni' most dočakal desetletnico? Most čez Kotredeščico v Potoški vasi, preko katerega poteka regionalna cesta, ki povezuje Zagorje in Trbovlje, je v zelo slabem stanju. Potreben je obnove, a to še ni vse, kajti z njim je povezanih še več drugih problemov, ki zahtevajo celovitejšo in trajnejšo rešitev. Za vzdrževanje mostu, ki je v pristojnosti ministrstva za promet in zveze, skrbi Cestno podjetje Ljubljana (CPL). Kot je dejal Miro Majcen, strokovni delavec v oddelku za gospodarske javne službe v občini Zagoije, ima CPL poleg programa rednega vzdrževanja tudi program kompletne obnove mostu. Majcen je obveščen, da ima CPL že ves potreben gradbeni material naročen, tako da je v kratkem pričakovati obnovo. To je potrdil tudi Zvone Šavor iz litijskega delo vodstva CPL, ki ocenjuje, da bo do načrtovane obnove prišlo v desetih dneh (prispevekjenas tajal 16. julija, op. a.). Vendarle so pomemben dejavnik tudi interesi krajanov KS Franc Farčnik. Predstavnik te krajevne skupnosti Slavko Jelševar pravi, da pri omenjeni zadevi ni nobenega napredovanja. Poleg tega pa problematika ne vključuje le težav razpadajočega mostu. Krajani da so vse bolj nestrpni, kajti problem se vleče že skoraj deset let, od takrat, ko je plaz odnesel prejšnjo cesto. Pontonski most, postavljen v tistem času, je bil mišljen kot začasna rešitev, ki jo bo nadomestila obvoznica ob Kotredeščici. Kljub pobudam za obnovitev mostu s strani občine in nalogu za zgraditev betonskega mostu, ki ga je dala Repubbška uprava za ceste, je zato Jelševar mnenja, da stvarem še ni videti konca. Krajani namreč nasprotujejo gradnji, betonskega mostu, ker bi tako začasna.rešitev postala trajna. V ta ukrep bi privolili samo v primeru, da se prej uredi obvoznica ali vsaj servisna cesta. Slednja bi tekla čez plaz, in kot meni Jelševar, bi se potem krajani nehali pritoževati. Obe cesti sta tudi v rudniškem ureditvenem načrtu za ta prostor. Pred približno mesecem dni so se predstavniki KS in rudniški strokovnjaki dogovorili za servisno cesto čez plaz, prav tako pa so se o tem že dogovarjali z županom. Če bo prišlo do delne rešitve problema, torej do nove ceste čez plaz, je po Jelševarjevi oceni malo možnosti, da bi kdaj dočakali obvoznico, ker bi pritiski krajanov v tem primeru popustili. "Če bomo problem rešili na drug način, sem skeptik glede obvoznice," pravi. Po njegovih besedah si KS zelo intenzivno prizadeva za rešitev problema, na vseh sejah, na vseh zborih krajanov je to prva točka dnevnega reda. "Že tako smo šli na nož, da so celo predlagali, naj zapremo cesto," dodaja in opozaij a, dajim tega niti on niti svet krajevne skupnosti ne moreta preprečiti. Še več. KS mora zastopati stališče krajanov, ker je pač njihova predstavnica. S stališčem krajanov je po njegovih zagotovilih seznanjen tudi občinski svet. Krajani namreč trdno vztrajajo pri odločitvi, da bodo obnovo mostu dovolili šele takrat, ko bo zgrajena vsaj servisna cesta čez plaz. Kot poudarja Jelševar, so bili že prevečkrat izigrani, da bi popuščali pri svojem stališču. O tem, kako pereč je problem, priča tudi obisk sekretarja ministrstva za promet in zveze Marjana Dvornika v Zagoiju. Ta si je konec prejšnjega meseca po Majcnovih besedah skupaj z občinskimi funkcionarji ogledal problematični most. Toda o tem krajani niso bili obveščeni, čeprav je bilo, kot zatrjuje Jelševar, dogovorjeno, da se takšna delegacij a neposredno sestane z njimi. Zato Jelševar pravi, da jim Dvornikov obisk nič ne pomeni. Razpleta problema torej še ni na vidiku. Očitno so krajani odločeni narediti konec težavam s hrupom in praznim obljubam. Če neka rešitev, ki je mišljena kot začasna, traja že skoraj desetletje, je negodovanje krajanov razumljivo. Vsekakor je treba računati z ljudmi, ki so vsak dan neposredno prizadeti zaradi neuresničenih obljub. Zavedati pa seje tudi potrebno, da so dolgoročne rešitve veliko učinkovitejše kot kratkoročno ukrepanje. Boštjan Grošelj Foto: Primož Kostajnšek Do kdaj bo most v takšnem stanju? Polona v deželi paradoksov V Indiji, deželi sončnega vzhoda, se je od 5. do 16. julija dogajala matematična olimpiada. Natančneje v mestu Bombaj, sicer središčuindijskefilmskeindustrije, ki je svojčas izdelal več filmov kot Hollywood. Slovensko ekipo je med udeleženimi 425 matematiki iz 75 držav zastopal team: Igor Klep -SŠC Ptuj, Matjaž Konvalinka -Gimnazija Bežigrad, Andrej Zorko - Gimnazija ESŠ Brežice, Sašo Živanovič - Gimnazija Lava Celje, Tadej Starčič - Gimnazija Bežigrad in Polona Grešak iz trboveljske gimnazije, ki je bila kar ponosna na edino žensko zastopstvo v ekipi, še bolj pa je bila vesela rezultatov, saj je po točkovanju dosegla kar Je pa indijska hrana za naše razmere zelo pikantna. Kakšno mnenje pa imaš o tekmovalnih nalogah? Če sem lani na matematični olimpiadi v Torontu rekla, da so bile naloge težke, potem so bile letos nerešljive. Na kratko bi naloge opisala tako, da bi jih razdelila na take, ki se lahko preberejo in so nerešljive, ter take s kompliciranim tekstom, a so nekako rešljive. Vsak je tekmoval zase, točkovalo se je tudi v skupnem seštevku. Letos smo kot ekipa zasedli 44. mesto od vseh 75 udeleženih ekip. Prejeli smo tudi dve bronasti medalji, ob tem seveda, da so poostrili kriterij za zlato medaljo. Slovenska matematična ekipa v Bombaju. tretje mesto v ekipi. Slovenska matematična ekipa je v skupnem seštevku prejela dve bronasti medalji. Polona Grešak je povedala, da jo v matematiki še najbolj zanima geometrija, kar pa nima nobene zveze z vzporednimi dejanji, podobnimi izjavami in absurdnimi situacijami nasploh. S kakšnimi vtisi se vračaš iz dežele palmovih gajev in riževih polj? Matematično tekmovanje je sicer enkratno doživetje, vtisi so predvsem lepi, ker spoznaš različne ljudi in kulture ter se imaš lahko zelo dobro. Zaradi slabe organizacije, tudi plazečih ščurkov, pa tega s kanadsko matematično olimpiado ne bi primerjala. V Bombaj smo sicer prišli že 3. julija, da se malce prilagodimo na tamkajšnje življenjske razmere, vendar smo si v prostem času bore malo ogledali, čeprav je bilo predvidenih več izletov. Se sicer stežka prilagodiš? Nasprotno, sem zelo prilagodljiva. Se zgodi, da se ušteješ s površnostjo? Kakšen lapsus se pri računanju že zgodi, ampak to se vsem dogaja. Matematiki so... Malce ekstravaganti, ampak sebe nimam za pravega matematika. No, na letošnji olimpiadi so se kot matematiki najbolj izkazali Romuni. Najbolj všeč... Očaral me je indijski način življenja, ko vse mrgoli na cestah, največkrat pa sploh ne vozijo striktno po levi, kot bi morali. Počitnice? Mesec dni bom delala, predvsem ne bo problem preživeti, saj bom prosta tudi septembra. Pač v stilu malo tukaj, malo tam. Se veseliš študija? Seznanjena sem, da bom imela na matematični fakulteti le tri različne predmete: matematiko,računalništvo in liziko. Ampak matematika se mi zdi čedalje bolj zabavna reč. Petra Radovič mmw JAM KO KAVZAR Mislim, da se je vsak hrastniški voznik avtomobila kdaj srečal z Jankom. Če ne drugače, ko je opravljal vozniški izpit, saj je bil dolga leta v izpitni komisiji. Kot najstarejši voznik v Hrastniku, ga lahko kljub njegovim letom še vedno vsak dan srečamo na cesti. Njegovo življenje je že od mladih nog povezano z avtomobilizmom in še vedno mu je predan. Ko je opravil vozniški izpit, so bili v Hrastniku le trije avtomobili. Vožnja je bila prijetnejša, ker ni bilo prometa niti avtoradijev, zato so si pri vožnji peli. Ceste so bile luknjaste, vzmeti na avtomobilih pa slabe, zato je bilo okvar kar precej. Počasi so se prilagajali na vse pogostejši promet in tudi boljše ceste. "Leta 1940, ko sem opravil izpit, sem postal tudi inštruktor. Po vojni pa smo morali zamenjati vozniške dokumente in ponovno opravljati teoretični del izpita. Že od nekdaj sem se ukvarjal s prometom in v Hrastniku smo ustanovili Motoklub, ki se je kasneje preimenoval v Avto-moto društvo. Od vsega začetka smo vzgajali nove voznike, vzporedno pa ustanovili tudi Društvo šoferjev in avtomehanikov, ki sem mu večino let tudi predsedoval. Pri Avto-moto društvu sem ves čas aktiven v izvršnem odboru, čeprav smo morali premagati mnogo ovir," je povedal najstarejši aktivni član hrastniškega avto-moto društva. V Hrastniku vrsto let deluje tudi Svet za preventivo in varstvo v prometu, katerega predsednik je bil 34 let. Tako je postal tudi član izpitne komisije v izpitnem centru Trbovlje, kjer je prav tako 18 let opravljal funkcijo predsednika "Srečujem mnogo ljudi, katerih starši so pred leti opravljali vozniški izpit. Veseli me, da se naš vloženi trud odraža na cestah. V Hrastniku še nismo imeli prometne nesreče, katero bi povzročili otroci. V Svetu za preventivo in varstvo v prometu smo imeli na obeh osnovnih šolah izredno dobre mentorje, kar je pripomoglo k našemu uspešnemu delu," pravi Janko. Dolgo obdobje udejstvovanja pri društvih je skozi Jankove roke prineslo mnogo dokumentacije, vabil, raznih papirjev, katere hrani še danes. Ob petdesetletnici delovanja Avto-moto društva je tako lahko sestavil kroniko. "Če dokumentov ne bi hranil," pravi, "kronike ne bi mogel sestaviti." Ob obisku pri Janku sem si ogledala tudi vabilo na tombolo iz leta 1979, katere glavni dobitki so bili avtomobili Zastava 101 in dva fička. Kadar člani Združenja šoferjev in avtomehanikov slavijo rojstni dan, pa rad sede za mizo in jim napiše voščilnice, prav tako z obiskom razveseli vsakega bolnega člana. "Pri Avto-moto društvu pogrešam nekdanj o zagnanost. Težko smo sezidali dom, in ko bi morali z elanom delati naprej, ni ljudi, ki bi bili pripravljeni prostovoljno delati. Vsakdo pričakuje plačilo, le malo jih je, ki bi delali zastonj," je še dejal. Ko sem se odpravljala, sem pokramljala še z njegovo ženo: "Saj sem mu že velikokrat rekla, naj pusti vse skupaj, ker mu vzame toliko časa, ampak on je zadovoljen. Ravno danes je spet pisal voščilnice." In želim mu še veliko prijetnih trenutkov v društvih, kjer tako predano in nesebično deluje že dobrega pol stoletja. Jerca Vučetič pravi, je vozniški izpitopravil v bivši Jugoslaviji. Čeprav n IB Zvone Kršlin, elektrotehnik-energetik iz Hrastnika: "Na oddih hodimo v Slovensko primoije, čeprav so, da tako rečem, za delavski razred cene precej neugodne. Zdi se mi, da se je standard nasplošno poslabšal, zato se jih vse manj odloča za letovanja. Glede ponudbe so hribi sicer cenejši, vendar se rajši odpravimo na moije." Katja Leskovšek, dijakinja iz Trbovelj: "Na moije smo hodili v Portorož, letos pa gremo v Novigrad. Upam, da ne bo predrago, poleg tega pričakujem tudi lepo vreme in veliko zabave." Ana Žagar, profesorica iz Hrastnika: "Zadnja leta več letujem v toplicah, tudi v Rogaški Slatini. Letovanje na moiju in v hribih je drago. Glede klime bi se prej odločila dopustovati v planinah." Edo Doglč, prodajalec iz Hrastnika: "Še ne vem, kje bom letoval, veijetno, kot vsako leto, na moiju. S kolegi gremo največkrat v Slovensko ali Hrvaško primoije." Jani Očko, livar iz Trbovelj: "Večinoma letujem na otokih, dostikrat grem na dopust preko agencije. Vsekakor je oddih odvisen od namena -torej pričakujem počitek in lepo vreme." Tilka Brinar, upokojenka iz Trbovelj: "Najbolj se spočijem v dobri družbi, tudi če nisem na moiju. Je pač predrago, da bi se kam odpravila, večinoma gremo le v kakšne toplice, ki so za oddih kar primerne." Katarina Bebar, dijakinja iz Zagorja: "Na bazen grem malokdaj, sicer pa bom počitnice preživela delavno. No, kak vikend bom skočila tudi na moije, kjer se najde zabava tudi ob slabem vremenu -poleg kopanja in obilice novih prijateljev, seveda." Magda Šteharnik, brezposelna iz Zagorja: "Morda bomo šli v hribe, ampak za morje je pa predrago. Vendar sije treba tudi oddih privoščiti, da nisi samo doma, zato se večkrat odpravimo na bazen." Vinko Zupanc, upokojenec iz Zagorja: "Slovensko primoije je zame naj lepše, vendar sem zaradi ženine bolezni kar doma. Upokojence sicer slabe pokojnine zadržujejo doma, vendar si je treba privoščiti tudi oddih v hribih ali toplicah -tudi glede boljšega počutja." Neva Marn, dijakinja iz Zagorja: "Hribi me ne pritegnejo, sploh smo doma bolj 'morski ljudje'. Za spremembo pa se bom letos odpravila na potovanje po Evropi z Inter-railom. Malce bomo tudi z bandom vadili, tako da bodo počitnice, kot je treba." Aleksandra Lipovšek, brezposelna iz Zagorja: "Tudi doma si lahko naredim fajn počitnice, vsake toliko pa je treba tudi na moije. Letos bom letovala predvsem v hribih in na Moravškem bajerju. Je pa tudi fino, če poleti porjaviš." M Barbara Renčof O času Meriti čas je nekaj preprostega in obenem nerazložljivega. Naučili so nas, da merimo svoje življenje po urah, dnevih, mesecih in letih, ki tečejo mimo in beležijo tisto, kar je bilo, in tisto, kar šele prihaja. Zanimivo je, da ne moremo natančno povedati, kaj je čas. Je čas morda minevanje? Lovljenje minut, ko hitiš na avtobus in se bojiš, da ti bo le ta ušel in boš čakal pol ure na naslednjega? Čas bi lahko merili po letnih časih, čeprav tudi letni časi niso več tisto, kar so bili, kajneda? Kako hitro nam minevajo ure, ko smo z nekom, ki ga imamo radi, in kako se vlečejo minute, kadar počneš kaj neprijetnega in bi rad, da se čimprej konča. Počitnice švignejo mimo kot strela in dolgočasni delovni dan je neskončno dolg, če počneš kaj nezanimivega. Minevanje me včasih spominja na reko. Stopiš v vodo, ki teče mimo, in nikoli večne boš stopil v isto vodo, saj ves čas teče naprej in je ni mogoče ujeti. Morda je ravno zaradi tega čas na nek način čisto nepomemben. Zdi se mi, da ni pomembno, kdaj nekaj počnemo in kako dolgo, ampak kaj delamo, in ali smo pri tem srečni. Koliko ljudi počne nekaj samo zato, da bodo v prihodnosti srečni. Gradijo hišo, hodijo v službo, v šolo, garajo do onemoglosti, vse samo zato, da bodo enkrat srečni. Najpogosteje ta enkrat nikoli ne pride. Kajti če nisi srečen v tem trenutku, ne boš tudi kasneje. Seveda ni nič narobe s tem, da delaš, gradiš hišo in vse drugo. Pomembno je, da si zadovoljen s tem trenutkom, ko to počneš, in ne odlagaš sreče enkrat v prihodnost. Ko človek doseže stopnjo, da je srečen in zadovoljen v vsakem trenutku, je naredil že velik korak v svojem življenju. Pravijo, da smo bili s svojim rojstvom že obsojeni na smrt. Vprašanje je, ali je rojstvo konec in smrt nov začetek. Če pogledamo na Vzhod, imajo tam kolo življenja, ki nima začetka in ne pozna konca, ampak se vedno vrti in mi se vrtimo s tem kolesjem. Na nek način je vse, ka r počnemo zdajle, že pozabljeno. Koliko ljudi si prizadeva, da bi pustili pečat, da bi drugi opazili in hvalili tisto, kar počnejo. Čez dvajset let, ko nas morda več ne bo, se bo le malokdo spomnil na naše delo. Tudi z Zasavcem bi lahko ponazorili minevanje časa. Se morda spominjate, kaj ste prebrali v januarski številki ali pa v številki Zasavca pred enim letom ? Vsi tisti dogodki so izginili, pozabili smo tiste zdrahe in lepe besede ter smo spet le v tem trenutku, ki ga jutri ne bo več. Kako torej živeti svoje življenje, da bi čimmanj časa porabili za nepomembne reči in bili srečni? Konec koncev je prav sreča in iskanje zadovoljstva tisto, po čemer vsi hrepenimo. Mogoče tako, da življenje jemljemo nalahno, si vzamemo vsak dan nekaj časa samo zase, da se ne obremenjujemo s preteklostjo in napakami, ki smo jih naredili. Tistega ne bomo nikoli več ujeli ali popravili, V prihodnost pa glejmo z upanjem hrepenenjem. Če človek namreč pričakuje najboljše, je polovico že opravil. Še misel za konec. Čas je resnično nekaj smešnega in minut, ki ste jih porabili, da ste prebrali ta stolpec, vam ne more prav nihče povrniti. Milan Vidic Zdravila Znjimi se srečujemo vse življenje; bolj v zrelih kot v mladostnih letih; še najbolj v starosti. Predpisujejo nam jih zdravniki, vse več pa jih utegnemo kupiti brez receptov. Teh, slednjih, bo zdaj vse več, kajti zdravil s t. i. negativne liste ne bi več plačevali iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če smo natančnejši, in to moramo biti, zdaj začenjamo