PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
O' "n ^ > O T!
O >
02
Ui
U!
■Jj.

P 559 linije)
iO 1
• 85723
20
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 88 (12.720)
Trst, torek, 14. apri
CN
O
Komunisti nepričakovano prevzeli pobudo v sedanji krizi
Natta predlaga sestavo vlade ki bi izpeljala referendume
Podprli so ga že radikalci in demoproletarci, laične stranke so skeptične Natta se danes sestane s Craxijem - Scalfaro pri Cossigi
SANDOR TENCE
RIM — Sedanja vladna kriza bo ostala zapisana v zgodovini kot kriza nepredvidenih preobratov, presenečenj ter zakulisnih manevrov in tudi raznovrstnih spletk. Do predkratkim je bilo vsem jasno, da je usoda te zakonodajne dobe praktično zapečatena in da bomo sredi junija gotovo šli na volišča, tako da so mnogi časopisi že pričeli objavljati razne volilne sonda-že in tudi hipotetične kandidatne liste te ali one stranke. Za presenečenje so včeraj zjutraj poskrbeli komunisti, ki so ob ugotovitvi, da je velika večina parlamentarcev proti razpustu zbornic, formalno predlagali laičnim in socialističnim silam sestavo vlade, ki bi preprečila volitve in nato zagotovila redno izvajanje referendumov. Predlog KPI je takoj izzvenel kot nov, zanimiv element v tej zapleteni krizi in vsaj včeraj ves dan zasenčil delo poverjenega predsednika Scalfara, ki je med tem skoraj v tišini zaključil po-
svetovanja in sinoči poročal predsedniku republike Cossigi.
KPI je mnenja, da je napočil čas jasnih izbir in to predvsem za tiste sile, ki se ogrevajo za izvajanje referendumov, a doslej niso imele poguma predlagati vlade brez krščanske demokracije, kar velja zlasti za socialiste in socialdemokrate. Treba je narediti konec taktiziranju in jasno pokazati svoje karte, je podčrtal tajnik Natta, ki se je včeraj že sestal z radikalci, proletarsko demokracijo in s sekretarji laičnih strank PRI, PSDI in PLI, danes dopoldne pa se bo srečal s Craxijem, ki bo tako v tej krizi prvič nastopil v svojstvu tajnika PSI. Radikalci in de-moproletarci so po pričakovanju skoraj navdušeno pozdravili komunistično pobudo, dosti bolj skeptični in previdni pa so bili ostali, ki očitno čakajo, kako bodo danes na ta predlog reagirali socialisti. Poteza sekretarja KPI nima v teh pogojih velikih izgledov za uspeh, pomeni pa nedvomno skrajni poskus za rešitev zakonodajne dobe in za zaščito referendumov.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Le malo časa za volitve referendumi pred vrati
RIM — Italija je v zadnjih petnajstih letih doživela že štiri zaporedne razpuste parlamenta, kar pomeni, da smo morali štirikrat predčasno na volišča. V vseh teh primerih so bile vladne krize takorekoč tradicionalnega značaja, to se pravi, da se stranke niso utegnile sporazumeti o sestavi kakršnekoli večinske vlade. Sedaj se ponavlja dejansko isto, a z razliko, da so tokrat kamen spora predvsem ljudski referendumi, katerih razpis je bil že objavljen v uradnem listu, v kratkem pa bi moral predsednik republike razglasiti pričetek volilne kampanje za njihovo izvajanje. Odpira se tako zelo delikatno institucionalno in ustavno vprašanje, ki bo v primeru razpusta zbornic gotovo predmet ostrih polemik med politiki in tudi med pravniki.