to bolj obešati na velik zvon, saj so zdravila tudi strupi, je pripravljen predlog nove liste zdravil. Z drugo besedo to pomeni, da se bo precej zmanjšalo število "lekov", ki so zdaj na t. i. pozitivnih oziroma vmesnih listih. Uvrščena bodo na negativno listo, ali kot smo že omenili: zdravil, uvrščenih nat. i. negativno listo ne bodo večplačevali iz obveznega zavarovanja. Vse lepo in prav. Vrabčki na strehi so čivkali o tem, da smo pri nas med tistimi velikimi porabniki zdravil, ki nas skorajda povsem Že uvrščajo med razvite evropske države. Znanih je nekaj številk o tem: vsak Slovenec je lani porabil 16 zavojčkov ali stekleničk zdravil, kar je vse skupaj stalo Zavod za zdravstveno zavarovanje okroglih 26 milijard tolarjev, topa je malodane 19 odstotkov vseh izdatkov omenjene ustanove. Ne dvomimo v točnost podatkov. Škoda le, da še danes ne vemo, vsaj približno, koliko smo lani v celoti porabili za zdravila, tedaj tudi tista, ki smo jih kupili iz svojih žepov ali samo dodali določen delež zanje: Podoba je, da to Zavoda za zdravsteno zavarovanje ne zanima, še manj drugih, vzemimo, slovenske vlade. Ta je namreč ondan dodobra oklestila stroške v zdravstvu. Vse, ki to spremljajo, pa je dokaj vznemirila ugotovitev, da je treba zdaj, ko je bilo potrebno zagotoviti za dodatnih 8,6 milijarde tolarjev za plače zdravnikom, neizbežno oklestiti izdatke zdravstvenih storitev. Zavod za zdravsteno zavarovanje je namreč moral sestaviti in sprejeti rebalans svojega letošnjega proračuna, pri čemer pa je najbolj zmanjšal predvidene stroške za zdravila, v višini 1,8 milijarde tolarjev. Očitno je, da bodo dodatni stroški za plače zdravnikov najbolj občutili zavarovanci, ki spričo svojega zdravstvenega stanja potrebujejo največ zdravil. Ni naključje, da se ponovnih omejitev pri izdaji receptov za zdravila oziroma nove liste zdravil najbolj boje upokojenci z nižjimi pokojninami. Če drži napoved, naj bi poslej plačevali tudi zdravila, za katera niti zdravniki niso za to, da se jih plačuje, ker jih razmeroma pogosto predpisujejo. Na vso srečo pa je vendarle prevladalo prepričanje, da ni niti najmanj primerno kakšno administrativno omejevanje predpisovanja receptov oziroma zdravil, ker bi to vneslo še hujši nemir v vrste zavarovancev. Kajpak ostaja nerešeno vprašanje cene zdravil. Tovarne ugotavljajo, da se morajo s cenami prilagoditi sosednjim, razvitejšim evropskih državam; za zdaj postopoma, vendarle očitno. Zavarovanci pa, zlasti vsi tisti s skromnejšimi ali plitvejšimi žepi, so prepričani, da so zdravila predraga in zato njim počasi celo nedosegljiva. Ker bodo morali po novem še bolj poseči v žepe zanja, se krepi prepričanje, da gredo sedanje omejitve tudi predvsem na njihov račun. Zares: kdorkoli objektivno ocenjuje najnovejša dogajanja na tem področju, priznava: ceho vedno plača zavarovanec. Poslej jo bo še dosti bolj. Ste si vedno želeli postati zdravnik? Vedno. Zdelo se mi je, da mi to delo. najbolj odgovarja. Tudi moj oče je želel, da bi bil jaz zdravnik. Sploh pozneje, ko je pričel bolehati. Ko steštudirali medicino, je bilo najbrž težko? Študij medicine je zmeraj težak. Ko sem študiral, je primanjkovalo tudi denarja. Dejali ste, da iuiate sina... Da. Gimnazijo je končal v Trbovljah, študij medicine v Zagrebu, zdaj pa dela kot zdravnik v Nemčiji. Gotovo ste nanj ponosni. Sem. (Žena Tanja prikimava.) Kakšni so bili vaši občutki, ko ste prišli delat v Slovenijo? Prijetni. Prej sva z ženo živela med Nemci, ko sva prišla v Slovenijo, sva spet prišla med ljudi, ki so naju razumeli, in seveda sva bila tega vesela. Iz Brežic ste prišli v Trbovlje, v Revirje... V Trbovljah je bilo na nek način drugače, kraj je bil rudarski in. ru-datji so nekaj posebnega. Nekoč sva šla s kolegom zdravnikom v jamo pogledat, v kakšnih pogojih delajo rudarji, kako to sploh iz-gleda. Ko sva bila v jami, sem za seboj zagledal zlomljen 'podpornik'. Takoj sem pomislil, da se bo sesedel, zemlja pa bo zasula rov. Bilo je strašno. Takrat sem si pošteno zapomnil, kako tvegano delo opravljajo rudarji. Prav rudarjev je bilo najbrž največ med vašimi pacienti? Dosti. K meni so prihajali predvsem zaradi poškodb, največkrat so.imeli poškodovane roke. Včasih pa je žal prišlo tudi do večjih nesreč v jami. Takrat smo morah uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, da smo rudarje rešili iz jame. ŽenaTanjadodaja; Lahkopovem to, daje mož, ko je zdravil kakšnega pacienta, ki je bil hudo. bolan, velikokrat prišel iz službe in rekel, da ne bo nič jedel. Reke.1 je: Zdaj moram nekatere stvari premisliti, potem bom šel. Vprašala sem ga. kam, in dejal je: Grem do pacienta, ki sem mu predpisal ta in ta zdravila, da vidim, v kakšnem stanju je. Kadar je bil pacient res hudo bolan, je mož vedno tako ravnal. Vednoje govoril, da mora pomagati pacientu, da edino to šteje. Rekelje: Pacienti gledajo na zdravnike kot na bogove, vendar mi nismo bogovi. Pomagamo pa lahko, kolikor se da. Je bilo v Trbovljah takrat dovolj zdravil? V začetku ne. Takrat so Trboveljčani, ki so se ukvarjali z drugimi stvarmi in so potovali okrog, prinašali v Trbovlje zdravniški material. Sčasoma pa se je začelo stanje izboljševati. m Dr. Komorowsky z ženo Tanjo. Tudi lekarne še ni bilo, ko ste začeli? Ko sem začel, še ne, pozneje pa že. Spomnim se, da sem včasih moral napisati recept na kos časopisa, ker nismo imeli obrazcev za recepte. Katero zdravilo pa ste najpogosteje predpisali pacientom? Večinoma aspirin ali pa kakšno bolj preprosto zdravilo. Antibiotikov v začetku še ni bilo. Počasi pa je bilo tudi zdravil vse več. Se spominjate kakšnega posebnega dogodka ali 'primera'? (smeh) Moj kolega zdravnik je bil zelo rad pijan. S kolegi smo mu večkrat rekli, da tako nebo šlo dolgo naprej. Piti ni nehal, le omejil je število popitih kozarčkov. Sicer pa je bilo dosti hudih primerov, ko sva se s pacientom skupaj borila za njegovo življenje. Včasih pa je bil kdo zelo neprijeten, z vsemi razpoložljivimi sredstvi se je spravil nad zdravnika in zahteval 'bolniško'. Večinoma zdravniki nismo tega dovoljevali, ampak včasih je bil pa položaj takšen, da nam drugega ni preostalo. Včasih pa je bilo treba nujno opraviti kakšen poseg, tudi operacijski. Hudo je bilo, čejeimela težave kakšna noseča ženska. Večinoma so ženske hodile roj evat v Ljubljano. Geje bilo res nujno, pa smo morah opravili tudi abortus. Zdaj gaje dopolnila žena: Ko je delalševLidi.jebilabortus dovoljen. Takrat sem šla večkrat z njim. Bilo je dosti takih primerov. So bili med vašimi pacienti tudi otroci? Tudi. Kaj pa taki, ki niso bili zares bolni? (smeh) Bili, največ je bilo pijancev. Bilo jih je zelo veliko. Pa ste jih takoj 'pogruntali'? (spet smeh) Ja, saj sem jih videl, kakšni so bili. Takega seveda nisem mogel takoj poslati nazaj na delo. Počakal sem, da seje človek streznil, potempaje odšel. Kakšnih posebnih kazni za take ljudi ni bilo. Hodili ste tudi domov k pacientom. Tudi. Ste imeli morda avto? Da, vendar ne vseskozi. Prej sem hodil kar peš, tudi ponoči. Včasih je kdo napravil samomor, in z miličniki smo 'škandebali' (gaiskali) celo noč. Če je bilo vreme deževno, smo bili blatni do kolen. Ko ste prišli iz ordinacij e, naj brž niste pozabili na svoje delo. Pravzaprav sem bil kar naprej zdravnik, tudi doma. V prostem času sem prebiral strokovno literaturo, proučeval razne bolezni... Sploh če sem zdravil pacienta, ki je imel kakšno hudo bolezen. Tudi s kolegi od drugod smo si dopisovali in izmenjavah izkušnje. Žena Tanja vskoči: Še sedaj se včasih ponoči zbudi in me vpraša, če sempripravilainjekcije, ker da mora k pacientu, ki daje zelo bolan in mu mora pomagati. Je bilo dovolj strokovne medicinske literature? Bilo, kar dovolj, in pozneje je je bilo čedalje več. Največ je bilo napisanega v hrvaščini, več kot v slovenščini. (Op. p.: Na knjižnih policah dr. Wladimiija Komorowskega je tudi dosti medicinskih knjig, izpisanih v ukrajinskem jeziku.) Čeprav ste v prostem času, kot pravite, v glavnem 'kontrolirali' svoje delo, ste najbrž počeli še kaj drugega? Zelo rad sem se sprehajal po gozdu, po svežem zraku. Tako sem se najlažje sprostil po napornem tednu... Z ženo sva šla tudi v gledališče ali opero. Žena je poučevala klavir, in preko glasbene šole sva včasih dobila kakšno vstopnico za obisk opere. Trbovlje kot mesto se je skozi leta vašega službovanja in življ enja tukaj razvijalo... Zdi se mi, da se je mesto Trbovlje zelo hitro razvijalo, predvsem industrijsko. No, včasih je v mesto prišel tudi kakšen veseljak in obiskah smo ga v teatru, kjer smo se z njim poveselili in se nasmejali. Tatjana Polanc Foto: Tomo Brezovar m lil Poletje je za mnoge čas dopustov. Za druge pa glavna delovna sezona. Če izvzamemo turistične delavce, natakarje, hotelirje, statistika namreč kaže, da se povprečno v juliju in avgustu poveča tudi aktivnost vlomilcev in tatov. Veliko "poklicnih" kradljivcev namreč s pridom izkorišča to, daje v poletnih mesecih mnogo ljudi na počitnicah, njihove hiše ali stanovanja pa so prazna vsaj za teden ali dva. Čeprav tudi vlomilci svoj e vlomilske podvige vse bolj načrtujejo in se usmerjajo predvsem v nezavarovaneobjekte,kjerpričakujejo večjo korist (trgovine, gostilne, menjalnice), pa se vseeno velikokrat odločijo tudi za tatvino stanovanja. Izgine kolo Poleg vlomov v stanovanja in stanovanjske hiše je poletje tudi sezona tatvin koles z motorjem in koles. Zato so tudi letos zasavski policisti že obravnavali kar nekaj tovrstnih tatvin. V največ primerih kolo ah kolo z motorjem "izgine" izpred kakšnega kopališča. Ponavadi tatvini botruj e tudi lastnikova malomarnost, kolesa puščajo odklenjena in nezavarovana in so tako precej lahek plen. Podobno je tudi s stanovanjskimi hišami. Prazne hiše vabijo Oko izkušenega vlomilca oziroma tatu kaj hitro odkrije hišo, katere lastniki so si privoščili dopust. Spuščene rolete na oknih, kopica pošte v poštnem nabiralniku... Znaki, ki celo sosedovi teti povedo, da ni nikogar doma. In nepridipravi si lahko pomanejo roke. Letos je bilo po besedah komandirja policijske postaje Trbovlje Mirana Bokaliča vlomov v stanovanja sicer manj kot prejšnja leta. Vendar jih je bilo vseeno kar nekaj. Kaže, da se ljudje vse bolj zavedamo nevarnosti, ki prežijo na lastnino, kadar smo zdoma. Policisti opozorili Poleg tega so zasavski policisti letos pred Dolgo časa spuščene okenske rolete delujejo kot povabilo vlomilcu. Opozarjali so ljudi in jih seznanili s tem, kaj lahko ukrenejo sami, da onemogočijo oziroma vsaj poskušajo onemogočiti tatovom njihove nečedne posle. Zlata vredni sosedje Če ste si za dopust izbrali napačen kraj ah neresno turistično agencijo, vam ne moremo pomagati. Lahko pa zapišemo nekaj nasvetov, ki bodo pripomogli k večji varnosti vaše lastnine v času počitnikovanja. Kar se tiče stanovanj, so zlata vredni dobri sosedje. Ko vas ni doma, jih lahko poprosite, da vam iz poštnega nabiralnika ah izpred vrat redno odstranjujejo pošto in časopise. Poleg tega pa (seveda če jim zaupate) jih lahko poprosite, da se vsaj tu in tam sprehodijo okoli hiše, jo odklenejoin dvignejo okenske rolete. S tem boste dosegli, da nepovabljenim opazovalcem hiša ne bo delovala prazna. S tem bo precej manj možnosti, da bi koga zamikalo vaše premoženje, kije bilo glede na statistikov lanskem letu precej na udaru. Na 10.000 prebivalcev Slovenije je bilo lani namreč kar 49,5 vlomov v stanovanjske objekte, šole, pošte. Največ vlomov pa so zabeležili prav na območju ljubljanske, mariborske in koprske uprave za notranje zadeve. gmac Lastnino pod ključ... Vlomilci poleg svojega "strokovnega znanja" pri vlomu velikokrat uporabijo tudi predmete, ki jih najdejo na kraju samem. Zato je trebaizokohce hiše pospraviti in odstraniti predmete, ki bi lahko pomagali vlomilcu priti v stanovanje. Tu gre predvsem za lestve, razno orodje in predmete, s katerimi se lahko razbijejo okno, ključavnica na vratih ah celo vrata sama. Kljub vsej previdnosti pa je priporočljivo tudi shranjevanje vrednih predmetov (gotovina, nakit...) v sefih. Ne samo v tistih, kijih imajo posamezniki doma. temveč tudi tistih, ki jih dajejo v najem banke. Najetje zelo varnega bančnega sefa niti ni tako vehk strošek in je v primerjavi s škodo, ki jo povzročijo vlomilci, prav poceni. Najcenejše (najmanjše) bančne sefe je tako mogoče v Trbovljah najeti za pičhh 560 tolarjev mesečno. Poceni, vendar zelo koristno je tudi zavarovanje ključavnice. Cilindrične ključavnice so sicer precej vame. Vendar imajo tudi te slabo lastnost. Če cilindrični vložek na vhodnih vratih "štrli" iz vrat, ga vlomilec kaj lahko prime s kleščami ter ga zlomi. Da bi to preprečili, je treba ključavnico zavarovati z enostavno in dokaj preprosto montažo ustreznega ščitnika. Pri tem dosežemo, da je površina ključavnice ravnain jo je tako nemogoče zagrabiti s kleščami in odlomiti. Ibleči in Tudi alarmne naprave so lahko zelo koristne. Poleg tega. da dobra alarmna naprava že sama po sebi odvrača vlomilca, nas tudi v primem, ko do tatvine pride, reši mnogih težav in predvsem izgube premoženja. Alarmne naprave so svoj razmah doživele v zadnjih letih, ko seje njihova ponudba precej povečala. Vendar je previdnost potrebna tudi pri izbiri in montaži alarmne naprave. Drago šene pomeni dobro, čeprav je res, da so ponavadi dražje naprave tudi boljše. Vendar je ponudba precejšnja, kvaliteta nekaterih alarmnih naprav pa vprašljiva. Zato se je pred izbiro najbolje posvetovati s strokovnjakom, ki bo znal svetovati in predlagati pravo izbiro glede na potrebe, želje in finančne zmožnosti. tihi alarmi Prav gotovo je ena izmed najboljših možnosti ta, da se celotno varovanje določenega objekta, pa naj bo to stanovanje, stanovanjska hiša ali poslovni prostor, prepusti podjetju, ki je specializirano za tovrstno dejavnost. V Zasavju se s fizičnim in tehničnim varovanjem ukvarja hrastniško podjetje Sinet. Po besedah Ivana Hraška podjetje nudi varnostne storitve na območju celotnega Zasavja in dlje. Prvi in pravzaprav edini pogoj za tehnično varovanje objekta pa je, da imate v stanovanju telefonski priključek. Ivan Hršak je povedal, da v podjetju Sinet strokovnjaki montirajo alarmno napravo glede na želje in potrebe posameznika. Alarmna naprava je preko telefona neposredno povezana z njihovim varnostno-nadzornim centrom. Dežurni operaterji 24 ur dnevno spremljajo, lahko bi rekli, dogajanje na terenu. V primeru alarma pa posreduje dežurna varnostna ekipa. Reakcijski čas je ponavadi zelo kratek. O tem pričajo tudi nekatera uspešna posredovanja varnostnikov, ki so vlomilce že kar nekajkrat prijeli na delu. Ivan Hršak pravi, da v poletnem času, torej v času dopustov, njihovo podjetje nudi tudi začasne storitve. Gre za začasne alarmne naprave, ki se jih lahko v hišo ah stanovanje montira samo v času odsotnosti lastnika. Pa naj bo to teden, ah mesec, ah več dni. Montaža je precej preprosta, saj se v določen prostor postavijo senzorji in se povežejo z varnostno-nadzornim centrom. V večini primerov gre za tako imenovani tihi alarm, ki ne prežene vlomilca. Tako imajo varnostniki več možnosti za popoln uspeh. Cena montaže začasnega alarma pa je odvisna od oddaljenosti in velikosti objekta, za katerega se lastnik odloči, da ga bo zavaroval. Ihtovi na dopustu Preden se odpravite na dopust, pa se splača poskrbeti še za nekatere stvari. Te sicer niti nimajo posebne povezave z nevarnostjo vloma. Prva stvar jegotovo ta, da pred odhodom poskrbi te za požarno varnost. To pomeni, da izključite vse električne aparate. Zamrzovalne skrinje so seveda izjema. Prav tako seje treba prepričati, da v času odsotnosti slučajno ne bi prišlo do poplave. Tudi na samem dopustu so možne večje ah manjše nevšečnosti zaradi tatvin. V krajih, kjer je vehko turistov, jeprav gotovo tudi več žeparjev in tatov. Drobni osebni predmeti, ki jih lastnik malomarno in nepazljivo položi na rob mize v kakšni restavraciji, so mamljiva tarča zmikavtov. To velja tudi za torbice, čeke... Na udaru tatov pa so tudi avtomobih. V zadnjih