Morebitne predčasne yolitve ne bodo kot znano izničile, ampak samo odložile referendume za eno ali najkasneje dve leti, seveda če ne bo medtem novoizvoljeni parlament sporne zakone nadomestil z novimi. Čas vsekakor ne igra v korist tistih strank, posebno krščanske demokracije, ki nočejo referendumov in se hočeš nočeh prizadevajo za volitve. Govori se, da se De Mita ogreva za volitve 14. junija, ta datum pa postaja iz dneva v dan problematičen. Volilna kampanja mora po zakonu trajati najmanj 45 dni, pred formalnim razpisom volitev pa se mora katerakoli vlada obvezno predstaviti v parlamentu, tam zahtevati politično podporo, kar seveda pomeni, da državni poglavar lahko razpusti zbornici le v primeru, da se večina senatorjev in poslancev izreče proti novemu kabinetu. Zato ni nikjer zapisano, da je morebitna enobarvna in na papirju manjšinska vlada KD že v naprej obsojena na poraz, zlasti če so na obzorju ljudski referendumi, (st)
O
O
?o --------
o
o
I
pisatelja Prima Levija
TURIN — Turinska židovska skupnost se je včeraj tiho poslovila od svojega priljubljenega sina, pisatelja, ki bo ostal za vedno zapisan v njenem in našem spominu. S presunljivo smrtjo, ki ga je predčasno odtrgala od načetih zapiskov in ga odvzela družini, se je zaključilo globoko neizrečeno trpljenje, ki je že dolga leta razjedalo Levijevo celovitost. Njegovi najbližji prijatelji in sodelavci, celo njegovi sotrpini v nacističnih taboriščih, so se predobro zavedali prisotnosti teh neotipljivih muk, ki so spremljale povojno življenje kemika-pisatelja.
Prima Levija so pokopali včeraj pred začetkom židovskih velikonočnih praznikov. Žalni obred je bil kratek, intimen, neuraden. Ob žalujočih svojcih so se strnili Le-vijevi prijatelji, predstavniki italijanskega založniškega sveta, ki so cenili pisatelja in človeka, člani židovske skupnosti pa tudi bralci, ki jim je Levijeva beseda pomenila enkratno zgodovinsko pričevanje, izraz upanja v boljšo prihod-njost.
Pisateljevo truplo, ovito v belo rjuho, v krsti, ki jo je prekrivala črnina, so položili v zemljo. Njegov grob je v tuririskemžidov-skem pokopališču, na nagrobnem spomeniku, majhni marmornati plošči, le napis »Primo Devi 1919/1987«.
ZDA obsojajo Bothov režim
JOHANNESBURG — Vrhovno sodišče v Natalu je obsodilo na trikratno smrtno kazen 23-letnega metica Roberta McBridea, ker je 14. junija lani pognal v zrak z razstrelivom natrpan avto v Durbanu in povzročil smrt treh ter ranitev 89 oseb. Obtožencu, ki je član domoljubnega Afriškega nacionalnega kongresa (ANC), je sodišče vrh tega naložilo 69 let zapora zaradi teroristične dejavnosti. Njegovi družici Greti Apelgren pa je dosodilo 21 mesecev ječe pod obtožbo sodelovanja pri omenjenem atentatu.
V katedrali St. George v Capetow-nu je škof in nobelovec za mir Des-mond Tutu medtem daroval mašo za izpustitev zaprtih političnih jetnikov. Udeležil se je je tudi ameriški veleposlanik Edward Perkins in tako potrdil, da VVashington odločno obsoja kratenje osnovnih človekovih pravic v Južni Afriki. Ameriško zunanje ministrstvo je včeraj še zlasti ožigosalo dejstvo, da so politični zaporniki v ječi brez uradne obtožbe in brez procesa in da je med njimi na desetine nedolžnih otrok, kar sicer ni nobena novost. Ministrstvo je napovedalo, da bodo ZDA še naprej protestirale zoper rasistični režim z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago.