letih je zaznati porast kraj avtomobilov domala po vsej Evropi. Li s tem tudi v Sloveniji. Pri nas vsako leto tatovi ukradejo skoraj 1500 avtomobilov. Polovicajih je izgubljenih za vedno. Tatovi pa si najraje "sposodijo" avtomobile višjegakottudi avtomobile srednjega cenovnega razreda. Krajo avtomobila preprečujejo alarmne naprave. Policijski podatki namreč kažejo, da se tatovi ne lotevajo kraj tistih avtomobilov, ki imajo vgrajene in tudi vključene kvahtetne alarmne naprave. Kvaliteta je tudi pri avtoalarmih včasih vprašljiva. Zato nasvet pri izbiri: Priporočljivo je, da ima alarmna napravaopravljenenekatere teste in s tem pridobljen certifikat, ki ga izda Fakulteta za elektroniko in računalništvo ter Urad za standardizacijo in meroslovje. Poleg tega pa je silno koristna tudi brošura Avtoalarmi - kako izbrati pravega, ki je bila narejena in izdana lansko leto. V njej je mogoče najti vehko koristnih podatkov, ki pridejo prav pri izbiri. Brošura je dosegljiva na nekaterih policijskih postajah. Sicer pa pri varovanju avtomobila v dopustniških dneh velja zlato pravilo. In sicer, da se avtomobil vedno parkira na urejenih in po možnosti dobro osvetljenih parkiriščih. Prav tako pa je treba, če avtomobila dalj časa ne bomo uporabljah, iz njega odstraniti vse večje in vrednejše predmete, ki bi lahko zamikali tatinske prste. Dopust v tujini Če se odpravljate na dopust v tujino, vam tatvina avtomobila in osebnih predmetov lahko povzroči še dodatne težave. Ne samo da boste ostali brez denarja. Ostanete lahko tudi brez osebnih dokumentov. Zato je priporočljivo, da se pred dopustom vedno pozanimate o diplomatsko konzularnem predstavništvu Slovenije v določeni državi. Z malo sreče (in dobre volje) vam bodo sloven ski diplomati pomagah iz težav. Poleg tega paje zelo koristno, čenamesto gotovine na dopust v tujino vzamete tako imenovane potovalne čeke. To so čeki, ki v primeru tatvinepraktično postanejo brezvreden kos papirja. Vnovčevati jih je mogoče le v določenih (ponavadi bančnih) ustanovah in še to s predložitvijo ustreznih osebnih dokumentov. Med bolj priljubljenimi mednarodnimi čeki takšne vrste so, vsaj pri mladih popotnikih, čeki Thomas Cook, ki si jih lahko priskrbite tudi v nekaterih slovenskih bankah. Uporaba je dokaj preprosta. Doma izberete vrednost posameznih čekov (50,100... nemških mark) in jih nato v tujini počasi vnovčujete v ustrezni nacionalni valuti. V tem primeru konkretno v poslovalnicah Thomas Cook, katerih mreža je razporejena domala po vsej Evropi. Nič ni svetega Obstaja rek, da priložnost dela tatu. Morda to drži. Vsekakor pa drži, da smo velikokrat krivi tudi sami. Kljub temu da obstaja vehko možnosti za zaščito našega premoženja, jih velikokrat zanemarjamo in nekako nočemo verjeti, da se kaj takšnega lahko zgodi tudi nam. Tatvine, vlomi in kraje pa so vendarle del našega vsakdana. Fred dolgimi prsti ni varna nobena stvar. Za vlomilce in tatove ni nič svetega. Edina zaščita pred krajami je še vedno preventiva. Zato ne bo odveč še enkrat opozoriti na previdnost ter ukrepe, na katere je potrebno misliti še pred odhodom z doma. Kljub temu da se slovenska policija lahko pohvali s kar lepim odstotkom rešenih primerov tatvin in kraj, pa je ta vseeno majhen. In ukradeno premoženjeje ponavadi za vselej izgubljeno. Jure Nagode Avtor risbe: Matej Hohkraut 95 let Gasilskega društva Dol V okviru hrastniškega občinskega praznika so dolski gasilci obeležili 95-letnico obstoja in delovanja Gasilskega društva na Dolu. 29. junija je potekalo tekmovanje pionirjev gasilcev na ploščadi pri Jutranjki, mimohod gasilskih ešalonov pred spomenikom Dol in slovesnost ob visokem jubileju Gasilskega društva Dol. Nastanek dolskega gasilskega društva sega v drugo polovico leta 1900, v čas burnih dogodkov ob razvijanju slovenskih narodnostnih gibanj, predvsem v okoljih revnega kmečkegaživljenjaindelavstva. Vas Dol je bila samostojna občina in po vzoru sosednjih občin - Hrastnika in Trbovelj, kjer so že obstajala gasilska društva, so si napredni vaščani pridobili vzorec ustanovnega akta. V začetkih delovanja društva so prosti čas namenili izobraževanju in urjenju članov, društvo pa je povezovalo večino občanov, saj se je v njem odvijalo tudi kulturno in družabno življenje. V društvu so se pojavljale tudi težave, saj je prihajalo do razslojevanja članstva, ki je čakalo na izbruh svetovne vojne. Propad avstro-ogrske monarhije je dolskim gasilcem vlil novih moči, članstvo se je povečalo, toda v društvu je prišlo do dolgoletnega životarjenja, brez posodobitev in napredkov. Delo gasilskega društva na Dolu se je v celoti obnovilo šele v letu 1948. Največja skrb je veljala obnovi zapuščenega doma, ki naj bi služil tako gasilstvu kot amaterski kulturi. Društvo je delovalo uspešno in brez velikih pretresov. Začetki po osvoboditvi so bili težki in pod stalno obremenitvijo vzdrževanja doma. Kljub temu je gasilstvo na Dolu postalo in še vedno je nepogrešljiv del kraja. Danes se gasilstvu na osnovi sprejete zakonodaje verjetno že bližajo boljši časi. Na dolski slovesnosti se je predsednik društva Drago Kozole zahvalil vsem. ki so omogočili, da bo društvo odslej še lažje potrjevalo svojo pripravljenost za pomoč vsakomur, ki je bo potreben. Jerca Vučetič 50 let gasilstva na Jagnjenici Z zvokom harmonike in sirene, mimohodom gasilcev radeške doline in množico ljudi so jagnjeniški gasilci obeležili 50-letnico delovanja društva. Požarna obramba je bila v teh krajih doma že več kot 100 let, vendar Jagnječani svojega društva niso imeli. Vključeni so bili v radeške vrste ali pa so pomagali v drugih društvih. Nekaj let je tlela želja, da bi tudi sami bili kos raznim ujmam in požarom, da bi sami lahko obvladovali ogenj innepredvidljivo naravo. Ta želja se jim je uresničila leta 1946, ko je Mirko Gračner 10. marca sklical ustanovni sestanek. Teh časov se še spominjajo gasilci Mirko Dornik, Karel Zahrastnik, Mirko Gračner in današnji predsednik društva Ivan Kosem. Ivan Kosem, ki je član gasilcev že polnih 50 let, je povedal, da jagnjeniško gasilsko društvo šteje blizu 80 članov. "Imamo sedem desetin, vključeni smo v radeško Gasilsko zvezo in smo svojevrstna družina, ki se med seboj odlično razumemo." Poudaril je tudi, da je bilo potrebnega veliko truda, da so dosegli rezultate, na katere so ponosni. Na tekmovanju v Radečah so osvojili kar štiri prva in dve drugi mesti, kar dokazuje, da so strokovno izredno dobro izurjeni. Ivan Kosem se spominja, da so gasilski dom zgradili povsem prostovoljno, dogradili pa so ga v letih 1951 in 1952, v svojo dvoranopalahko sprejme blizu 100 ljudi. Jagnjeniški gasilci so tudi kar dobro opremljeni. Imajo orodno vozilo, ki so ga dobili ob 40-letnici, in vse potrebne pripomočke. Postavih so orodjarno in uredili motorno črpalko ter usposobili domačine, da lahko takoj stopijo v akcijo, če je to potrebno. Najbolj ponosni so na staro ročno brizgalno, Id so jo že pred leti dobili od gasilcev iz Gaberja pri Celju. To so povsem obnovili in bi jo radi v posebnem prostoru pokazali vsem mimoidočim na Jagnjenici kot zanimivost gasilske zgodovine. Jagnječani sogasili že v več primerih. kjer so bili zelo uspešni. Uspešno so delovali tudi ob večjih naravnih katastrofah nekdanje laške občine. Najbolj jim je ostala v spominu Marijagraška povodenj, ko je bila narava neusmiljena. Ob srečanju z gasilskim abrahamom si želijo, da bo zvok sirene redek spremljevalec njihovega dela, če pa bo, so nanj odlično pripravljeni. Franci Kadunc 50 let LD Hrastnik V soboto, 20. julija, so hrastniški lovci ob svoji 50-letnici delovanja pripravili slovesnost pri lovski koči na Kalu. Prireditve so se udeležili hrastniški lovci in občani, člani sosednjih Lovskih družin Prebold, Griže, Trbovlje, Dol pri Hrastniku in Dobovec, predsednika Lovske zveze Slovenije in Zasavja, predstavniki podjetij ter sponzorji. Po svojem govoru je predsednik Lovske zveze Slovenije Franc Avberšek hrastniški družini podelil red za lovske zasluge druge stopnje, lovcem pa republiška priznanja. Priznanja Lovske družine Hrastnik sta poleg lovskih posameznikov prejela tudi Osnovna šola Vitka Pavliča ter Rudnik Hrastnik, za dolgoletnosodelovanjedružinpaLD . Dol pri Hrastniku, Trbovlje, Griže in Prebold. Zasavski lovski pevski zbor je pripravil kratek kulturni program, n 1 ■ ■ '’ Jtib •*''S Z ' N Upokojenska reforma S sprejetjem izhodišč za reformo sistema pokojninsko-invalid-skega zavarovanja na nedavni vladni seji je nedvomno prižgana zelena luč za ta postopek. Mimogrede: zdaj je že očitno, da bo zasnovan na tristebrnem sistemu. Ta naj bi temeljil na obveznem dokladnem sistemu, kar naj bi zagotavljalo vsem vsaj minimalno socialno varnost; če pravimo vsem, mislimo na vse upokojence, tedaj tudi vsem tistim, ki sami ne bodo utegnili privarčevati dovolj denarja za čas, ko bodo šli v pokoj. Izhodišča pa še ne pomenijo, da jih ne bo mogoče spreminjati ali dopolnjevati. Prvo besedo pri tem bo imel državni zbor, ki se bo do njih opredeljeval, bržčas še kaj dodal ali odvzel in šele zatem naj hi vlada ali ustrezno ministrstvo sestavilo in objavilo t. i. belo knjigo. V njej naj bi bile črno na belem obelodanjene značilnosti sedanjega sistema, in kar je najpomembnejše: na svetlo bodo dani tudi razni modeli predlaganih rešitev in tokov v prihodnjih letih, kar naj bi omogočilo najustreznejšo različico pokojninske reforme. Nič manj pomemben ne bo naslednji korak; predvideno je, da bi ga naredili v dveh, treh letih, ki se nanašajo na racionalizacijo sedanjega sistema. In v tretji fazi? To naj bi uresničili vsaj v prihodnjih petih letih, ko bi uvedli že omenjeni tristebrni sistem pokojninskega zavarovanja. Nič preveč ne povemo, če trdimo, da se bodo v zvezi s tem še močno lomilakopja, da bomo doživeli ostre debate zastran vseh tistih izhodišč, ki pomenijo korenit carski rez v obstoječi sistem. Spet bo, pravzaprav je že, na vrsti žolčna razprava, kdo je pravzaprav kriv za sedanji sistem, pravzaprav tisti njegov del, Id je dovoljeval predčasno upokojevanje, ko so odhajali v pokoj lj udje, stari manj kot 40 let s polnimi pokojnimami, pa še kaj zraven. In ponovno oživljajo debate o sedanjem vse prej kot stimulativnem načinu izračunavanja pokojninske osnove, pa o vse prej kot rožnatem položaju pokojninske blagajne, da naštejemo le nekatere od vročih tem. M. V. v_____________________________________________________v Izlet na Pokljuko Izletniška sekcija Društva upokojencev Trbovlje je v soboto, 20. julija, organizirala avtobusni izlet na Pokljuko, ki se gaje udeležilo 54 upokojencev. V hotelu Šport na Pokljuki so si ogledali razstavo likovnih del udeležencev IV. Triglavskega slikarsko-kiparskega tabora, na katerem sta sodelovala tudi dva likovnika, člana Relika iz Trbovelj - H el ca Krasnik in Lovro Šumberger. Tega tabora se je udeležilo 98 likovnikov iz vse Slovenije, od tega 28 akademskih slikarjev in kipaijev. Udeležili pa so prizidek pri lovski koči pa je otvoril prvi predsednik Lovske družine Hrastnik Kondrad Pevec. J. V. Pohod na Vrhe V soboto, 13. julija, so borci iz Trbovelj organizirali tradicionalni pohod po poteh spominov. Udeleženci so hodili po dveh poteh, prva je potekala od spomenika ustreljenim pri IBT preko Katarine, Vrharja, Prečne do Vrhov, druga je vodila od istega startnega mesta čez Klek, Planino na Vrhe. Na srečanju udeležencev je govorila Anica Conradi. v kulturnem delu pa je pel Lovski pevski zbor Zasavske lovske zveze Trbovlje pod vodstvom Alberta Ivančiča. T.L. Srečanje borcev in Radečanov "Ni razloga, da tudi v novi občini Radeče ne bi praznovali praznikov, ki so tesno povezani s polpreteklo zgodovino slovenskega naroda," je na srečanj u borcev in občanov Radeč pri novozgrajenem Ribiškem domu poudaril predsednik Občinskega sveta občine Radeče, Matjaž Han. V preteklosti so se radeški borci dobivali na Brunku nad Radečami, kjer je okupator tik pred koncem 2. svetovne vojne zažgal 7-člansko Skoporčevo družino, toda časi so se spremenili in prireditev so letos prestavili v dolino. Zbralo se je precejšnje število borcev iz radeške in laške občine, kulturni program pa so prispevali učenci OŠ Marjana Nemca Radeče, Pihalni orkester radeških papirničarjev in Moški pevski zbor Papirni čar iz Jagnjenice. Moto srečanja je bil - ne pozabiti se tudi zaključne svečanosti in srečanja s kulturno-zabavnim programom. T.L. Prvenstvo v balinanju V soboto, 20. julija, je v športni hali v Postojni potekalo državno prvenstvo ekip balinaijev iz devetih regij ZDUS-a. Zasavsko-posavsko regijo je zastopala zmagovalna ekipa upokojencev balinaijev iz Društva upokojencev Trbovlje. V ekipi so nastopili Franc Mrežar, Ignac Sluga, Dušan Perpar, Alojz Jokan in Mičo Hajlagič. T.L preslanega gorja, v katerem je življenje izgubilo na tisoče nedolžnih Slovencev in iz izkušenj preteklosti graditi lepšo prihodnost. Srečanje pri novem Ribiškem domu na Hotemežu pomeni nekakšno promocijo doma in enkratnega prostora za številna srečanja in prireditve. Prostora v domu je približno za 200 ljudi, v njegovi okolici z urejenim parkiriščem pa za blizu 1.000, kar lahko pomeni dobro izhodišče za razvoj turizma v Radečah ob akumulacijskem zajetju nove HE Vrhovo. F. K. Koča na Mrzlici praznuje 21. julija letos je poteklo 50 let, odkar je Planinsko društvo Trbovlje postavilo na Mrzlici planinsko kočo. Predvojni planinski dom na tem vrhu je bil leta 1942 požgan. Člani Planinskega društva Trbovlje so na svojem prvem občnem zboru leta 1945 sklenili, da je treba na Mrzlici na temeljih starega doma postaviti novo planinsko kočo. Z gradnjo so pričeli spontano, brez denarja in brez načrtov, vendar pa polni optimizma in volje do dela. Spomladi leta 1946 so številni prostovoljni delavci počistili pogorišče doma, usposobili kletne prostore ter črpališče vode. Gradbeni odbor je bil izvoljen 31. maja 1946 in so ga sestavljali: Leopold Majdič kot predsednik, Viktor Simčič kot tajnik, Ivan Rovšnik kot blagajnik, člani pa so bili še Tone Božič, Ivan Rozman, Mirko Ranzinger, Ivan Jereb, Tone Mahkovec, Stanko Kangler, Slavko Šentjurc, Drago Kovač, Vladko Crnkovič, Tone Škoberne, Franc Šetin in Tine Lenarčič. Dela na postavitvi nove koče so stekla leta 1946, 7. julija istega leta pa je bila koča že postavljena. Pokrita j e bila s skodljami, njena veranda pa s pločevino. Pri gradnji je bilo opravljenega mnogo prostovoljnega dela. Denarja je bilo na razpolago malo, zato je bilo treba dolgove plačevati še nekaj let. Pomoč pri gradnji so nudili OLO Trbovlje, MLO Trbovlje,Rudnik Trbovlje, Rudniška sindikalna podružnica Trbovlje, PD TrbovljeinPZS. Slavnostnaotvoritev koče je bila 21. julija 1946 ob navzočnosti mnogih planincev in raznih gostov. Govor ob otvoritvi koče je imel Ante Beg, takratni predsednik PD Trbovlje, navzoči pa so bili tudi predstavniki raznih organizacij in društev ter PZS. Glede na to, da je imela nova planinska kočamajhne zmogljivosti, obisk pa je bil iz leta v leto večji, se je društvo odločilo, da postavi ob koči še depandanso. Zgradili so jo leta 1949 in s tem so pridobili še 16 novih ležišč, tako da jih je bilo nato skupno 45. Vztrajni in prizadevni društveni delavci so iz leta v leto dopolnjevali opremo in vzdrževali kočo, za kar je posebno zgledno skrbel dolgoletni gospodar koče Viktor Simčič. Poskrbeli so tudi za obnovo črpališča pitne vode ter obnovo rezervoarja. Koča je leta 1950 dobila tudi elektriko, sprva iz bencinskega agregata, leta 1951 pa so prostovoljni društveni člani napeljali električne vode iz Čeč. Leta 1954 so postavili tudi novo gospodarsko poslopje. Ker je koča z leti postala premajhna, nefunkcionalna, napadla pajoje tudi lesna goba, seje društvo odločilo, da postavi na istem mestu nov, zidan planinski dom. Ta je bil dokončan leta 1963. Še prej so člani PD Trbovlje kočo 'prenesli' na Štorovo raven na Mrzlico, kjer so jo usposobili kot Poldetovo kočo, kot depandanso. T.L. Vonj barv se širi po ateljeju hotela Medijske toplice na Izlakah. Lončki, kjer si tu in tain