Uspešen začetek obiska državnega tajnika ZDA Shultza v Moskvi
TASS napoveduje konkretno možnost sporazuma o raketah srednjega dometa
MOSKVA — Vzdušje v sovjetskem glavnem mestu po prvem dnevu obiska ameriškega zunanjega ministra Shultza je kar se da spodbudno. Sovjetska tiskovna agencija TASS govori o konkretni možnosti sporazuma med SZ in ZDA o odpravi jedrski izstrelkov srednjega dometa iz Evrope. Kdor pozna običajno zadržanost sovjetskih uradnih virov, je ostal presenečen nad tako eksplicitnimi napovedmi. Ne gre pozabiti, da so v SZ dočakali Shultza
Včeraj v Hotelu Europa
Uradna zamenjava na čelu Deželne zveze industrijcev
NA 5. STRANI
predvsem s protestom, češ da so ZDA izkoristile vohunsko afero v zvezi z marinci in prisluškovalnimi napravami v ameriškem veleposlaništvu. Čudno naključje, se je dalo v prejšnjih razumeti iz pisanja TASS, da vsakič, ko pride do možnosti popustitve napetosti med obema velesilama, nekdo sproži kako vohunsko afero, ki vzdušje zastrupi.
No, kaže, da so za sedaj to vzdušje spravili z dnevnega reda in da sta se Shultz in Ševardnadze posvetila problemu, ki trenutno najbolj tare velesili, pa tudi ves svet: razorožitev, vsaj delna odprava ogromnega vojaškega potenciala, s katerim razpolagajo velesili. Da je bila prav razorožitev glavna točka dnevnega reda, priča tudi dejstvo, da sta Shultz in Ševardnadze sklenila sestati se še enkrat v večernih urah, tega sestanka pa so se udeležili samo izvedenci za razorožitev z obeh strani.
V pomanjkanju uradnih vesti o poteku pogovoru med šefoma diplomacij
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Rubbi (KPI) za tesnejše sodelovanje z Jugoslavijo
TRST — »Italijanski komunisti sledimo z veliko pozornostjo, rekel bi s simpatijo velike napore sovjetskega vodstva z Gorbačovom na čelu za uveljavitev novih smernic v zunanji in notranji politiki.« Antonio Rubbi, ki je v komunistični partiji zadolžen za mednarodne odnose in ki je včeraj v Trstu govoril o politiki Gorbačova v krožku Che Guevara, nima dvomov. KPI ceni napore sovjetskega vodstva za razorožitev ter napore za rešitev kriznih žarišč kot sta Bližnji vzhod in Afganistan. Še zlasti pa je pozorna do reform v sami sovjetski družbi.
Ocena ni nova, vseeno pa preseneča, saj ni minilo dolgo let, od kar je Berlinguer iznenadil italijansko in mednarodno javnost s trditvijo, da se
Jim bodo končno prišli na sled?
Črni mazači so se spet pojavili v dolinski, miljski in tržaški občini.
NA 4. STRANI
Družba Texaco izbrala stečaj ker ne mara poravnati dolga
NEW YORK — Na ameriške pa tudi mednarodne podjetniško-finan-čne kroge je napravila globok vtis afera okrog znamenite petrolejske družbe Texaco, ki ima sedež v ne-wyorškem White Plainsu: njeno vodstvo se je okoristilo s poglavjem štev. 11 zakona o stečaju in zaupalo upravo koncerna sodniku. To pa zato, ker noče izplačati sorodni družbi Penn-zoil 10,5 milijarde dolarjev, kot ji je ukazalo sodišče leta 1985 zaradi nespoštovanja finančnega sporazuma med družbama. Texaco je v bistvu preprečila uresničitev prijateljskega dogovora, po katerem bi morala Pennzoil odkupiti družbo Getty Oil za gori omenjeno vsoto: sodišče je koncernu naložilo vplačilo jamščine za isto vsoto, Texaco pa tega ne mara in se je odločila za stečaj v pričako-
vanju kompromisa z upniško Pennzoil.
Texaco je za družbama Exxon in Mobil tretji petrolejski velikan v ZDA in hkrati osma največja ameriška industrijska korporacija. Lani je imela 750 milijonov dolarjev dobička, celoletni obseg poslov je znašal 31,6 milijarde dolarjev, bilančni prebitek se ji suče pri 35 milijardah dolarjev, a borzna kapitalizacija je dosegla 13,7 milijarde dolarjev. Vrednost delnic Texaco je v zadnjem letu zaradi te afere krepko padla, in to s 50 dolarjev izpred leta dni na 31 dolarjev v petek, a zelo verjetno bo zdrknila celo pod 20 dolarjev. Stečaj bo torej prizadel v prvi vrsti posestnike obveznic (6,8 milijarde dolarjev) in delničarje, ki jih je skoraj četrt milijona. Texaco se utegne s stečajem rešiti, lahko pa se ji ta poteza tudi pošteno maščuje.
je izčrpala propulzivna moč oktobrske revolucije. Ali so zadnji razpleti dokaz, da se je Berlinguer motil?
Rubbi: »Mislim, da je bilo okoli tega Berlinguerjevega stavka veliko špekulacij. Kar se danes dogaja v SZ potrjuje pravilnost Berlinguerjeve analize in tudi njegovih ostrih kritik KP SZ, saj je tudi Gorbačov izjavil, da se je veliko naučil od Berlinguerja. Očitno je upošteval, kar smo kot KPI rekli o sovjetski družbi in o tem, kako so dolgo let upravljali državo. Mi smo vedno mislili, da je tisto družbo mogoče reformirati in smo se v tem smislu angažirali. Danes smo zato zadovoljni.«
Začel se je razgovor med ameriškim in sovjetskim zunanjim ministrom. Ali bo mogoče doseči cilj, ki je spodletel med srečanjem na vrhu v Rejkjaviku?
Rubbi: »Vsi upamo, da bo prišlo do nadzorovane in uravnovešene razorožitve, še zlasti v Evropi, kar je na dnevnem redu ženevskih pogajanj. Pred nekaj dnevi je Gorbačov v Pragi dal še en zelo zanimiv predlog in sicer za pogajanja o jedrskem orožju kratkega dometa. S tem mislim, da so bile odstranjene vse ovire, ki so doslej zavirale pogajanja o evroizstrel-kih. No, videli bomo, kaj bo obrodilo srečanje med Shultzom in Ševardnad-zejem, mislim pa, da bi v tem okviru tudi evropske vlade morale odigrati pomembno vlogo. Evropa mora dvigniti svoj glas in podpreti vse tiste ukrepe, ki zasledujejo razorožitev.«
Ko sva že pri, Evropi. Stara celina bi morala odigrati važno vlogo tudi ob vprašanju Bližnjega vzhoda. Kako gleda na to KPI?
Rubbi: »Evropa bi lahko naredila veliko, dejansko pa naredi bore malo. Bližnji vzhod je tudi evropski pro
Pogovor zapisal VOJMIR TAVČAR
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
nadaljevanja s L strani]
•	Natta predlaga
Pobuda komunističnega vodstva je močno presenetila tudi krščansko demokracijo, posebno njenega tajnika De Mito, ki se je v soboto po srečanju s Scalfarom brez dlak na jeziku opredelil za predčasne volitve, kar pa je vzbudilo dokajšnje negodovanje znotraj stranke, KD bo verjetno med morebitno volilno kampanjo spretno izkoristila predlog KPI in ga demagoško predstavila kot spodletel poskus za sestavo vlade levičarske alternative, danes pa se je znašla osamljena in se pred javnim mnenjem predstavlja kot stranka, ki z neutemeljenimi argumentacijami nasprotuje referendumom in torej hoče predčasne volitve.