oddahnejo čopiči, stojijo na mizah, stolih, tleh. Toda ko stopaš med lončki, moraš biti pozoren tudi na platna, ki se sušijo na tleh in drugih še razpoložljivih površinah. Slikarke in slikarji niso preglasni, čeprav tu in tam poklepetajo, rečejo kakšno o tehniki, načinu dela, izmenjujejo izkušnje. Tudi pohecajo se in spijejo kakšno pivo. V ateljeju je prijetno hladno, vendar jih dosti slika tudi zunaj, kjer pritiska pasja vročina. Tomo Vran je letos v koloniji sodeloval že drugič. Slikarska kolonija Izlake -Zagorje, ki sojo organizatorji letos pripravili že 33-ič, je ena najbolj organiziranih kolonij v Sloveniji, z idealnimi pogoji za slikarje in sploh z izredno visoko kvaliteto. Takega mnenja je Koprčan Tomo Vran. sicer predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, ki seje letos že drugič udeležil izlaške kolonije. "Ljudje mnogokrat mislijo, da v kolonijah nastajajo drugorazredna dela," pravi Vran. "Sodeloval sem že v kolonijah v tujini in občutek imam, da tudi vrhunski umetniki radi tako sodelujejo, čeprav imajo doma idealne pogoje za delo. Ustvarjanje v koloniji ima to prednost, da te pri delu ne moti brnenje telefona, faksa, ni drugih obveznosti. Organizacija je izvrstna, zdi se mi, da gospod Nande Razboršek živi za to kolonijo." Dela Toma Vrana so abstraktna, vendarle prednjačita lika človeka ali pokrajine, kiju umetnik razgrajuje z barvami. Evropski kritiki ga ocenjujejo kot tipičnega mediteranskega slikarja, ki mu je najbližja modra barva. "Pri delih, ki nastajajo v izlaški koloniji, je v ospredju zelena, saj sta Izlake in Zagorje zelo gozdnata in travnata kraja. In tudi zelena barva mi je blizu." Lj ubljančankaMarjana Pahor se jekolonije letos udeležila prvič. Zelo je zadovoljna z organizacijo. "Kolonija Izlake - Zagorje je ena najpomembnejših v Sloveniji, sploh za mlajše slikarje, ki se lahko v koloniji srečajo s starejšimi. Tradicija naj se nadaljuje," pravi in si obertem želi tudi sama še sodelovati. "Zelo sem navdušena nad temi kraji. S skupino smo obiskali Podkum in neka tamkajšnja zapuščena kmetija se mi je izredno vtisnila v spomin." Sploh po dveh letih dela v tujini, kjer cenim to. da seje v poznem kubizmu še vedno vračal k portretu." V slikarski koloniji sta med drugimi sodelovala tudi zasavska umetnika. Trboveljčanka Severina Šprogar je v koloniji na Izlakah sodelovala že drugič. RadečanSamo Perpar pa prvič. "Organizacija se mi zdi v redu, sploh je vse zelo v redu. Srečujem ljudi, ki jih sicer najbrž ne bi nikoli srečal. Izmenjujemo izkušnje," je povedal Perpar. "Morda se mi prav zaradi vsega novega zdi, da lažje ustvarjam sam v svojem domačem ateljeju. Bi si pa še želel priti sem." Slikarji so se 20. julija poslovili, najbrž z lepimi spomini na okolje, v katerem so ustvarjali, s posetnicami Bogdan Barovič in Severina Šprogar pred Severinino sliko. Na stojalu je delo Marjane Pahor. se je specializirala za grafiko z abstraktno geometrijsko figuraliko, j e zanj o sodelovanje v izlaški koloniji zelo pozitivna izkušnja. "Navdih za delo mi dajejo lepi zasavski motivi. Tukaj spet slikam (post)impre-sionistično, kar je zame dober slikarski trening. Tudi pri Picassu v žepu in dobrimi željami, da se še kdaj srečajo. Dan prej, 19. julija, so skupaj z organizatorji obiskali Medijski grad, kjer so prisluhnili koncertu Mešane pevske skupine Izvir pod vodstvom Toma Brezovarja. Še prej je župan Zagorja Matjaž Švagan udeležence kolonije Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Jerca Vučetič Ime Včasih, ko zaslišim, da nekdo za mano tvoje ime izgovori, obrnem se vsa srečna, iščem te z očmi, ampak tebe ni. Ime, ki šepetala sem ga tebi in z njim zarisanim na ustnicah zaspala, ime, s katerim sina - če ga bom imela -bom poimenovala. Včasih, ko zaslišim, da nekdo za mano moje ime izgovori, stežka se obrnem, ker vem, to nisi ti. Moje ime, veš, s tvojih ust tako drugače zazveni. Izlake - Zagorje obdaril s priložnostnim darilom, v katerem ni manjkal prospekt zagorske občine niti priložnostna znamka. Posebno pa seje župan zahvalil tudi Nandetu Razboršku, ki že dolga leta pripravlja slikarsko kolonijo in skrbi, da se imajo slikarji v teh krajih kar se da 'luštno'. In tako so se imeli tudi na poslovilnem pikniku, ki so ga za konec pripravili na terasi hotela Medijske toplice na Izlakah. Tatjana Polanc Foto: Tomo Brezovar Na zaključnem pikniku. Občina Moravče -Kulturni dom Tudi v Moravčah j e za kulturne potrebe kar dobro poskrbljeno. Deluje nekaj pevskih zborov, pihalna godba in tamburaški orkester. Pevska tradicija ima na morav-škem še posebno bogato zgodovino. Pevke in pevci so že od nekdaj vključeni v razne pevske zbore, tako na cerkvenem kot na prosvetnem področju. Saj poleg cerkvenih zborov (mešani, mladinski, otroški) delujeta pri KD Tine Kos še moški in dekliški pevski zbor. Ta dva zbora se po potrebi tudi združita in nastopata skupaj kot mešani pevski zbor. Svoj pevski zbor so si ustanovili tudi starejši občani, ki sicer niso več tako aktivni, vendar je ljubezen do petja tako velika, da deluje v okviru Društva upokojencev Moravče še mešani pevski zbor DU Moravče. Na glasbenem področju je potrebno omeniti Pihalno godbo Moravče, ki se redno vključuje v kulturni utrip moravške občine in tudi preko njenih meja. Njihovo igranje pa večkrat popestrijo s svojimi plesnimi nastopi tudi moravške mažoretke. V KS Vrhpolje deluje v okviru domačega kulturnega društva Tamburaški orkester Vrhpolje. Tamburaši so poleg udejstvovanja v domačem kraju tudi reden sodelavec na raznih prireditvah drugod. V se te naštete glasbene skupine delujejo za kulturne potrebe domačega kraja na raznih prireditvah. Radi pa se odzovejo tudi povabilu na nastope izven moravške občine. Kakšne prireditve so v sami občini, kakšen je utrip kulturnega življenja in kako se v ta utrip vključujejo s svojim programom naštete skupine, pa v enem od naslednjih prispevkov. M. K. Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Darko Pavšelj - Larix Svet in ti Ves svet je v snežinki in nekje -v pesmi in v nerazumljivi globini -v neizmirnih daljavah in širjavah -na ptici - v soncu in po oceanih vesolja neznano kam plava... Ves svet in ti v njem, ki si del njega in svet je del tebe; kakor sonce, pesem in večna cesta življenja - ki te nekam vodi - v neznano... Ko je vse poznano postalo spoznano in spet - nespoznane ter neznane... In spelje ves svet tvoj in ti postaneš ves svet; sonce, ptice, oblaki, veselje, vse globine... Postaneš en sam mogočen - spev življenja nikoli do konca spoznanega in neizpetega...! Intervju z Dr. Markom Kolškom Doktor Kolšek, bili ste učenec naše šole. Kakšni spomini vas vežejo nanjo? To šolo že zelo dolgo poznam. Na njej se je veliko spremenilo. Otroci oziroma učenci pa so približno takšni, kot smo bili mi. Občutek imam, da se na tej šoli veliko dogaja. Ali ste že v osnovni šoli vedeli, kaj boste po poklicu oziroma za kaj se boste šolali naprej? Da, že v OŠ sem vedel, za kaj se bom šolal. Želel sem postati zdravnik. Kako je potekalo vaše šolanje? Najprej sem odšel na Gimnazijo Bežigrad. Ko semjo uspešno končal, sem šolanje nadaljeval na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Kakšno je vaše delo sedaj? Delam v ZD kot zdravnik splošne medicine. Delam tudi v domu starejših občanov v Črnem Potoku. Enkrat na teden delam tudi na medicinski fakulteti. Ali je vaše delo zanimivo? Vsako delo je zanimivo, če ga hočeš narediti takšnega. Vsako delo ima dobre in slabe strani. To je od vsakega posameznika odvisno, ali vidi v njem slabe ali dobre strani. Je vaš poklic težak? Vsak poklic je težak, ampak ne v tem smislu, da bi te odvračalo od njega. Vemo, da veliko delate z mladino. Bi nam lahko opisali to delo? * Kakšnih petnajst let sem hodil po šolah, enkrat do dvakrat na teden, seveda po naši občini. Poskušal sem jim pomagati spoznati, kaj lahko človek naredi dobrega za svoje zdravje, katere so največje neumnosti, ki jih počne v škodo svojemu zdravju in kaj se dogaja v človekovi glavi v dobi odraščanja. Pogovarjali smo se o puberteti, Ij u bežni, o razumevanj u med lj udmi, o tobaku, alkoholu, drugih drogah in o AIDS-u. Doktor Kolšek, ste se med šolanjem ukvarjali s kako dejavnostjo? Hodil sem k pevskemu zboru in v GŠ. Tam sem seučilviolinoin klavir. Pel sem v rock ansamblu VOLVKOS, zadnjih deset let pojem v oktetu VALVASOR. Petjeme zelo veseli. Iz prejšnjih odgovorov je razvidno, da veliko delate. Ali imate kaj prostega časa? Prostega časa imam toliko, kolikor si ga vzamem. Poskušam si ga vzeti za družino, telesno gibanje, branje, pisanje in glasbo. Doktor Kolšek, najlepša hvala za pogovor. Maša Tičar in Živa Mrzel, 7. c Rudar Rudarstvo je težko in naporno delo. Opravljajo ga rudarji, ki hodijo v jame služit kruh. Rudar, ki hodi v jamo, ni oblečen lepo. Na sebi ima črno bluzo in hlače. Na nogah ima velike škornje, na glavi pa čelado. Na čeladi ima svetilko. Čelada ga varuje, da si ne poškoduje glave. Ko gre rudar v jamo, vzame s seboj kramp in lopato, včasih pa še kakšno drugo orodje. V jami koplje premog, ga nalaga na vozičke in odpelje ven. Nato gre premog še na tekoči trak. kjer ga operejo in očistijo. Prazne rove podprejo z lesenimi tramovi in jih zasujejo. Blanka, 4. r. Ljubezenski recept Pripravi: nasmeh,poljub, zabavo, veselje, zapeljiv pogled, srce, srečo, oblj ubo, dobro voljo in čarobni prah. Zapeljiv pogled pomešaj s srečo. Pustienajstdnistati. Vsakdandobro zmešaj. Po enajstih dneh dodaj še veselje in srce. Dobiš samo maso za dobro voljo. Začini še s poljubom in nasmehom. Topecieno uro pri ti soč stopinj ah. Dekoriraj s čarobnim prahom in zabavo. NUJNO OBVESTILO! TEGA NE DELAJ NA PETEK, TRINAJSTEGA! Dolores Trebežnik, 4. a Potrebuješ: - ljubezen, - potrpežljivost, - lepoto, pamet, - prijaznost, - nekaj skupnega, po možnosti ne spola, - prijatelja-ico, ki ti bo pomagal-a ga-jo dobiti Karolina, 6. a Moja prva simpatija Sedel sem v zadnji klopi ob oknu v četrtem razredu. Najbolj nenavadno j e bilo to, da sem j o poznal že najmanj štiri leta, pa vendar se mi je tisto spomladansko dopoldne zazdelo, dajo vidim prvič. Bilaje to čisto nedolžna šolska ljubezen, ki pa sem jo kazal s tem, da sem jo neprestano vlekel za lase, jo zbadal ter razmetaval predalnik. Če zdajle pomislim nazaj, sem moral biti prava nadloga, vendar takrat tega nisem opazil. Tako me je prevzela, da sem ves čas mislil samo nanjo. V šolo sem ji nosil čokolade in bonbone in jih na hitro nastavljal na njeno klop, ne da bi to opazila. Dobro se še spomnim, ko smo šli na pouk telovadbe, sem hodil za njo do telovadnice in jo prav narahlo poljubil nalase. Polj ub je bil tako rahel, da ga še čutila ni. Jaz pa sem mislil, da ni reagirala zato, ker je do smrti zaljubljena vame. Ampak šele kasneje, ko sem pisal njen leksikon, sem videl pod simpatijo A. K. Srce mi je poskočilo tako, da celo noč nisem mogel spati. Pomiril sem se tako, da sem ji počečkal leksikon. Izgovoril pa sem se, da sem ga po nesreči polil. Čez kakšen dober teden sem jo začel zbadati glede tegaA. K. -ja,ki mi je šel tako na živce, da bi ga lahko zmlel v prah. Takrat sem torej opazil, da sem nesrečno zaljubljen in zdelo se mi je, daje konec sveta. Vendar mi sreča ni obrnila hrbta. Že naslednji dan smo dobili v razred novo sošolko z najlepšimi očmi, ki sem jih kdaj videl. Na mestu meje zadela strela, obsedel sem kot vkopan in mojo prvo simpatijo je pregnala nova, to spet nova in tako naprej, dokler ne bom spoznal dekleta, ki ga bom imel rad vse svoje življenje. Grega Oštrič, 8. b Sliirlic m M^rigolt) Mnogi se najbrž še spomnite koncerta Shirlie Roden in Marigold Verity v zagorski cerkvi. Letos se umetnici ne bosta ustavili v Zagorju, ljubitelji ju lahko obiščejo v kakšnem drugem slovenskem kraju. Lani sta Shirlie in Marigold predstavili klasičen repertoar in ljudske pesmi z britanskih otokov in iz nekaterih drugih evropskih dežel, njun letošnji program pa bo prenovljen. V petek, 9. avgusta, bosta nastopili v Zelšah pri Cerkniškemjezeru, 10. avgusta v Novi Štifti, 15. avgusta na Uršlji gori, 16. avgusta v Kamniku. Na koncertu boste lahko kupili tudi njun CD z naslovom Songsters of the Grove. T.P. V_________________________________J Pivo in razbolele mišice Čeprav je kazalo, da v juliju ne bo in ne bo prenehalo deževati, se nas je, Zasavcev, vreme le usmililo. Tako smo prejšnjo soboto 'na hitro' skočili v Gore nad Hrastnikom. Seveda na piknik. Je že tako, da se moramo včasih tudi novinarji malce 'zdivjati'. In smo se, čisto zares. Od teniških loparjev seje kar kadilo, žogice so se cvrle, zato smo jih bili primorani gasiti s pivom in drugimi osvežilnimi tekočinami. Tenisači, štorasti in spretni, hitri in okorni, smo se v ponedeljek v uredništvo privlekli z razbolelimi kostmi, opečenimi nosovi, pa vendar dobre volje. Jerca Vučelič: "Pa saj sem jo zadelal!!" Foto: Branko Klančar Rado Fele, rojen teniški as, kar je odkril šele v Gorah: “Zdaj sem pa izenačil." — Za vroče trni Potrebujete: Potek: Blanširan ohrovtov list premažemo z bešamelom. Čezenj položimo tanko rezino korenj a. Za nadev pomešamo kocke paprike, cvetke cvetače in brokolov z bešamelom in jajcem ter začinimo (sol, beli poper, muškatni oreh). Tako nadevane liste zvijemo. Ohlajene 2 lista ohrovta, korenček, pol pisane paprike, 2 cveta brokolov, 2 cveta cvetače, bešamel iz dveh žlic moke, začimbe. jajce, majonezno omako, in kečap. dunajsko paniramo in ocvremo. Polijemo jih z majonezno omako, ki smo ji dodali kečap. Dober tek. — — Po neprespani noči gimnazijskega maturantskega plesa sem bil naslednje jutro še kar vesel, da sem se znašel na Adriinem airbusu proti Frankfurtu. Ne bi se preveč čudil, če bi let zamudil. Frankfurtsko letališče je tudi v nedeljo dopoldne "živa norišnica" ljudi različnih narodnosti, ki hitijo na vse konce sveta. Po več kot desetih urah smo zgodaj zjutraj naslednje jutro pristali za kratek čas v Bangkoku na Tajskem in nato nadaljevali let do Denpasarja na Baliju, kjer sem se zadržal cel dan, nato pa nadaljeval let proti Melbournu. Victoria Obmejne formalnosti sem opravil zelo hitro, saj je bilo v Melbournu ob pol sedmih zjutraj na letališču malo ljudi. Za tiste, ki nameravate v Avstralijo, naj omenim, da vizum lahko dobite v Ljubljani na avstralskem konzulatu v manj kot dveh urah. Melbourne je eno tistih svetovnih mest, ki po številu prebivalcev z lahkoto prekaša Slovenijo. Ljudje gaimajorajekotSydney, saj pravijo, daje prijaznejši in manj napet. Navdušen sem bil nad javnimi prevoznimi sredstvi, saj se za nekaj več kot 100 tolarjev dobi celodnevna vozovnica,ki veljanavseh avtobusih, tramvajih in podzemni železnici, tako v centru kot v predmestjih. Mestno središče je zanimivo zaradi širokih ulic, mnogih trgovin in masivnih zgradb. Najlepši razgled nad mestom in predmestji pa se nam razprostira z več kot 250 metrov visokega Rialto Centra. Po Melbournu me je pot vodila proti Snowy Mountains, kjer se nahajajo t.i. Avstralske Alpe. Ta predel je poleg nekaj hribov na Tasmaniji edini, ki ga pozimi prekrije sneg. Avstralske Alpe niso v ničemer podobne našim, vendar ti kljub temu dajejo nekakšen domač občutek. Cesta, po kateri meje vodila pot skozi narodni park Kosciusko, seje vila med gozdovi in planotami. Snežne gore predstavljajo največji naravni rezervoar vode in tako vir električne energije. Nahajajo se na meji med Viktorijo in Novim južnim Walesom, le 150 km severovzhodno od najvišjega vrha Avstralije pa se nahaja Canberra, glavno avstralsko mesto. Sydney Iz Canberre so do Sydneya dobre tri ure vožnje. Sydney je naj večje in naj starejše mesto v Avstraliji. V enega izmed njegovih zalivov je daljnega leta 1770 prispel kapitan Cook. Prvo naselbino pa je nekaj let kasneje tu osnoval Sydney Cove. Sydney je nastajal postopoma in ne po načrtu tako kot druga mesta. Tako lahko tu vidimo stare stavbe in tudi ulice niso tako široke kot v Melbournu. Mesto je zgrajeno na mnogih zalivih in se razteza daleč v notranjost. V samem centru blizu najvišjih stolpnic in poslovnega