Vsakršna napoved, kaj bo v prihodnjih urah naredil poverjeni predsednik, je zato spričo razvoja dogodkov popolnoma odveč. KD se vsekakor precej mudi in zato pritiska na liberalce in republikance, naj pristanejo na manjšinsko oziroma na volilno vlado, v nasprotnem primeru pa grozi, da bo dala pobudo za enobarvni kabinet. Scalfaru pa se tudi med parlamentarno razpravo obeta težka pot. Radikalci in proletarska demokracija so že napovedali obstrukcionizem, za podobno izbiro so se včeraj v osebnem imenu opredelili tudi nekateri neodvisni levičarji, komunisti in socialdemokrati, medtem ko socialisti doslej previdno molčijo. Na vrata vsekakor že trkajo velikonočni prazniki, prihodnji teden pa bo parlament zaprt zaradi vsedržavnega kongresa republikanske stranke.
•	Shultz
obeh velesil je treba zabeležiti tudi sestanek, ki ga je Shultz imel s predstavniki Židov, ki jim Sovjeti ne dovoljujejo odhod v Izrael.
Dejstvo, da sta se Shultz in Ševar-dnadze ponovno sestala v večernih urah, naj bi govorilo -vprid domnevi, da se bo ameriški državni tajnik danes sestal ne samo s predsednikom sovjetske vlade Rižkovom, temveč da bi se celo utegnil pogovoriti z Mihailom Gorbačovom. Vse to je znamenje določene otoplitve v odnosih med SZ in ZDA, ki je ni zmotila in zavrla niti vohunska afera z marinci in »stenicami« v ameriški ambasadi.
Sinoči so v sovjetskem glavnem mestu začele celo krožiti govorice o možnosti ponovnega vrha med šefom Bele hiše in kremeljskim voditeljem. Kje in kdaj naj bi se Reagan in Gorbačov sestala, pa je za sedaj še prezgodaj ugibati.
•	Rubbi
blem tako glede varnosti kot tudi glede gospodarstva. Temeljna pogoja za-rešitev bližnjevzhodne krize pa sta po mojem priznanje pravic palestinskega naroda in priznanje pravice do obstoja in varnosti vseh držav. Sedaj se-govori o mednarodni konferenci. Evropa mora biti eden od protagonistov te pobude in se angažirati za pozitivno rešitev.«
Preidiva k nam bližjim problemom. V teh dneh je italijanski tisk dal veliko pozornosti dogodkom v Jugoslaviji in težavam, s katerimi se država sooča. Pred nekaj meseci pa je ostal dejansko brez odziva poziv časopisa Repubbli-ca, naj Italija v večji meri sodeluje z Jugoslavijo in ji pomaga prebroditi težave. Kako gledate vi na to?
Rubbi: »Dobro vemo, kakšne težave preživlja danes Jugoslavija. Gre za težave gospodarske narave pa tudi za težave v političnem vodstvu. Mi smo seveda zainteresirani, da naša soseda živi v miru in v stabilnosti ter razvija politiko neuvrščenosti in samoupravljanja. Seveda reševanje problemov zadeva predvsem Jugoslovane same, nujna pa sta tudi interes in pomoč mednarodne skupnosti, še zlasti pa Italije, saj gre za našo sosedo, s katero moramo imeti odnose sodelovanja. Zainteresirani pa smo tudi, ker nam Jugoslavija jamči položaj večje varnosti, ker je, kot tudi nevtralna Avstrija, država, ki ločuje oba bloka. To politično geografijo je treba upoštevati.
Kako pomagati pri reševanju težav. Mislim, da Italija in EGS nista naredili dovolj, saj sem bral podatke, ki kažejo, da se je izmenjava Jugoslavije z EGS zmanjšala, medtem ko se je okrepila izmenjava z vzhodnimi državami. Gre za podatke, ki v daljši perspektivi lahko spremenijo mednarodni položaj Jugoslavije. Od tod interes zahodnih držav, da pomagajo pri reprogramiranju dolgov, pri stimulaciji izvoza na zahodne trge itd. Mislim, da je več oblik pomoči, ki se jih doslej Italija in EGS nista poslužili in ki bi jih morali uresničiti.«
Kako pa prispeva KPI k doseganju teh ciljev?
Rubbi: »V našem odnosu z ZKJ skušamo pospešiti kooperacijo in vzajemne stike, kot dokazuje med drugim dejstvo, da bomo v kratkem imeli srečanje z vodstvom jugoslovanske partije. Ob tem pa velja omeniti naš stalni pritisk na vlado, da posveča več pozornosti sodelovanju z Jugoslavijo. Govoril sem že o gospodarskih vprašanjih, nerešeni pa so tudi drugi politični problemi. Naj omenim le vprašanje globalne zaščite slovenske manjšine. Craxi in Andreotti sta se v Beogradu obvezala, da bosta vprašanje rešila, medtem ko doslej nista rešila ničesar. Mi si prizadevamo za pravično rešitev teh problemov.«
Koroška socialistična mladina nasprotuje poskusom odprave dvojezičnega šolstva
BARBARA GORIČAR
CELOVEC — »Model koroške pedagoške komisije ustreza hotenjem Heimatdiensta. Skupno dvojezično ljudsko šolo hočejo nadomestiti s šolsko reformo, ki nasprotuje vsakršnim dognanjem napredne pedagogike, mednarodnim izkušnjam ter tvornemu sožitju obeh narodnostnih skupnosti«. Tako se začenja resolucija socialistične mladine Koroške (SJK), ki so jo z dvema proti stotrem glasovom sprejeli na svojem sobotnem kongresu.
Čeprav je deželni sekretar »odrastle« SPO dr. Peter Ambrozy poskušal prepričati svoj naraščaj, da pomeni predlagani model »širok politični konsens« s katerim, da je koroškim socialistom »uspelo uresničiti tiste vrednote, ki bi jih lahko označili kot temelje socialdemokratske politike«, mu ni uspelo utišati mladih socialistov. »Danes šola, jutri cerkev, pojutrišnjem etnični proporc,« so rekli in: »Rešitev, ki jo pozdravlja nemškonacionalistična in neonacistična National Zeitung za socialiste ne more biti sprejemljiva«, kajti, »kdor zagovarja koroški ločitveni model ni ne socialen, ne demokratičen«, mladi pa »imamo vzgojno nalogo, zato ne moremo popuščati volilno
taktičnim razmišljanjem«. »Socialisti naj bi v takšnem vprašanju razumeli položaj manjšine,« je rekel predsednik SJK Peter Kaiser in napovedal, da bodo koroški socialistični mladinci na zveznem partijskem kongresu SPO, ki bo 23. maja, nastopili v razpravi s temo manjšinskega šolstva, ker zagovarjajo »dosledno dvojezičnost«.
Kaj naj zapišemo k temu? Posebej še, ko se trudimo v tem vprašanju ostati strpni in počakati izid in rešitev dunajske komisije na to temo, ko nočemo ničesar prejudicirati, niti vnaprej kogarkoli obtoževati, saj, konec koncev, ni še »nič dokončnega« kot je bil pred nekaj meseci dejal kancler Vranitzky. Ko hočemo »šolsko vprašanje« tu od zunaj celo potem, ko smo ob nedavnem obisku prosvetne ministrice Hilde Havdicek slišali, da ne gre za »soodločanje Slovencev«, kakor se je bil tedaj izrazil kancler, ampak zgolj za »njihovo sodelovanje«, ostati v mejah fair igre in mirno počakati na njen finale? Da je bila tista (kanclerjeva) izjava preuranjena, smo tudi slišali minuli teden na boroveljski tiskovni konferenci. Zdaj, ko se je ogorčeno zoperstavil koroškemu pedagoškemu modelu celo koroški socialistični podmladek in ga iznačil kot »ločitvenega« in, seveda zato,
ker je ta dežela socialistična že od samega konca vojne, naj nam bo dovoljeno postaviti nekaj vprašanj. Kaj torej pomeni identifikacija zvezne funkcionarke s tukajšnjo deželno politiko. Oziroma, da smo preciznejši, njen rahel, komajda zaznaven zadržek pred že izdelanim koroškim pedagoškim modelom? Kaj naj bi pomenilo, da se je avstrijski kancler s svojo izjavo preuranil? In kaj, konec koncev pomeni tista večno uporavljena beseda »konsens« ali še večkrat: »kompromis«. Sklenjen da bo kompromis. Da bodo na eni strani Slovenci je jasno.