dogajanja se nahajata slavna opera in Harbour Bridge (Zalivski most). Tisti, ki želi mesto raziskati bolj podrobno, bo imel teden dni časa premalo. Sydney je tako moderno mesto z največ energije in stila v Avstraliji. Njegove stavbe so najvišje, barve najsvetlejše, nočno življenje najvznemirljivejše in taksisti najagresivnejši v Avstraliji. Osebno meje Sydney zelo očaral. Poleg San Francisca je zame eno redkih velemest, v katerem bi z veseljem živel. Težko bi natančno dejal, kaj je tisto, kar je v mestu tako privlačnega, vendar Sydney vsekakor odseva neko notranjo lepoto in čar, ki privlačita. Ljudje in življenje Avstralci so zelo prijazni, sproščeni in odprti. Mogoče celo bolj kot v ZDA. Turistom in popotnikom rade volje ustrežejo z nasvetom. Vedno imajo pet minut časa za kratek pogovor in izmenjavo mnenj. Edini problem, na katerega sem vedno naletel v pogovorih z domačini, je bil ta, da je bilo vsakomur potrebno razložiti, kje vsaj približno se nahaja Slovenija. Večina Avstralcev živi na vzhodnem obalnem pasu od Adelaide do Caimsa. Pravega Avstralca boste težko našli. Do 2. svetovne vojne so prevladovali Angleži in Irci. Kasneje pa so tja migrirali Grki, Italijani, Libanonci, Turki in Jugoslovani. V zadnjih letih je prišlo tudi veliko Azijcev. Način življenja v Avstraliji je podoben ameriškemu. Široke ceste in veliki avtomobili. Ogromno je restavracij s hitro prehrano. Razen tega, da Avstralci vozijo po le vi strani ceste, so se v celoti otresli angleškega vpliva. Queensland Novemu južnemu Walesu sledi država Queensland, avstralska počitniška država, ki je nastala iz kazenske kolonije leta 1859 z odcepitvijo od Novega južnega Walesa. V preteklosti sta polje-delstvoinrudarstvo predstavljala dve glavni dohodkovni panogi. V zadnjem času pa so mnogo investirali v bolj donosni turizem. Golden coast Zlata obala je 35 kilometrov dolg pas plaž na skrajnem jugu Queenslanda. To je najbolj komercializirani predel Avstralije, ki se še vedno širi in razvija. Središče pa predstavlja Surfers Paradise (Surfarski paradiž). Poleg surfanja se lahko tam posvetite še vsem drugim vodnim športom, ki ste jih kdajkoli želeli poskusiti. In če ste zvečer že rahlo utrujeni, bognedaj, da bi šli v posteljo. Nočno življenje • Surfers Paradisa je po pričakovanjih zelo pestro. V samem centru je zelo veliko raznih umetnikov, ki tako ah drugače skušajo kaj zaslužiti. Jake, s katerim sem se zapletel v pogovor, mi je povedal, da služi tako, da zvečer kaže razne akrobatske spretnosti, ki so povezane s humorjem in pa s sodelovanjem mimoidočih. Omenil je, da seje rodil revni družini na podeželju in da mu je ulica edini vir skromnega dohodka, s katerim skuša nekako preživeti. V sezoni še nekako gre, vmesni meseci pa so težji. Povedal je, daje treba biti zelo iznajdljiv, če nočeš beračiti. Plaže v Surfers Paradise so peščene in neskončno dolge, za njimi pa se dvigajo ogromne stolpnice in nebotičniki z neštetimi trgovinami. Če ne nakupujete radi, se lahko zabavate tudi v kakšnem od zabaviščnih parkov, ki jih je najmanj pet in nihče ni nič manjši od nam najbolj znanega Gardalanda. Razdalje in prevoz Naj brž ni trebaposebej poudarjati, da so razdalje v Avstraliji ogromne. Sam sem jihpremagoval s kombijem, saj sem imel vso potrebno opremo za popolno samostojno večdnevno bivanje. Ker Avstralci vozijo po levi strani, sem imel v začetku kar nekaj težav, sploh z armaturo v vozilu. Namesto da bi vključil smerokaz, sem naprimer vključil brisalce. Avstralci so izjemno kulturni vozniki. Strogo se držijo vseh predpisov, kajti kazni so visoke tudi za njihove razmere. Hitrost je povsod omejena na 100 km/uro. Razen v naseljih so le redki odseki, kjer je predpisana nižja hitrost. Zanimivo, da omejitve spoštujejo tudi na cestah sredi puščav, kjer po nekaj ur ne srečaš žive duše, kaj šele policista. Pokrajini, ki se nahaja več kot 200 kilometrov zahodno od vzhodnega obalnega pasu, Avstralci pravijo Outback. Mirne duše bi ji lahko rekli tudi Middle of Nowhere (središče ničesar). Mene je v ta konec gnala zgolj gola radovednost. Bolj ko se oddaljuješ od obale, ožja je cesta in manj je zelenja. Cesta se vleče naravnost brez ovinka tudi več kot 100 kilometrov. Ko končno pride ovinek, je tako blag, da si ne zasluži svojega imena. Tudi ljudi in naselij je vse manj. Edini prebivalci te puste pokrajine so emuji, kenguruji, mrhovinarji in pa drobnica. Naselja, ki predstavljajo nekaj hiš, so med seboj oddaljena tudi po več kot 200 kilometrov. Kadarkoli v takšni pokrajini zagledaš človeka, ga z veseljem pozdraviš, saj se to ne zgodi prav pogosto. Priporočljivo se je vseskozi držati glavne in edine ceste, ki vodi iz vzhodne obale proti Danvinu. Tropi Bolj ko gremo proti severu Avstralije, manj značilne so spremembe letnih časov. Temperature so visoke in vlaga nič kaj prijetna. Obstajata le suha in mokra sezona. Sam sem bil v tropskem predelu Avstralije ravno na prehodu iz monsunskega deževja v suho sezono. Veliko večji problem kot visoke temperature pa predstavlja visoka vlaga, tako da se zadnjih šest dni, ki sem jih preživel v Avstraliji, brisača ni nikoli čisto posušila. Izhod na razne turistično zanimive točke predstavlja zadnji večji kraj po imenu Cairns. Tu vodijo poti v deževni tropski gozd na skraj ni sever, Veliki koralni greben ah tropsko višavje. Žal sem imel čas le za eno od teh glavnih značilnosti severnega Queenslanda. V Caimsu sem preživel kar tri dni, tako da je bilo dovolj časa tudi za navezovanja novih prijateljstev. Tako sem spoznal domačina po imenu John T. Oakes. Njegova dejavnost je v celoti odvisna od turizma, saj izdeluje lesene table avstralskih motivov, na katere žge besedila po želji. To počne čez dan, zvečer pa nabira naročila. Kmalu mi je potožil, da mu domači turisti ne dajo dosti dela, pa zato toliko več Japonci in Evropejci. Za razliko od drugih Avstralcev je vsaj približno vedel, kje je Slovenija, saj njegova tašča izhaja iz Češke. Značilni prebivalci tropskega predela so tudi krokodili. Sam sem si jih mirne duše ogledal na krokodilji farmi, kjer so bili lepo ograjeni. Kot zanimivost naj omenim, da se krokodil lahko zadržuje pod vodo brez kisika več kot eno uro. Pri tem se tako umiri, da doseže le štiri udarce srca na minuto. Atherton Tableland Atherton Tableland je tropsko višavje, ki se dviga jugovzhodno od Caimsa. Besedo višavje ne smemo jemati dobesedno, saj je ta planota s čudovitimi tropskimi gozdovi visoka okoli 1000 metrov, naj višji vrh pa ne presega 1600 metrov. Tam se nahaja tudi majhna vasica Kuranda, ki jo lahko za približno 30 A$ obiščete z muzejskim vlakom, ki vozi iz Cairnsa. Izletje zanimiv, kajti vdobri uri se dvignete za dobrih 500 m nad morjem, preko neštetih mostov in skozi veliko tunelov v vedno zanimivem tropskem gozdu. Kuranda je znana tudi kol tržno mesto z veliko zanimivimi trgovinami in stojnicami. Najbolj mi bo ostal v spominu opal, ki so mi ga ponujali za 100.000 DEM. Prodajalec je bil namreč prepričan, da sem Rus. Novi ruski milijonarji veljajo po vsem svetu za najboljše tiuiste, saj nosijo s seboj kup gotovine in kupijo vse, kar jim pride pod roke. Zaključek Prehitro je prišel čas, ko sem se moral posloviti od Avstralije in se napotiti proti severni polobli. Kljub temu da sem veliko videl, pa je Avstralija tako ogromna dežela, da bo potrebno izlet še kdaj ponoviti. Seveda mi še vedno ostaja Nova Zelandija kot bližnja soseda. Tekst in foto: Urban Golob Sreča je HrLEilJEI1V * VIVEViERI IIMIVV AHrEEIliiEnv W VI« » Mreža vseh MREŽ (Tk Net, ZDA - 1995) Angela Bennet (Sandra B ullock) je ženska, ki ima vse, kar si želijo moški pri ženskah - lepoto in pamet Pa še sramežljiva je. Preživlja se kot beta preizkuševalec (to so ljudje, ki preizkušajo programsko opremo, preden gre na tržišče) in se zabava s surfanjem in klepetom po internetu. Hej, še pizzo naroča preko modema! (Ampak, da ne boste mislili..., to lahko počneš tudi pri nas v Sloveniji. Ok, v prestolnici, če smo bolj natančni.) Nekegadne ji eden odcyberprijateljev predstavi nenavadno domačo stran (homepage), ki naj bi bila posvečena Mozartu, ampak... ko z miškinim kazalcem klikneš na črko pi v spodnjem desnem kotu ekrana in hkrati pritisneš še dve (točno določeni) tipki, se skoraj izstreliš v strogo zaupne vladne dokumente... Prijatelj se želi o tej zadevi z Angelo pogovoriti, vendar na poti k njej umre v letalski nesreči. Angela se je že pred tem odločila, da si bo po dolgem času spet privoščila počitnice in se zato tudi odpravi v Mehiko. Tam spozna šarmantnega Devlina (Jeremy Northam) in se vanj pošteno zagleda. Heh, ampak nihče ne trdi, da imajo lepe & pametne ženske v povprečju kaj več sreče od ostalih pripadnic nežnejšega spola. Možakar jo v bistvu skuša le izkoristiti. Za spremembo mu ne gre (kot večini pripadnikov močnejšega spola) le za seks, ampak za to, da bi prikril in/ali uničil dokaze na disketi, ki jo Angela nosi s seboj. Mislim..., če je človek sam s Sandro Bullock, bi pa res lahko pozabil na delo. Producent in režiser Irwin VVinkler je v svoji karieri producenta že doživel svojih pet minut na odru ameriške filmske Akademije (oskar za Rockijain nominacije za Raging Buli, The Right S tuf in GoodFellas). Kot režiser še ne, čeprav seje Mreže (ne preveč uspešno) lotil tako, da bi čimbolj dajala vtis Hitchcockovega filma. Scenarij za film sta napisala John Brancato in Michael Ferris. Čeprav ali pa ravno zato ker sta imela na razpolago skupino strokovnjakov za internet, sta Omrežje in računalništvo nasploh predstavila tako..., kot si mogoče predstavlja moja stara mama. Ne glede na luknje v zapletu in razpletu zgodbe pa je treba priznati, da je Bullockova svojo vlogo odlično odigrala. Film se izplača videti že samo zaradi nje. Ocena: ***+ Tommy * • v.: L1- l*‘i* • i’ ..................................................... iv * * * (na bazenu), tel.: 26-441 Kam bi se dal Če za avgust niste potuhtali še nič pametnega, imate pred seboj kratek turistični vodnik po nekaterih glasbenih zadevščinah. 9. avgusta nikar ne prezrite Cowboy Junkies, ki bodo igrali v ljubljanskih Križankah. Džankije se splača videti tudi zaradi predskupine. Publiko bo ogrevala skupina Hiša. Če se boste 9. avgusta mudili kje v Slovenskem primotju, pa se lahko oglasite v Sežani, kjer vas bodo za(je)bavali Parni valjak, Skytower, Pomaranča, Ana Pupedan in še kdo. 31. avgusta se napoveduje Rock festival v Izoli. Pa še to: Letošnji gostje Novega Rocka bodo Rocket From The Crypt. Še datum: 14. september. V Zasavju pa je medtem (že spet) vse po starem. Še Orleki so se skupaj s pleharji zadnjo sredo odpravili na morje. Natančneje v Portorož. J.N. Pirotehniki drugič Po precejšnjem uspehu prve CD plošče skupine Spiritual Pyro-technics in hitu The Servant člani skupine ne počivajo. Trdno so odločeni, da do konca leta na svetlo spravijo že drugi album, na katerega nameravajo spraviti kar 18 skladb. Večino jih bodo odpeli v slovenskem jeziku, nekaj pa bo tudi priredb. J.N. PROMETNA NESREČA SE VAM LAHKO ZGODI TUDI V TUJINI. KAJ STORITI?! Vsak svojega konja 'krtač’ • vsekakor pokličite policijo in si zapišite, kdo so soudeleženci v nesreči, registersko številko avtomobila in številko zavarovalne police - police nasprotnega udeleženca. • če ste nesrečo povzročili vi, morate policiji izročiti zeleno karto ali povedati vsaj njeno številko. • nesrečo lahko povzroči tudi tujec. V tentprimeru morate vztrajati, da dobite policijski zapisnik in podatke o zavarovanju vozila (pri kateri zavarovalnici je obvezno zavarovan in kakšna je zavarovalna vsota). Škodo na vozilu in za telesne poškodbe morate uveljavljati neposredno pri zavarovalnici, kjer je vozilo zavarovano. To pa pomeni, da je najbolje poiskati pravno pomoč v kraju, kjer se je nesreča zgodila. • treba je vedeti, da veljajo predpisi tiste države, kjer se je nesreča zgodila in da obstajao razlike glede priznavanja oblik škode, za katero je oškodovanec upravičen zahtevati odškodnino. ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE OBMOČNA PISARNA ZAGORJE Cesta zmage 33, ZAGORJE o/S Telefon, fax: 0601 /64"11 5 Dirkači, ki so s svojimi jeklenimi konjički tekmovali na dirki v Sevnici, so najbrž po tekmi 'skrtačili' svoja vozila. Med publiko, ki je v Sevnici ni bilo malo, pa ni manjkalo niti takšnih prizorov (glej fotografijo). Fotograf je sprva pomislil, da si je mladenič poškodoval nogo. Ko je pogledal še enkrat, pa je opazil, da mladenka v roki drži krtačo in svojemu 'žrebcu' ureja dlačice na golenici. FotofPrimož Kostajnšek a Bmm iiOT©k» M mm wmM mi! Novi trener nogometašev Rudarja, Edin Osmanovič, z 32 leti nedvomno sodi med najmlajše strokovnjake pri nas. Čeprav je ambiciozen, ni pričakoval, da bo tako hitro dobil priložnost med člani. Edin, kako bi se predstavil našim bralcem? "Nogomet sem začel igrati leta 1978 v Zagorju. Igral sem v vseh selekcijah, tudi med člani. Aktivni igralec sem bil do leta 1991. Takrat sem videl, da strokovno vodstvo name ne računa preveč, zato sem se odločil za trenerski poklic. Postal sem trener prvega razreda, letos pa sem v prvi generaciji končal višjo trenersko šolo. Doslej sem v Zagorju vadil pravzaprav vse mlajše selekcije, v Ježici sem bil trener mlajših dečkov in kadetov. V minulem prvenstvu smo osvojili prvo mesto v MNZ Ljubljana z gol razliko 134:15. Moram reči, da sem bil srečen, da sem bil v tako organiziranemklubu, katerega duša sta Matjaž Jakopič in Rado Kreft. Rajku Korentu sem pomagal pri delu s selekcijo MNZ dečkov do 14 let, bil sem tudi trener v Oblakovi šoli. S temi ekipami sem se udeležil več turnirjev v tujini in bili smo zelo uspešni. Lani smo, denimo, v Berlinu osvojili 2. mesto." Izkušenj pri delu s člani pravzaprav nimaš. Vseeno si sprejel ponudbo Rudarja. Zakaj? "V Trbovljah niso imeli ustrezno izobraženega trenerja. Kot bi trenerji mislih, da to ne bo potrebno. Dogovorjal sem se tudi s Publikumom. Gospod Klarič mi je ponudil kadete, ponujali so mi tudi nekaj možnosti za delo v Ljubljani in Zagorju. Potem pa so me poklicali iz Rudarja in takih priložnosti se ne izpušča iz rok. Dela se ne bojim." Priložnost je vsekakor lepa. "Predvsem pa nepričakovana. Včasih sem sanjaril, da bi nekoč treniral Rudarja. Pred nekajleti sem dal prošnjo, ker sem želel trenirati eno od selekcij. Takrat mi niso niti odgovorih. Nisem pričakoval, da bom tako hitro prišel na drugohgaško sceno, sem si pa želel. Želim biti trener in vem, da bom, samo če bom zdrav." Poznaš igralce, kijih treniraš? "Nekatere poznam. Zadnje leto in pol, ko sem bil v Ljubljani, jih nisem najbolj spremljal. O njihovih sposobnostih imam tudi neko svoje mnenje." Kaj pričakuješ od Rudarja? "Funkcionarji v klubu so dejali, da je cilj obstanek v ligi. Če bodo igralci, pravi pogoji in če bo uprava sledila poteku, potem težav ne bo. Vsak pravi trenerimasvoj konceptin tudi sam upam, dabomčezkakšno leto pravi trener. Imam svoj pogled na to, kako priti do cilja. Igralcem semže na prvem sestanku povedal, kakšen jemoj koncept igre. Ne vem, kako so ga sprejeli. Tudi v Ljubljani sem imel v začetku težave in lahko, da bom tudi v Trbovljah naletel na nasprotnike. Sem pa človek, ki od svojih zamisli ne odstopa niti za milimeter. Če trener plava levo - desno, potem ni nič. Naj povem, da bomo igrah s štirimi nogometaši v zadnji vrsti, napad pa bo odvisen od nasprotnika. Tako so igrale tudi najmočnejše reprezentance na nedavnem evropskem prvenstvu." Vsak človek ima neke cilje. Kakšni so tvoji na trenerski poti? "Najprej je bil moj cilj trenirati prvoligaško mladinsko ekipo. Bil sem že blizu dogovora. Želje se seveda stopnjujejo. Sedaj, ko sem trener v drugi ligi, stremim k treniranju v Hgi deseterice. Niti ni pomembno ah bo to čez eno, petah deset let. Prepričan sem, da bom ta cilj tudi dosegel. Rad se tudi strokovno izpopolnjujem. Moj pogled na nogomet je podoben Miklavičevemu v Gorici. Dogovorjen sem že bil, da bi spremljal njegovo delo, vendar je sedaj to padlo v vodo. Prav tako sem bil že dogovorjen za spremljanje