Kdo pa je tisti, s katerim se ta kompromis sklepa? Tega doslej še ni povedal nihče. Ali pač. Skozi vrstice in pravzaprav dovolj neposredno socialistična mladina Koroške. In iz kakšnih razlogov? Pa menda vendar ne iz »volilno taktičnih razlogov«? Sicer pa na Koroškem najbolj zgovorno pričajo številke. Od tedaj, ko je bila v letu 1955 podpisana avstrijska državna pogodba pa do danes je število Slovencev na Koroškem upadlo od 40.000 na 16.000. Najbrž je tudi iz naslednjega razloga: kmalu po pogodbi se je najprej ustanovil koroški Heitmadienst in zelo hitro po tistem so na Koroškem ukinili obvezno dvojezično šolo.
Protislovne izjave marešala Napolija na procesu o petoveljskem atentatu
MARKO VVALTRITSCH
BENETKE — Na včerajšnji razpravi proti atentatorjem na karabinjerje v Petovljah in tistim, ki so hote speljali preiskavo na napačno sled, smo bili priča nekaterim zares nerazumljivim izjavam obtožencev. Marešal karabinjerjev Giuseppe Napoli, ki je na četrtkovi razpravi povedal, da so njegovi kolegi našli na mestu atentata dva tulca samokresa in so jih potem spravili v predal njihove delovne mize, je včeraj povedal nekaj čisto nasprotnega.
Napoli je dejal, da je dan po atentatu ob prisotnosti drugih preiskovalcev osebno našel v Petovljah dva tul-
ca, da je o tem sestavil prvi zapisnik, da je o tem obvestil vodjo preiskovalcev kapetana Chirica, in od njega dobil navodilo, naj tulca spravi, ne da bi najdbo sploh omenil v svojem poročilu.
Marešalo Napoli je na številna vprašanja predsednika sodišča Gava-nina nekajkrat dejal, da je to storil na višji ukaz. Priznal je, tudi to v nasprotju s četrtkovimi izjavami, da je sestavil in podpisal nekatere zapisnike. Doslej je trdil, da tega ni naredil.
Kaj se je zgodilo med četrtkom in včerajšnjim dnem, da je bivši marešal Giuseppe Napoli docela spremenil vrsto prejšnjih izjav? Z včerajšnjimi
trditvami je le poslabšal svoj položaj. Večkrat se je zarekel. Večkrat je na včerajšnji razpravi dajal na ista vprašanja drugačne odgovore. Tudi njegovo soočenje z generalom Minga-rellijem ni bilo zanj pozitivno.
General Mingarelli je povedal, da se ni v sedemdesetih letih spuščal v preiskavo, svoje izjave na tržaškem-procesu pa je opravičil s trditvami, da je moral biti solidaren s podrejenimi.
Pred sodniki se je včeraj zagovarjal tudi polkovnik Angelo Pignatelli, v času atentata poveljnik tajne službe SID v Veroni, ki je speljal preiskavo na napačno smer.
Raški rudarji še vedno stavkajo
LABIN Medtem ko večine jugoslovanskih prekinitev dela po zahodnih merilih niti ne bi mogli označiti kot stavke, je nezadovoljstvo rudarjev istrskih premogovnikov Raša precej bolj »klasično«. Okoli tisoč rudarjev že od 8. aprila noče prijeti za orodje. Vztrajajo pri svoji prvotni zahtevi: za 100 odstotkov višjo vrednost plačilne točke od leta, s prvim marcem pa še za 50 odstotkov več.