Ajaxove šole nogometa. Dva japonska kolega, ki se s posredovanjem dr. Verdenikaizpopolnjujeta na fakulteti za šport, bosta odpotovala tja in šel bi z njima. Za spremljanje dela v kakšnem velikem klubu je potreben denar. Vsekakor pa se moraš vseskozi učiti in spremljati napredek. Sem človek, ki se rad uči. Morda se sliši preveč ambiciozno, toda zares si žehm končati trenersko šolo v Koelnu. Končal sem prvo stopnjo tečaja nemškega jezika, in če bo kdaj priložnost... Želje so, kaj bo, pa bomo videli." Sašo Fabjan NOGOMET Šink odhaja, Druškovič prihaja V preteklem tednu je zagorski drugoligaš doživel še dve spremembi v igralskem kadru. Simon Šink namreč odhaja v Nemčijo, v O Im, k nemškemu 3. ligašu. Za Zagorje pa je pogodbo podpisal Tomo Druškovič, bivši igralec Šmartna in ljubljanskega Železničarja. Na vrsti je bila tudi prva prijateljska tekma s Termitom iz Moravč, Zagorjani so zmagah s 6:1. Poleg strelcev (Petrušič 3, Grčar 2 in Šink 1 gol) se je najbolj izkazal Danijel Repovž. P.M. Spored pripravljalnih tekem NK Zagorje Četrtek, 25. juhj, Zagorje -Šmartno Sreda, 31. juhj, Šentjur -Zagorje Sobota, 3. avgust, Šmartno - Zagorje Nedelja, 4. avgust, Zagorje -Aluminij Sreda, 7. avgust, Aluminij -Zagorje Vse tekme bodo ob 18.00 uri. ROKOMET Ciljajo na prvo ligo Radeški rokometaši so bih gotovo najbolj nesrečno moštvo minule rokometne sezone v 2. hgi vzhod. Vse prvenstvo so bih na prvem mestu, osvojih so naslov jesenskega in spomladanskega prvaka, potem pa so nesrečno klonih v play off sistemu, in tako vstop v vrste najboljših omogočih sevniški Lisci. Kakorkoh že, čas je zacehl rane in Radečani bodo spet poskušali osvojiti 1. mesto. Zavedajo se, da ne bo lahko, saj so v novoustanovljeni 1. B hgi najboljše ekipe vzhodne in zahodne 2. lige in nekaj bivših prvoligašev. Radečane je v novi tekmovalni sezoni prevzel trener Dušan Žagar, ki razmere v radeškem rokometu dobro pozna. Na voljo bo imel zanimiv igralski kader. V ekipo sta se po enoletnem premoru zaradi poškodbe vrnila Peter Novak in Marko Papež, v moštvu ostaja tudi eden najboljših igralcev 2. lige,Igor Doberšek, v klub pa so prestopih Nedžad Mašič iz Krškega, igralec Slovana, Aljoša Čepin, in Jurc Šlogarizsevniške Lisce. Seveda je tu še kopica domačih igralcev -Rizmal. Sotler, Česnik. Potočnik, Kavšek. Mitič, Kolander, Zupančič, Rak in še nekateri, ki bodo trenerju v veliko pomoč v novi sezoni. Žal je ekipo zapustil Sebastjan Oblak, prestopil je v ekipo Dola pri Hrastniku. Radečani bodo s pripravami začeli v avgustu, vodstvo pa že pripravlja finančno konstrukcijo, ki bi zagotovilaredno financiranje kluba, saj je imel ta ob zaključku lanske sezone precej tovrstnih problemov. Njihov glavni sponzor Radečepapir seje ubadal s toliko problemi, dajim skozi vso sezono pravzaprav ni nakazal niti tolarja. Prizadevnemu direktorju Zoranu Čulku gre zahvala, da so barko prikrmarili do obale. V letošnji sezoni kaže sponzorju nekoliko bolje, tako da bo dvorana v Radečah spet lahko uživala v rokometni igri. Radečani računajo tudi na navijače Ostrovrharje ter nekoliko več športne sreče. Cilj je torej prva liga. F.K. KAJAKAŠTVO V soboto je bila v Tacnu tretja tekma kajakašev za slovenski pokal v slalomu in spustu na divjih vodah. V sončnem vremenu so hrastniški kajakaši pokazali, da so v dobri formi in se resno pripravljajo na državno prvenstvo, ki bo septembra v Hrastniku. V dopoldanskem slalomu so se najbolje znašli: pri starejših dečkih zmagovalec, Gregor Laznik, Peter Kauzer je bil drugi, pri mlajših mladincih pa so bili Žiga Zalokar drugi, Boštjan Pečnik tretji, Branko Žagar četrti in Aleksej Bočko peti. Popoldan so se mladi kajakaši pomerili še na dva kilometra dolgem spustu. Pri mlajših dečkih je bilNej c Kovač drugi, prav tako pri starejših dečkih Gregor Laznik, Robi Sticher pa četrti, pri mlajših mladincih pa je Branko Žagar zasedel drugo, Aleksej Bočko tretje in Žiga Zalokar peto mesto. Naslednji vikend se bodo kajakaši pomeri h za nove točke na reki Muri. Uvrstitev po treh tekmah za slovenski pokal: Slalom, K-l, ml. dečki: 1. Nejc Višnar, Ljubljana 38 točk, 2. Jonas Savšek, Rašica 31, 3. Nejc Kovač, BD Steklarna Hrastnik 25, 4. Gregor Vretič, BD Steklarna Hrastnik, 9 točk. K-l, st. dečki: 1. Gregor Laznik, BD Steklarna Hrastnik 45,2. Peter Kauzer ml. 30, 3. Jernej Korenjak, Ljubljana 20,11. Robi Sticher, BD Steklarna Hrastnik 5 točk. K-l, ml. mladinci: 1. Miha Terdič, Rašica 30, 2. Blaž Masle, Ljubljana 24,3. Žiga Zalokar, BD Steklarna Hrastnik 24,5. Aleksej Bočko, BD Steklarna Hrastnik 16, 7. Branko Žagar, BD Steklarna Hrastnik 12, 8. Boštjan Pečnik, BD Steklarna Hrastnik 11 točk. K-l,st.deklice: l.NinaMozetič, Soške elektrarne 45, 2. Mateja Kodermac, Soške Elektrarne 30, 3. Tina Sulič, Soške elektrarne 24, 4. Sara Vidmar, BD Steklarna Hrastnik 20 točk. Spust, K-l, ml. dečki: 1. Jonas Savšek, Rašica 45, 2. Nejc Kovač, BD Steklarna Hrastnik 30, 3. Domen Savšek, Rašica 23,4. Gregor Vretič, BD Steklarna Hrastnik 3, .lanoš Peterlin, BD Steklarna Hrastnik 3 točke. K-l,st.dečki: 1. Jernej Korenjak, Ljubljana 33, 2. Gregor Laznik, BD Steklarna Hrastnik 32,3. Uroš Klincov, Nivo Celje 24, 4. Robi Sticher, BD Steklarna Hrastnik 22, 6. Peter Kauzer ml., BD Steklarna Hrastnik 14 točk. K-l,st.deklice: l.NinaMozetič, SE 45,2. Mateja Kodermac, SE 28, 3. Nina Sulič, SE 26, 4. Sara Vidmar, BD Steklarna Hrastnik 19 točk. K-l, ml. mladinci: 1. Branko Žagar, BD Steklarna Hrastnik 35, 2. Beno Sakač, Mura 30, 3. Jaka. Jazbec, Ljubljana 20, 5. Aleksej Bočko, BD Steklarna Hrastnik 14, 7. Žiga Zalokar, BD Steklarna Hrastnik 13, 12. Boštjan Pečnik, BD Steklarna Hrastnik 4 točke. P.K. 1 Rudi Uranič: Izkoristiti priložnost Kisovčan, ki je v jesenskem delu pretekle sezone igral pri Rudarju, spomladi pa v Zagorju, Rudi Uranič, je nedavno prestopil k državnemu prvaku, HIT Gorici. Srečali smo ga na tekmi Zagorje - Termit. Zaradi poškodbe je namreč dobil nekaj prostih dni, ki jih je seveda preživel v domačem kraju. Igralec, ki je po mnenju strokovnjakov najboljši na položaju "policista", upa, da bo izkoristil že prvo ponujeno priložnost. Rudi, sedaj si član državnega prvaka. Kako so te v Novi Gorici sprejeli? "Moram reči, da je zares prijetno. V moštvu se igralci ne vedejo kot zvezdniki. Med seboj se dobro razumemo. Skratka, zaenkrat, z izjemo poškodbe, ni nobenih težav." Kako bi primerjal zasavska drugoligaša z najboljšo slovensko ekipo? "Delo je povsem drugačno, bolj profesionalno. Vadimo dvakrat na dan, praktično ni počitka. Prav to je morda razlog za mojo poškodbo. Če želiš zaigrati, moraš seveda delati maksimalno angažirano. Tako tudi delam in upam, da bom izkoristil že prvo ponuj eno priložnost. V e lika razlikuje tudi v opremi, prehrani, stanovanju. Pravzprav je razlika v vseh pogledih velika." Kje stanuješ? "Z Mitrakovičem, Kušarjem in Mataničem imamo hišico v Šempetru, prehranjujemo pa se v restavracijah." Kako bi pokomenitral tekmo z Vardarjem? "Pozna se, da smo sredi priprav in ekipa še ni uigrana. Vardar je dobra ekipa, ki pa ni nič posebnega. Mislim, da bi bil neodločen izid bolj pravičen. Žal je odločila ena sama naša napaka." Igra se še 90 minut v Skopju! "Vardar je, sodeč po rezultatu izNove Gorice, z eno nogo že v naslednjem krogu. Možnosti so seveda tudi na naši strani. Poizkušali bomo presenetiti in morda nam to tudi uspe." Kakšne so tvoje ambicije za to sezono? "Rad bi zaigral v prvi postavi, želel pa bi tudi, da bi ponovno osvojili državni naslov." Za koliko časa si podpisal? "Pogodbo imam za eno sezono. Kaj bo potem, bomo še videli." Sašo Fabjan Z dobrimi igrami mu je uspelo prestopiti v ekipo državnega prvaka. ■omo Brt Pet oUmpljcvT V teh tednih lahko preko televizijskih ekranov, tisti z globljimi žepi pa kar neposredno na prizoriščih, spremljamo 26. poletne olimpijske igre. Tokratne igre, od 19. julija do 4. avgusta, v zvezni državi Georgia v ZDA, zaznamujejo stoto obletnico modernih olimpijskih iger. Ob tem je prav, da se spomnimo tudi športnikov, ki so kdajkoli na OI predstavljali našo državo, hkrati pa tudi Trbovlje in Zasavje. Olimpijskih iger se je doslej udeležilo pet športnikov iz Trbovelj, in sicerSlavko Hlastan, Miro Forte, Olga Šikovec - Luncer, Polona Dornik in Darja Alauf. Slavko Hlastan seje udeležil OI leta 1924 kot telovadec takratnega Sokola. V skoku čez konja na šir brez ročajev je dosegel 4. mesto, kar je bila najboljša jugoslovanska uvrstitev med posamezniki. V mnogoboju je v končni uvrstitvi dosegel 43. mesto, zmagovalec pa je bil letošnji častni olimpijec, 9 8-letni Leon Štukelj. Hlastan je zaudeležbo na igrah dobil medaljo ter posebno veliko pismo s podpisom Piera Coubertina, ustanovitelja modernih olimpijskih iger. Miro Forte je nastopil na OI v B erlinu leta '36, tudi on kot telovadec, TRBOVLJE Trg svobode l la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, hx:+386 601 26 228 član Sokola. Med posamezniki je v mnogoboju od 111 tekmovalcev dosegel 46. mesto. Pri skoku čez konja je osvojil 16. mesto, ekipa Jugoslavije pa je bila med 14 državami šesta. Olga Šikovec - Luncer je tekmovala na OI v Rimu leta 1960 kot tekačica. V teku na 100 m je prišla do polfinala, na 200 m pa se je sčasom 24,8 sekunde poslovila žev predtekmovanju. Polona Dornik je s košarkarsko ekipo Jugoslavije prvič sodelovala na igrah, ki so jih drugič v svoji zgodovini organizirale ZDA, leta 1984 v Los Angelesu. Košarkarice so takrat osvojile 6. mesto. Udeležila pa se je tudi OI v Seulu v Južni Koreji, leta 1988. Ženska ekipa je takrat dosegla 2. mesto in si s tem prislužila srebrno olimpijsko medaljo. To je bila doslej tudi edina zasavska olimpijska medalja. Darja Alauf sejekotpredstavnica v plavanju udeležila 25. OI v Barceloni 1. '92. Nastopila je kot neodvisna olimpijska tekmovalka. Na letošnjih olimpijskih igrah Zasavje ne bo imelo svojega predstavnika. Še najbližje temu je bil, sodeč po rezultatih, Sašo Korbar, ki pa mu žal ni uspelo doseči olimpijske norme. Tine Lenarčič hej ZBOStalaodličjasilaprivlaČen V igri za srebro in bron so tri precej itakovredne ekipe; Litva, Jugoslavija tu Hrvaška. Simpatije mnogih ' "V I ----""" C? preminulega Dražena Petroviča in morda tudi na Jureta Zdovca (in Se kakšnega Slovenca}, bi prav gotovodobili Drčam leam številka 4. če pustim ugibanja ob stani, vendarie lahko rečem, da je m/pad Jugoslavije, tudi glede športa, čisto v redu. Namesto ene supet _ _ ___ _____ X v , i rtipjezeittatlcc Sta nastali vsaj dve odlični. Za to ugotovitev tti poti ebno,. da si strokovnjak. Rezultati Hrvatov in Jugoslovanov so dovolj velik i.. .... ktišarke v Atleti. Ce v utkoš vdemo še Li tvo (in morda počakamo še na kakšno presenečenje), je pred nami še nekaj neprespanih noči, Mofdasle Se Vprašali, zakaj (inslov Creail} fearn. Nekateri ljubitelji košarke so tako prekrstili Dreatu team 3. Predvsem zaradi njihovega - . . X. v ~ i. V ‘ l ' Zvčždmškegain Včasih ŽC kar trotlšalantnega obnašanja, ki pa jim ga pravzaptav uiti nihče mt zameri preveč. Ferrari osvojil Sevnico "Če nam že ne gre na dirkah za veliko nagrado, poizkusimo zmagati vsaj v Sevnici," so si verjetno mislili pri fcrrariju in zaupali enega od svojih dirkalnikov Avstrijcu VValterju Leitgebu. Šalo na stran, omenjeni tekmovalec j e tokrat deklasiral vso domačo in tujo konkurenco. Piše: Primož Kostajnšek S svojim nekaj let starim ferrari-jem, ki gaje sicer poganjal mugenov motor, je predstavljal pravo pašo za oči (in ušesa), edini resni nasprotnik pa je bil Herman Waldy s formulo 2. Njegov dirkalnik je bil vsekakor nekaj posebnega, saj je tekmovalec vanj vgradil 3 Vamahine motorje in tako dobil vrstni 12-valjni motor. Leitgeb si je odločilno prednost privozil v drugi vožnji dirke, ko je dirkalnik obul v povsem nove gume, nato pa s fantastično vožnjo postavil nov absolutni rekord proge 1.57.593. Uradni napovedovalec je ob tem skoraj 'ponorel', neuki gledalec bi lahko pomislil tudi, daje na kakšni nogometni tekmi v Južni Ameriki. Tudi slovensko prvenstvo je postreglo z zanimivimi dvoboji. Najbolj atraktiven razred superturismo siceršteje le dva tekmovalca, a če sta tako izenačena kot Zupančič in Črtalič, je za gledalce poskrbljeno. Po zelo izenačeni prvi vožnji je v drugo Zupančič hotel nekoliko preveč. V dolgem desnem zavojuje naredil atraktivno pirueto. 20 dodatnih sekund je tako pomenilo konec sanj o zmagi. V razredu turističnih vozilje brez prave konkurence slavil rallyist Tomaž Jemc. Hitrega Blejca seje po pokih bang-bang elektronike (le-ta vzdržuje pritisk v turbini) slišalo vsaj kilometer daleč. "Tokrat boš pa malo bolj delal," je po jutranji ogrevalni vožnji Deklevi grozil Šuster. Oba voznika sta z BMW M 3 veljala za prva favorita v skupini N. Na končuje bil le hitrejši Dekleva, in sicer za dobre 3 sekunde. Priljubljeni Primorec Slavko Komel ni dovolil presenečenja v razredu do 2000 ccm. N ekaj časa mu je sicer dihal za vrat Kovič, a Miško in njegov clio nista videla cilja 3. vožnje. Za najbolj izenačene boje so kot ponavadi poskrbeli dirkači v pokalnih tekmovanjih. Že na sobotnem treningu je Grad razbil svojega peugeota 106 rallye, kar je v nedeljo na dirki uspelo tudi Jaki Valantu. Grega Regrat ponujene priložnosti ni izpustil iz rok in je zmagal prvič letos. Aktualni prvak v pokalu clio Branko Belingarje bil še enkrat premočan za nasprotnike, sledila sta mu Fikfak in Klančič. Primorci so s tem dosegli kar trojno zmago. Eden izmed favoritov Alojz Pavlič je preizkušal trdnost clia in obcestne bukve. Krajšo je potegnil clio, saj ga je v dolino pripeljalo vozilo vlečne službe. Za konec še pohvala organizatorjem, saj so z velikim entuziaz-mom uspeli zadržati visok nivo dirke kljub nenajboljšimpogojemza delo. Na svidenjeprihodnje leto v Sevnici. Rezultati: 1. Martin Črtalič (peugeot 405 MI 16), 2. Tomaž Jemc (mazda 323 GTR), 3. Slavko Dekleva (BMW M3), 4. Dagmar Šuster (BMW M3), 5. Mišel Zupančič (BMW 320 i), 6. Slavko Komel (opel astra GSI), 7. Aleš Černivec (Lancia HF integrale), 8. Igor Žbogar (ford sierra cosvvorth), 9. Vladimir Stankovič (opel astra GSI) in 10. Zvonimir Blažu n (opel astra GSI). Foto: Promož Kostajnšek Promet Rimske Toplice - 15. julija ob 09.45 uri se je pripetila prometna nezgoda, ki jo je povzročil voznik G.M. iz Celja. H.T. iz Trbovelj je vozila avto proti Zidanemu Mostu. Pri bazenu je pravilno nakazala smer in zavila levo na parkirni prostor. V tem trenutku pa je za njo pripeljal G.M. in jo pričel prehitevati. Vendar sta vozili trčili. Laško -15. julija ob 15.05 uri sta v Debrem trčila voznik B.P. z Izlak ter voznica M.L. iz Hrastnika. Do nesreče je prišlo zaradi neupoštevanja (prekratke) varnostne razdalje voznika B.P. Litija -16. julija ob 21.15 uri se je v kraju Maljak zgodila hujša prometna nesreča, ko je Trboveljčan F.K. na regionalni cesti nenadomaiz neznanega vzroka zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v T.R. iz Zagorja. T.R. in njegova sovoznica sta bila huje poškodovana. Prav tako tudi F. K. .kije zaradi poškodb kasneje v Kliničnem centru Ljubljana umrl. Trbovlje - 19. julija ob 10.33 je na Ribniku prišlo do prometne nezgode, v kateri sta bila udeležena I.A. ter Z.L. Z.L. se je s svojim avtomobilom umikala ob Cesti parkiranemu avtomobilu in je zaradi tega zapeljala bolj na sredino ceste. V tem trenutku je nasproti pripeljal I.A., ki seje umikal luknji na cesti in prav tako zapeljal bolj na sredino ceste. Pri trčenju je nastalo za okoli 180.000 tolarjev škode, I.A. pa sije prislužil še obisk pri sodniku za prekrške zaradi neregistriranega avtomobila in vožnje brez vozniškega dovoljenja. Hrastnik -19. julija ob 13.45 uri se je na Cesti 1. maja zgodila prometna nezgoda, ko se motorist V.B. iz Laškega ni mogel izogniti stoječemu avtomobilu. V.B. je trčil v zadnji del ustavljenega avtomobila in padel po cesti. Vendar jo je na srečo odnesel le s praskami in modricami. Kradejo kot srake Radeče - 17. julija je P.A. policistom sporočila, daje neznanec vlomil v njeno hišo na Lahomšku. Vlomilec je bil očitno čisto posebne sorte, saj je iz nedograjene hiše odnesel WC školjko s pokrovom. Pripravil pa sije še nekaj predmetov, vendar mu jih ni uspelo odnesti. Litija -17. julija je S.M. prijavila policistom, da ji je nekdo ukradel denarnico, v kateri je bilo poleg dokumentov še precej gotovine. Tat je svoj "proračun'' povečal kar za 80 tisočakov. Zagorje -18. julija je bilo (znova) vlomljeno v gostišče Rajka v Kisovcu. Vlomilec je vstopil skozi straniščno okno in odnesel za približno 20.000 tolarjev gotovine. Poleg tega pa si je iz hladilnika privoščil še obilno večerjo. Zagorje-19. julija jel.C. prijavil tatvino kolesa z motorjem. Trbovlje - 20. julija ponoči je neznanec vlomil v kiosk Dela na Opekarni 1 in odnesel nekaj vžigalnikov, ur in cigarete. Trbovlje-19. julija jel.M. prijavil tatvino kolesa z motorjem, zaradi katere je bil oškodovan za približno 20.000 tolarjev. Vlak ga je povozil 15. julija je nekaj po deveti uri zvečer tovorni vlak povozil F.F. iz Litije. F.F. se vlaku kljub zvočnim signalom strojevodje ni umaknil. Razbite šipe Trboveljski šolarji so si očitno med počitnicami omislili sila nenavadno zabavo. Policisti so bili namreč že kar nekajkrat obveščeni o razbitih šipah na osnovni šoli T ončke Čeč. Nazadnje so na razbite šipe znova naleteli 15. julija. Na dvorišču pred šolo otroci namreč velikokrat brcajo žogo. Vendar je v zadnjem primeru po vsej verjet- nosti šlo za namerno razbijanje šip. Kaže, da šole tudi med počitnicami ne samevajo. Požar 19. julija je dežurni paznik PD Radeče obvestil policiste o požaru v eni od sob zavoda. Policisti so na kraju požara ugotovili, da sta ga podtaknila gojenca F.D. in B.J. Pazniki so požar hitro opazili in ga tudi pogasili. Kljub temu paje nastalo za okoli 180.000 tolarjev škode. Aufbiks Naš svet je pa res krut. Vsi so zbezl jali zaradi olimpiade v Atlanti, aufbiksarske v Zasavju pa še pes ne povoha. In če ne bi bilo vrlega Zasavca, bi aufbiksarijada utonila v pozabo še pred naslednjim tednom. Sicer paje res čudno, da ni zanimanje večje. Pa čeprav se vsa srečanja odvijajo vza televizijske prenose bolj spodobnih urah. jk Petnajstega so se Laščani po neprespanih nočeh zaradi Piva in cvetja odločili, da vrnejo udarec vesoljni Sloveniji. Najprej so poslali svojega vojaka G.M. pred Henri bar v Hrastniku in mu zadali nalogo, da z glasno glasbo moti nočni počitek. Barikade niso popustile in sledil je taktičen umik. jk Šestnajstega sta v hrastniškem bifeju Emona R.K. in N.H. obračunala kar verbalno. Bolj zgovoren je bil N.H., ki je prvega obtoževal za čudo reči. Pred prihodom fantov iz jezikovnega razsodišča pa jo je jadrno popihal, jk Sedemnajstega je prišlo do obračuna med Litijanoma R.B. in A.N. Po sicer dokaj skromnih podatkih je zmagal R.B., saj so ga možje v modrem nosili kar po rokah. (Nikakor pa niso nosili rokavic.) Do streznitve. jk Sedemnaj stega so štirje vrli j unaki iz Radeč naredili kraval ^p v Porše baru. Glede na ime lokala in glede na to, da so poškodovali zvočnike, lahko sklepamo, da so trenirali demontažo avtoradijev. Tudi to je aufbiksarska disciplina. jk "Že razumem, da mi kakšen potreben junak vdre v Sex shop ^p in mi odnese porniče in špansko muhco. Ampak nikakor pa ne razumem, zakaj mi mora odnesti še tobak za njuhanje," seje osemnajstega pridušal lastnik zagorskega Sex shopa, takoj potem, ko je opravil inventuro stvari, ki so izginile po vlomu v to kulturno ustanovo. jk Osemnajstegaje aufbiksarijadapotekalatudi narokometnem A igrišču v Radečah. F.B. seje preizkušal v čisto nedolžni vožnji okoli igrišča. Sodnik D.M. pa s prikazanim očitno ni bil zadovoljen, saj mu je pokazal rdeči karton v obliki pesti. jk Dvajsetega se je je nad natakarico v trboveljskem Mili baru ^P zdrl S.J. Ker je natakarica kljub njegovemu prizadevanju, da bi jo spravil s tira, ostala še bolj hladna kot špricaiji, ki jih je prej pokonzumiral, se je spravil še nad J.S. Tudi ta mu ni uslišal želje po pretepu. Nemara je S.J. svoj duševni mir našel vsaj v hladnem zavetju državne stavbe. Do streznitve. P.S.: Tudi srečanje medD.I. inP.A. v hrastniški diskoteki Čarni bilo nedolžno. I \ 1 I 11 n JTpii j[x liiitiiirfiHildp •* Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico! | in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov * | pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. | Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601j STANOVANJA, PARCELE UGODNO prodam garsonjero, tel.: 27-321 PRODAM enodružinsko hišo v mirnem okolju v Kotredežu, CK, telefon, asfalt, tel.: 65-201 PRODAM vikend na Smrekovim, tel.: 22-672 MOGOČE vas zanima zemljišče na podmeji, lahko ga ugodno kupite, tel.: 21-613 ODDAMO v najem dva lokala v centru Trbovelj pri okrogli hiši, tel.: 26-097 AVTOMOBILI, DELI PRODAM R 4 GTL, 1. '87, cena 2.500 DEM, dobro ohranjen, reg. do konca avgusta '96, tel.: 64-250,64-166 PRODAM Y 55, tel.: 62-251, od 20. - 21. ure PRODAM kombi C - 25 D z opravljenim generalnim servisom, tel.: 44-332 PRODAMkombi Citroen 2 S, di sel, 8+1,1. '88, tel.: 27-386 PRODAM dve lemi gumi Michelin 175/70R- 13RADIALX,tel.: 64-411 PRODAM dva avtomatika - zelen vozen, moder nevozen, cena za oba 320 DEM, tel.: 43-565 PRODAM dele za Fičota, tel.: 43-565 PRODAM karoserijske dele za Golfa, in sončno okno, tel.: 44-187 PRODAM brako prikolico, cena 300 DEM, tel.: 21-446 PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615 PRODAM siloreznico MENGELE. ugodno, tel.: 77-259 PRODAM motokultivator dizel 8 KM, s prikolico, kosilnico in plugom, tel.: 25-443 PRODAM slamoreznico in mlatilnico, ugodno, tel.: 25-443 RAZNO PRODAM CD player Samsung, ojačevalec in dva zvočnika, cena 500 DEM, tel.: 77-184 PRODAM C 128 s kasetarjem, 5 kaset in TV, cena 350 DEM, tel.: 43-565 PRODAM video igre mi ero genius s pištolo in igricami, cena kompleta 10.000 SIT. tel.: 61-228. PRODAM učbenike za srednjo šolo - dvoletni program - gospodinjska dela, tel.: 62-251 PRODAM knjige za 7. r., kupim knjige za 4. r. OŠ, tek: 61-228 PRODAM posodo Zepter in AMC, 20 delno, nerabljeno, teh: 43-222 PRODAMplinsko bombo, 101, cena 5.500.00 SIT, tel.: 64-250 PRODAMrabljeno spalni coinjogi, tel.: 42-243 PRODAM spalnico Alples - hrast, staro 3 leta, cena 110.000,00 SIT, možnost kredita, tel.: 64-250, 64-166 PRODAM pograd, lesen, dobro ohranjen, cena 15.000 SIT, teh: 64-250, 64-166 PRODAM okroglo mizo in 6 stolov, tel.: 26-149 PRODAM otroško posteljico z jogijem in športni voziček, tel.: 24-965. OTROŠKO posteljico, ohranjeno, prodam, tel.: 20-803 ŽIVALI PRODAM psičko nemško ovčarko, staro 9 mesecev, tel.: 73-641 PRODAM purice za zakol, purane za nadaljno rejo in peteline, ugodno, tel.: 42-297 PRODAM telice simentalke, stare 6 in 9 mesecev, tel.: 25-443 INŠTRUKCIJE ŽELITE BOLJŠO OCENO -POIŠČITE POMOČ - inštruiram matematiko in fiziko, po želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 24-457 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719. INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285. INŠTRUIRAM angleščino za OŠ ter angleščino, nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole, tel.: 43-756 od 12.00 - 14.00 ure. INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, kemijo za osnovnoin srednjo šolo. Tel.: 61-676 STORITVE DIJAKI IN ŠTUDENTJE -Prepisujem seminarske naloge in druge sestavke z računalnikom, hitro, lepo, brez napak - ROMANIX - Kisovec, tel.: 71-323, vsak dan OBRTNIKOMkvalitetno in ažurno vodimo poslovne knjige - RO M ANK - Kisovec, tel.: 71-323, vsak dan. ČE VAM zamrzovalna skrinja pušča vodo, zamenjamo izolacijo - 3 leta garancije, pokličite tel.: 064/332-053, mobitel: 0609/624-731 STAVBNO kleparske storitve iz vseh vrst pločevine, tel.: 27-885 ŽLEBOVI, odtoki, strešne, dimniške obrobe, snegobrani, barvanje napušča, tel.: 27-885 POPRAVILO gospodinjskih, TV, video aparatov, tel.: 64-285. STAREJŠIM, slabotnim osebam in invalidom nudimo nego in pomoč na domu, tel.: 26-624 REIKI terapevt, zdravljenje z univerzalno življenjsko energijo, tel.: 61-636 RENT-A-CAR osebnih vozil, non-stop, tel.:27-386 DELO - NUDI HONORARNO delo, tel: 64-250 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov: Vafra Commerce d.o.o., Griže 125, 3302 GRIŽE, tel.: 063/715-735 POSLOVNI STIKI VLOŽITE CERTIFIKAT! Nagrade: kavni mlinček, parni likalnik, radiokasetofon Philips, možnost kredita, tel.: 062/836-904 POTREBUJETE POSOJILO, tel.: 061/220-518 A TRBOVLJE fig svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 s sponzorji NAGRADE za naročnike ZASAVCA irnmmm isii I ■ NAGRADA: Vrednostni bon v višin, 22.500 SIT.T;;::;; 2. NAGRADA: G,WEX TISKARNA. ŠTAMPIUKE, NAPISI Alojz Sešlar s.p. Podlipovica 31,1411 Izlake tel 0601 74 180 1=10601,74 110 Kombi prevozi v vrednosti 18.000 SiT iSSSffi Silil;: ::::::.... 14TO ZAGORJE tol : 0601/63 206 telefaks: 0601/63 206 IlfUr.......... 3. NAGRADA: : Bon v vrednosti 18.000 SIT;::;;;;;; ;;: 1: ;;;;;;;;;;;; 4. NAGRADA: EUMEDIC za Šmartno pri Litiji, Ivančna gorica : : : ::';;i;X:.s:.:;SS. športne ekipe "model SPORT-O-PAL 5. NAGRADA: Prevozne storitve v vrednosti 13.500 SIT ::s|:|j| Srečko Rozman, s.p. Izlake I9,milzlaltuel.t6601/7H«3 6. NAGRADA: Bon v vrednosti 13.500 SIT ________________ m 7. NAGRADA: Praktična nagrada v vrednasl9,flQj3.StT. . CENTROMERKUR tel.:061 -883-238,fax:061 -881 -209 ________________ - tel.: 080 15 40 Nakup iz naslimjata ______ 1_______**_____ Praktična nagrada v Cankarjev trg 13 10. NAGRADA: S ob a slikarstvom pleskarstva Storitve v vrednosti :;;:::%S99::§E-:;i55ii:::ii:i:iS RESNIK Marjon. s p.,H11 Izbke. Mi r* I2,.a!.:0601//S 2/~ 11. NAGRADA: 3on v vrednosti ; : -■ČEEEl;;;.:;: CVCTUCHftNR Mojco Greben s.p.. Cesto i.julijo l && 1430 Hrastnik, tel 0601/44-415 e* ■ ■ ■ -r rr —,, j, r. j. 12. NAGRADA- Trgovina z blagom »CIKCAK« Blago v vrednosti Silva‘Bizjak MOO StT po izbiti, lQQ 3„ 1430.Hr ................. . ii //i:;:.::. : : ::::::: ■/■:: kraj ....................... poštna št. ........ ulica ....................... telefon .......... : : ::: : :...................; datum .... . ........ . . . podpis::,:.;..... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) Po zelo ugodnih cenah vam nudimo 1 gradbeni materialEt * SIPOREK IZDELKI * HIDRO IZOLACIJO * N0V0TERM * STIROPOR.I«T:J * OPEČNI STREŠNIK * BRAMAC * BETONSKI IZDELKI * CEMENT * APNO * STAVBNO POHIŠTVO * KERAMIČNE PLOŠČICE * SANITARNA KERAMIKA *BETONSKOŽELEZO * BELA TEHNIKA IN OSTALI GRADBENI MATERIAL PO ZELO UGODNIH CENAH. ŽUlMO VAM UGODEN NAKUP VSE INFORMACIJI LAHKO DOBITE TUDI PO TELEFONU 0601/71-182 Alt 71-122. TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN OD 7. DO 15., OB SOBOTAH OD 8. DO 12. URE. TRGOVINA SiporeX ZAGORJE NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 31.7.1996 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čaka jo: 1. nagrada: bon v vrednosti 4.500 SIT 2. nagrada: bon v vrednosti 3.000 SIT 3. nagrada: bon v vrednosti 1.500 SIT 4. nagrada: enomesečna naročnina na časopis Zasavc Izžrebanci nagradne križanke 26/96: 1. nagrada: walkman, Video-servis Zalokar Trbovlje, Marija Lajkovič, Opekarna 20/A, Trbovlje 2. nagrada: 2X videokaseta, Videoservis Zalokar Trbovlje, Zvonka Majdič, Gabrsko 64a, Trbovlje 3. nagrada: 2X videokaseta, Videoservis Zalokar Trbovlje, Marija-Miri Potušek,Novi log 17, Hrastnik 4. nagrada: enomesečna naročnina na časopis Zasavc, Jože Krajšič, Kešetovo 4, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 1.8.1996. Češe po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam to sporočite po telefonu; poslali vam jo bomo po pošti. Rešitev nagradne križanke 27/ 96: LOG, DIAFRAGMA, PIVOVARN AUNI ON, LJUBLJANA, USTA, ZALA, ADANA, IP, NA, KANGLA, UPRAVA, AVA, ON, BINOM, ROBILO, IDI, EGADI, n ADAMIČ, KORAN, TRG, VA, AKER, LOME, ION, N, ŠM, OS, ECO, BA, AST, LILIJAN, PLOC, PAR, EZA, AG, LEOV, IMARET, KVATERNIK, TOJEDOBRA-VODA, NO, NAK, ŠKET, ARAT, AS. mm m. m m. 9 PODJED uToZ^ie 1410 Zagorje .“6171 odprto vsak dan od ? nn .21.00 mm: 22.3.-20.4.. Nekdo vas bo obiskal in osrečil. Načrti, kijih imate, se bodo uresničili tudi brez vašega prizadevanja, zato si lahko privoščite krajši oddih. Nenasedajtegovoricam. Št.: 6. Telefonski pogovor z nekom, ki vas ima globoko rad, ite- vam bo segel do 21.4.-21.5. srca. Ne oklevaj te,ampak ponudi te roko tistemu, ki potrebujepomoč. Obetajosevamlepi trenutki. Št.: 24. Pozabljivost vas bo drago stala. Nekdo se bo kar preveč zanimal za vaše življenje. Pokažite mu, da vam ni do takšne bližine, saj želite ohraniti zasebnost. ŠL:9. Sreči ne bo ne konca ne kraja, posebno,čejoboste znali obvaro-vatiprednevo- 22.5.-21.6. 22.6.-23.7. 24.7.-23.8. ščijivci in obrekljivci. Tisti, ki čakajo, bodo dočakali, vendar vprašanje je, če bodo zadovoljni. Št.: 16. Ne sprašujte drugih, kaj je dobro in kaj slabo zavas, odločiti se boste morali sami. V partnerjevih očeh boste pridobili, ko boste potegnili črto pod preteklostjo. Št.: 5. Mika vas neka kupčija, ki paje dobra le na prvi pogled. Povišnobosteprebrali neko sporočilo, preden pa se odločite, si vzemite čas in še enkrat razmislite. Št.: 25. ■ ■■■■ ■ ■ *■■■■■ 24.8.-23.9. Naša bodočnost V trboveljski porodnišnici so od 15. do 22. julija rodile: 15. 7. Jana Grum, Hrastnik, hčer Kim; Jasminka Audič, Hrastnik, hčer; Darka Volaj, Trbovlje, hčer Ano Marijo; 17. 7. Slavi Odlazek, Zagotje, sina Gordana; 18. 7. Ljubica Budimir, Trbovlje, sina Marija; Mateja Fortuna, Litija, hčer Špelo; 20.7. Romana Tuhtar, Šentjur, hčer Ano; 22. 7. Alenka Vanček, Zagotje, hčer Urško; Iskreno čestitamo! Povratni rebus A 4* m m sp mmmmmmmm® Pomembno opozorilo! Počitnice v Istri lohko resno ogrozilo voi (plitek) roto: Romano .v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v • ■ Benko 24.9.-23.10. 24.10.-22.11. % 23.11.-22.12. V nekem določenem okolju se dolgočasile, zato pogosto posegate po telefonu. Nekomu gre to na živce, vendar je zadeva prehodna. Partnerju boste storili nekaj lepega. Št.: 31. Bodite zmerni in varčni, saj ni mogoče napovedati,kaj vse vas čakav prihodnjem tednu. Znekomse boste dogovatjali, nato pa bo vmes prišel nepričakovani dogodek. Št.: 23. Imeli boste opravili z zelo neodločnim in svojeglavim človekom,vendar se bo srečanje izteklo v vašo korist. Nesprejmite predloga,kiježe naprvipogled neprimeren. Št.: 19. Spogledovanje bo prav zabavno, vendar osta" niteprevidni. 23.12.-20.1. .g0 5^^ s katerimi se ne kaže šaliti, in zamera, ki bi si jo nakopali, bi lahko vplivalana vašenačrte.Št:30. S pretirano zagnanostjo ste sicer veliko dosegli, hkrati pa ste Uidi izčrpali svoje moči. Partner vam bo pomagal v neki zadevi, i z katere sami ne bi našli poti. Št.: 14. Prijetnim presenečenjem ne bo ne konca ne kraja. Imeli boste dovolj časa zase in še zakoga.Mimo-gredebosteopravili tisto delo, s katerim ima partner težave. Št.: 20. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. m*c Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopteiHn mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavjur Nepodpisanih pisem ne objavlj&mg. Dolžina pisen^ jk zaradi prostora omejena na Mjvežf 3Q tipkanib- vrštic. Uredništvo si pridnižujepraVfco skrajšatitpjtstali pa objaVitLSaljšega, če oceri^hrbi s skrajšanjem preveč okrnilo zanimivoVsepino. Draga centralna (II) Gospoda Staneta Švagana bi rad spomnil, daje zopet pozabil, kar sva govorila. Zame je namreč to izsiljevanje, ker ste mi na dvorišču trgovine dobesedno rekli: "Štefan, ko boste podpisali zaključni račun, vam bom dal papirje." In ste odšli. Da se bom obrnil na Zvezo potrošnikov Slovenije, če bo z računi kaj narobe, ste vedeli vsi, kar vasje v pisarni, že par mesecev. Cena dimnika je previsoka! Sedaj se morate še spomniti, kako ste mi pokazali in rekli: "Štefan, avans smo plačali za dimnik." Ceno, ki ste mi jo takrat pokazali, sem si zapisal. Za montažo gradbenega odra se nisem dogovaijal jaz, pač pa sem se zanimal za ceno najema. Nato sem pri gospodu Šonu izprosil, da nam je gradbeni oder pustil stati še en teden gratis, da smo lahko opravili še finalna dela, ker je vse kazalo, da vi tega namena nimate. Sedaj vas moram spomniti še tole: "Zadnje čase ne pride več k nam." Resje, da sem bil v dobrem letu tudi večkrat na dan pri vas. Sedaj se morate spomniti še tistega dne v maj u, ko ste mi narekovali zneske, ki bodo v zaključnem računu za skupna dela in naprave, ker so stanovanja že plačana, niso v tem znesku, ki znaša 6,634.372,00 tolaijev. Takrat sem vam jaz res bolj glasno rekel, da to ne more biti res, ker znesek presega skupno predračunsko vrednost, ki znaša6,382.536,50 tolarjev, zato sva takrat odšla na dvorišče, da nisva motila strank, in se mirno dogovorila za sestanek v naši sejni sobi, kjer naju ne bodo motili. Vendar tega sestanka ni bilo, zakaj, to veste pa samo vi, gospod Stane. Jaz sem bil pripravljen na pogovor. Medtem sem vam prinesel še junijski obrok. Nato sem imel nekaj posvetov in se 11. junija 1996 zopet oglasil pri vas. Kako se je ta pogovor končal, veste, ker pa tako radi pozabite, bom še enkrat ponovil. Še dobro se nismo začeli pogovarjati, ko je gospod Vidmar zavpil, kaj mene brigajo cene, da on material lahko dobi zastonj. In sem mu odgovoril, daima popolnoma prav, da me res nič ne briga, toda moja dolžnost in pravica je, da kot predstavnik naročnikov gledam, da bomo plačali po tržnih cenah, ne pa po oderuških. Sedaj pa še nivojno stikalo. Spet ste pozabili, da sem vsem, kar vas je bilo v pisarni, povedal, daje cena, ki ste jo dali v račun za nivojno stikalo vertikalne izvedbe, mi imamo pa vgrajeno horizontalno, ki ni več v proizvodnji. Upam si trditi, da je za 22.499.00 tolarjev previsoka ali še več. V odstotkih odstopanj nič ne poveste, koliko je to mark. Ker je pogodba vezana na marke. Da bodo bralci vedeli, za kakšne številke gre, jih bom jaz nekaj povedal. Po projektu naj bi celotna izgradnja stala 96.366.62 DEM, ta vsota se je zmanjšala za drugo opremo in cenejša gradbena dela v znesku 10.762.00 DEM, tako ostane še 85.604.62 DEM. Elektroprom je dobil od 27 lastnikov stanovanj (čeprav ni bila pogodba na ključ) že približno 44.647,71 DEM, od enega lastnika cca. 3.050,00 DEM. Od 27 lastnikov je Elektroprom dobil še cca. 22.999,33 DEM. Spekter naj bi Elektropromu za svoja 3 stanovanja kompenziral cca. 10.545,00 DEM. Naj dodam še račun, ki ste mi ga narekovali, za 73.830,09 DEM, mislim, da upravičeno trdim, daje tu nekaj narobe. Kmalu bi pozabil še na delež Elektroproma. Ker pa ne vem, kolikšen bo za eno stanovanje, pa sami povejte! Zaradi vsega tega smo prosili Zvezo potrošnikov Slovenije, da nam pomaga pri izstavitvi računa po dejansko izvršenih količinah, po veljavnih obrtnoinstalacijskih normah na podlagi izmer, potrjenih s strani naročnika. Povedal bi še to, da so lastniki stanovanj pričakovali od izvajalca, da jim bo termostatske glave montiral, ne pa kar pred vhodnimi vrati izročil iz škatle, kakor bi prodajal jajca. Pa še vsi jih niso dobili. Štefan Rems, upravnik za skupnost etažnih lastnikov, Cesta 15. aprila 4+6, Kisovec Požvižgajo se Pred dvemi leti, ko sem plačal račun za krovskokleparska dela -odkrivanje in ponovno pokrivanje strehe z novimi salonitnimi ploščami na naši strehi, je na račun izvajalec s.p. Toni Ahac - Krovstvo, kleparstvo in gostinstvoizdal garancijo na delo 2 leti. Prej kot v enem letu so štiri salonitne plošče počile na mestih, kjer so z vijaki pritijene. Položene pa tako, da voda namesto v odtočni žleb teče preko njega. Opozoril sem ga na napaki. Lani poleti je poslal enega delavca, da popravi napako. Ker po izjavi s. p. Ahaca ni imel enakih salonitnih plošč, je delavec vzel kar naše iz rezerve. Do sedaj še ni popravil strehe, da bi voda tekla v žlebove, niti ni vrnil ustreznih salonitk. Pravi le, dajih jepripravljen plačati po 700 tolaijev/komad, s čimer se ne strinjam, saj je bila junija 1994 cena 1.150 tolarjev/ komad, sedaj pa znaša v trgovini v Trbovljah 1.400 tolarjev/komad. Letos sem ga večkrat opozarjal na njegovo dolžnost, vendar zaman. Zato sem se 29. maja 1996 obrnil na Tržni inšpektorat v Trbovljah. Že prej pa sva se domenila, da bi bilo bolje prilagoditi nosilne kljuke žlebov tako, da bo voda s strehe tekla v žlebove. Po prejšnji kritini je voda s strehe tekla28 letv žlebove.katerih, upam, ni nihče premikal. Po zaslišanj u izvajalca s.p. Ahaca na Tržnem inšpektoratu v Trbovljah mi. je dne 6. junija 1996 pismeno obljubil, da bo to storil. Nato je po pogovoru izjavil: "Žlebove je treba zamenjati." Ker se nismo uspeh glede tega dogovoriti, so odšli. Žlebovi niso dotrajani, le zaščititi s premazom jih je potrebno. To je ugotovil tudi strokovnjak, ki sem ga prosil za mnenje. Takrat sva skupaj na strehi ugotovila, da je počenih še nekaj salonitnih plošč. Izjavil je, daje nekaj vijakov preveč in nekaj premalo privitih. Zato sem s. p. Ahaca 1. julija 1996 ponovno pismeno obvestil, ker rok garancije poteče 8. julija 1996. Gospod Toni Ahac pa se na vse to požvižga. Pri računu je bil dosleden, samo površine ne zna pravilno izračunati (strehe, mislim). Tudi to se dogaja in le kaj o tem menijo javnost in tisti, ki mu še nameravajo zaupati delo. Franc Jan, Trbovlje Gostišče Mafiik v šealgstuitiu nriTroi XI sveta Sl! zabavljače pa bodo poskrbeli tudi ■>•11 but organiziran avtobusni prevoz z tegral, avtobusna pos 1,1 l'.-"" rt'’"' OBUUiP- RTV TRBOVLJE K10 [UHF41| ČETRTEK, 25.7.1996 9.00 VIDEOSTRANI, 12.00 KONTAKTNA ODDAJA (p), 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 AVTO SVET - ODDAJA O AVTOMOBILIZMU, 21.10 OBVESTILA PETEK, 26.7. 1996 9.00 VIDEOSTRANI, 12.00 AVTO SVET (p), 18.00 VIDEO STRANI ,20.00 PRELUDIJ, 20.15 ŽEBLJIČKI (kontaktna oddaja s filmsko lestvico in skritim gostom). 21.15 FILM TEDNA (izbor gledalcev) SOBOTA, 27.7. 1996 9.00 SOBOTNA DOPOLDANKA ... ZANIMIVOSTI IN POROČANJE S TERENA, POGOVORI, 13.00 VIDEOSTRANI, 16.00 SNOOPV - ODDAJA ZA MLADE VSEH STAROSTI, 17.00 VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN (p), 18.00 FILM TEDNA (p) NEDEUA, 21.7.1996 13.00 DO 17.00 RAZVEDRILNI PROGRAM PONEDELJEK, 29.7. 1996 9.00 VIDEOSTRANI, 12.00 PESEM DOMAČA - PONOVITEV 10. DELA, 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ,20.15 MINI PET- ODDAJA Z OTROŠKO GLAS BENO LESTVICO, 20.45 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT -ODDAJA O ZASAVSKIH ŠPORTNIH DOGODKIH, 21.10 VIDEOSPOT, 21.15 REZERVIRANO TOREK, 30.7.1996 9.00 VIDEOSTRANI, 12.00 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT (p), 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA, 21.00 REZERVIRANO SREDA, 31.7.1996 9.00 VIDEOSTRANI, 12.00 IZ ŠPORTA ZA ŠPORT (p). 16.00 VIDEO STRAN 1,18.00 OTROŠKI PROGRAM: ZAJČEK JAKA - TELOVADITE Z NAMI, 18.25 AEROBIKA, 18.55 NAŠ GOST - JANJA ZUPAN, 19.15 POZDRAV BLEDU - I. DEL GLASBENE ODDAJE, 19.45 NEDELJSKA REPORTAŽA-SAVINJSKI GAJ,20.00 ISKANJA S SILVOM TERŠKOM -ANKA SENČAR, 20.45 SVET MODE -SUPER FANT SLOVENIJE, 21.05 KITARO NA RAMO - COLE MORETTI, 22.00 OBVESTILA ČETRTEK, 25.7. 1996 20.00 VIDEOBOOM 40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE PETEK, 26.7. 1996 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEOBOOM 40 SOBOTA, 27.7. 1996 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER NEDEUA, 2S.7. 1996 10.00 VKLOP VIDEOSTRANI, 16.00 TV KOPER PONEDEUEK, 29.7.1996 20.00 ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPOR TNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI PRODAJA, 10.00 PONEDELJEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 KARMEN CESTNIK PREDSTAVLJA: POLETNA LEPLJENKA, 21.00 EPP, 21.03 NE ZAMUDITE, 21.05 SPOT TEDNA, 21.10 TEDENSKA REPORTAŽA: NASTOP GODBE SVEA NA VISU, 22.00 NE ZAMUDITE, 22.05 TV PRODAJA SREDA, 31.7. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 TOREK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 16.45 TV PRODAJA, 17.00 PONEDELJEK NA ETV (p), 20.00 VIDEOBOOM 40,20.50 EPP, 20.53 NE ZAMUDITE, 20.55 SPOT TEDNA, 21.00 KONCERTNI VEČER: DAN MLADIH FLAVTISTOV: MATEJ ZUPAN IN NICO-LETTA TANZIN, 22.00 NE ZAMUDITE, 22.05 TV PRODAJA TOREK, 30.7. 1996 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE,21.30PONOVITEV ATV ŠPORT SREDA, 31.7. 1996 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE ČETRTEK, 25.7. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 SREDA NA ETV (p),l 6.45 TV PRODAJA, 17.00 TOREK NA ETV (p), 20.00 KNJIŽNI MOLJI,20.10 MINI PET, 20.35 SPOT TEDNA, 20.38 NE ZAMUDITE, 20.40 EPP, 20.45 ZASAVSKI MAGAZIN, 21.00 FILM TEDNA: KRIŠTOF KOLUMB: ODKRITJE, 22.55 NE ZAMUDITE, 23.00 TV PRODAJA PETEK, 26.7. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV PRODAJA, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p),16.45 TV PRODAJA, 17.00 SREDA NA ETV (p), 20.00 NAŠI KRAJI IN LJUDJE: PTIČI NAD KISOVCEM, 20.30 POZOR, SNEMAMO, 20.40 EPP, 20.45 SPOT TEDNA, 20.50 IZ PRODUKCIJE LTV SLO, ALI JIH POZNATE: NATAŠA PIRC, 21.45 NE ZAMUDITE, 21.50 TV PRODAJA NEDEUA, 21.7. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 8.45 TV PRODAJA, 9.00 KNJIŽNI MOLJI (p), 9.10 MINI PET, 9.35 SPOT TEDNA, 9.38 NE ZAMUDITE, 9.40 EPP, 9.45 ZASAVSKI MAGAZIN (p),10.00 NAŠI KRAJI IN LJUDJE: PTIČI NAD KISOVCEM (p), 10.30 POZOR, SNEMAMO, 10.40 TEDENSKA REPORTAŽA: RADOVAN SKUBIC V TREH DNEH PO ZASAVSKI TRANSVERZALI, 2. DEL, 11.10 NE ZAMUDITE, 11.20 TV PRODAJA PONEDEUEK, 29.7. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 20.00 KULT & URA, 20.30 EPP, 20.33 NE ZAMUDITE, 20.35 SPOT TEDNA, 20.40 FILMSKI VEČER: KARANTENA, 22.10 NE ZAMUDITE, 22.15 TV PRODAJA TOREK, 30.7. 1996 8.30 VIDEOSTRANI, 9.45 TV turovi ir RADIO TRBOVLJE ČETRTEK, 25.7.1996 6.00 -10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM PETEK, 26.7.1996 6.00 -10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 15.30 GLASBENE NOVOSTI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL,18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SOBOTA, 27.7.1996 8.00 DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15RGL KOMENTIRA IN OB VEŠ ČA, 16.15 RAD IO D W IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP,17.00 SOBOTNO POPOLDNE,19.00 NOČNI PROGRAM NEDEUA, 2S.7.1996 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN 6EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 12.30EPP, 12.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM PONEDEUEK, 29.7.1996 6.00-10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 15.30ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNIPROGRAM mm: 25. 7. - 28. 7.: ZBOGOM. IAS ...L i y 'jk Jn 7o 'i POROTNICA (giOtdj*), pel. in ned' ab 20.00. sob. ob IS 00 in 20.00.29. 7.: NI KINO PREDSTAVE; 30.7. trib\rm:/rdi.ča(Mi msko SSVS, IN GOSPODIČNA HVDEtkom ). src. m čet. t,b 20.00; KINO DOL PRI HRASTNIKU 27.7.: ZBOGOM. LAS VEG AS (drama,, soh. „1, 10.00: 25. 7.: ORANGUTAN V HOTELU {kom.), &u ob 18.00 in 20.CKI: 26. 7. - 29. 7.t NA SMRT 20 Oo sob in ned oh 18.00 m 20.00 30. 7.-1 8.:NXKU PNI UMOR (krim.), tor. ob 18,00 tu.20.00, src. it; čet. oh 20,00: KINO LITIJA 25. 7.: ZADNJI SPREHOD (FILMSKO GLEDALIŠČE -ihrtlici), čet. oh 20.00; 27. 7. ir. 28. KINO ZAGORJE 25. 7. - 28. 7, ZADNJI SPREHOD (drama), čet. oh 19,00, KINO IZLAKE člakc.,, ned. ol>20.15 TOREK, 30.7.1996 6.00- 10.00 JUTRANJI PROGRAM. 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP,17.00 ŠPORT,18.45 POROČILA,19.00 NOČNIPROGRAM SREDA, 31.7.1996 6.00 -10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA,19.00 NOČNIPROGRAM V trboveljskem gradbenem podjetju Zasavje se utapljajo v neizmernih količinah piva Kot vedo dobro obveščeni, se število litrov nekako ujema s številom let, ki jih letos praznujejo Zagorjani. Ker izvirni greh leži v zagorskem vodnjaku na tržnici, bi bilo lepo, če bi ga ob otvoritvi napolnili kar s tem pivom. Prav je, da se pred počitnicami še enkrat spomnimo naših županov. Litijski Mirko Kaplja bo lahko še celo poletje pripovedoval, kako so ga hoteli nasprotniki sežgati, saj je zadnjič dobro gorelo prav v njegovem bloku. Hrastniški Leopold Grošelj je zadovoljen, saj se je laško Pivo in cvetje končalo, tako da se bo lahko prestavil na dopustniške špricaije. Trboveljski Janez Malovrh se je sklenil maščevati za strelski poraz, in je zagorskega župana izzval na cestno hitrostno tekmo. Zagorski Matjaž Švagan pa je rokavico očitno pobral, saj je že kupil novo bravo. Tekmovalca bo z bencinom visoke kakovosti menda oskrbela znana domača naftna dražba. Prvi zasavski zavarovalničar Tomo Kus je malo četico zasavskih Vrhovnikov živo pripeljal na Triglav in z njega. Ne pa tudi zdravo. Soimenjak Tomo Garantini se je v naslednjih bolečih dneh odločil, da bo raje plezal kam drugam: za začetek je postal v. d. direktorja Regionalnega centra za razvoj. Pred hamletovsko dilemo seje znašel tudi sam premier Janez Drnovšek. Ciril Ribičič je namreč govorice o tem, daje med politiki Drnovšek najbolj vešč vihtenja reketa, komentiral takole: "Če izgubim eno samo igro, sem pripravljen prespati v Arthurjevi hišici." In dilema? Drnovšek si kot šef vlade ne more dovoliti, da ga izpraši opozicijski poslanec, Arthur pa niti slišati noče, da bi posteljo odstopil ah jo celo delil z Ribičičem. Nekaj svetovalcev se zdaj že ukvarja s projektom z delovnim naslovom Kako izgubiti vse igre in ostati neporažen. Pa smo dočakati dopustniške dni, je rekel neformalni vodja Redakcije jetmic Rdeči Revir in zaukazal mesec dni kolektivnega dopusta. Takoj zatem pa odbrzel v Španijo, od koder so agencije že poslale prva poročila, kako atraktivno se spopada s tamkajšnjimi običaji in navadami. Pravijo, da povsem obvlada siesto, flamenco zaenkrat le še opazuje, v areno bikoborb pa ga ne pustijo več. Prireditelji pravijo, da so Evropi dovolj škode naredile že otoške nore krave, da bi bilo odločno preveč, če bi znoreti še njihovi biki. Avgusta bomo tako zadnjo ati prvo stran Zasavca (že v biblijo so zapisali, da bodo zadnji prvi in tako naprej) prepustiti umu in rokam drugih. Septembra se pa mogoče spet oglasimo. Največ je odvisno odiztekapogajanjzdirektoiji Andaluzijskega vestnika, Baskovskega poročevalca in Katalonskih novic, ki se zanimajo za sklenitev pogodbe o avtorskem delu z Redakcijo jetmic. Če bodo skrinjo s pezetami dovolj na široko odprti, se selimo na Iberski polotok, drugače pa septembra na svidenje. Redakcija jetrnic £ -------------------------=4 Ker življenje potrebuje varnost NI a>| ca Medvešek Pušnik */nic^ Borzno posredniška hiša Medvešek Pušnik odkupuje delnice podjetij, ki ste jih kupili s certifikatom v javnih prodajah. Delnice KRKE po 4.650 sit, LEKA po 8.150 sit, PETROLA po 8.000 sit, PIVOVARNE LAŠKO po 1.550 sit, PIVOVARNE UNION po 8.700 sit, ter DELNICE DRUGIH PODJETIJ nam lahko prodate v poslovalnicah Zavarovalnice Triglav po vsej Sloveniji. Informacije po telefonu 061/ 140-30-10. ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p.o., Zagorje ob Savi 1411 Izlake Izlake 40 tel.: 0601 73 696 fax: 0601 74 024 DEJAVNOSTI * zbira hranilne vloge in depozite * vodi žiro račune in tekoče račune * opravlja plačilni promet (položnice) * opravlja menjalniške posle SVOJ CERTIFIKAT LAHKO VLOŽITE V KMEČKI SKLAD 4 DO 31.8.1996 Vse dodatne informacije lahko dobite na blagajniških mestih * Dol pri Hrastniku, tel.:41 -616, odprto 6.00-14.00 * Izlake, Izlake 40, tel.: 73-696, odprto 7.30-14.30 * Zagorje, Cesta zmage 33, tel.: 64-058, odprto 7.30-14.30 sreda 7.30 -18.00 VESELILO NAS BO, ČE NAM BOSTE IZKAZALI ZAUPANJE IN SE OBRNILI NA NAS! .MTStiRM ^ INTEO*AL ^ WT«.R6t INTEGRAL zagorje d.o.o. Tel.:64 443, 64 032, 64 420 «š§ •iji. m l6liWHeaSBB LENTI GARDALAND PLIBERK LENTI 27.7.1996 27.7.1996 2.8.1996 17.8.1996 Prijave in informacije "INTEGRAL" Zagorje ivaoa -r- Trbovlje Celje - skladišče Per 6/1996 Sl 5000003469,28 C0BI5S 0 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO OBVEZNICE Banke Zasavje d.d. Trbovlje v nominalni vrednosti 500,1.000,10.000, 50.000 in 100.000 DEM po FIKSNI 7,5% obrestni meri kmalu v prodaji. Začetek vpisa: 31.7.1996 v vseh enotah LB Banke Zasavje. Ne zamudite ugodne priložnosti za oplemenitenje vaših sredstev. LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi - m m