Rudarji zahtevajo pogovore z republiškimi in zveznimi funkcionarji. Zanimivo je, da so prekinili delo že 31. januarja lani, vendar je stavka trajala le en dan, ko so jim republiški funkcionarji obljubili 60 odstotkov višje plače (zahtevi so ugodili). Kaže, da so raški rudarji odkrili dober recept, kako izsiljevati večje plače. Toda pred letom dni je bil to osamljeni primer, ob današnji poplavi stavk pa bodo verjetno funkcionarje težko prestrašili, pri čemer denarja za tolikšna povišanja seveda ni.
(dd)
21. APRIL
CTS
Certificati di Credito del Tesoro a sconto
•	CTS so državne obveznice, katerih donos je sestavljen iz: fiksne vrednosti — escompta (4,80%) na nominalno vrednost in iz spremenljive vrednosti, ki jo sestavlja ovrednoteni kupon, vezan na 12-mesečni doprinos obveznic BOT.
•	Privatni varčevalci jih lahko rezervirajo pri bančnih okencih do 16. aprila do 13.30. Vplačila pa bodo 21. aprila po ceni, ki jo določi dražba, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	CTS bodo razdeljene na tržišče po sistemu dražbe; prošnje za v podpis bodo lahko predložene po 72% ceni ali po ceni, ki je višja za 10 stotink ali mnogokratnik 10. Dokončna cena, ki bo oblikovana na dražbi, bo objavljena v časopisju.
•	Letni kuponi, razen prvega, imajo 50% doprinosa obveznic BOT na 12 mesecev bruto z odtrgljajem 6,25%.
Izklicna
cena
V podpis občinstvu v bančnih zavodih DO 16. APRILA
Rok
7 let
Prvi bruto kupon
4,86%
Srednji bruto donos
CTS
Konec Benečanskih kulturnih dnevov
Ljudska kultura in jezik v središču strokovnih analiz
ŠPETER — Z dvema predavanjema o jeziku in ljudski književnosti se je v Špetru Slovenc v končal že trinajsti ciklus Benečanskih kulturnih dnevov, ki je bil posvečen obravnavi problematike ljudske kulture v Beneški Sloveniji. Tokrat so bili Dnevi razčlenjeni na tri predavanja, na katerih so bili osvetljeni trije aspekti ljudske kulture: materialni, družbeni in nazadnje še duhovni.
Gosta študijskega centra Nediža sta bila tokrat profesorja Pavle Merku in Milko Matičetov. Če naj stvar shema-tiziramo, lahko rečemo, da sta nadaljevala z osvetljevanjem problematike, ki je bila začeta pred štirinajstimi leti na prvem takem srečanju, ko je bilo vsebinsko središče na obravnavi jezika, izraza in književnosti v Benečiji.
Skratka, nadaljevanje, vendar tudi globinsko opažanje, ki se je oprlo na drugačna izhodišča, saj je v Benečiji danes tudi drugačna raven narodne zavesti. Takrat se je namreč govorilo o ponovnem odkrivanju nekega sveta, medtem ko je danes glavna značilnost v tem, da se z večjim optimizmom gleda v prihodnost.
Kaj so torej jezik, narečje, govor?
Kakšen je jezikovni položaj Slovencev v videmski pokrajini, kako je potekal proces kulturizacije, kateri so bili prvi pisni dokumenti? To je bila tema, o kateri je govoril prof. Pavle Merku in se zaustavil na nekaterih značilnih elementih, ki so ta čas zanimivi tudi za mnoge evropske jezikoslovce. Spregovoril je tudi o fenomenu, prisoten je v nekaterih krajih Evrope in še v Reziji, ko se nekdo noče priznati za člana skupnosti, v kateri se govori določen jezik, pa čeprav tam živi.
Milko Matičetov pa je svoje predavanje osredotočil na nekatere vidike in značilnosti ljudske kulture, kot so na primer legende. Prav Beneška Slovenija je na tem področju nadvse bogata, vendar bo treba dobršno količino tovrstnega materiala še zbrati, pre-
Dijaki zavoda Žiga Zois na ekskurziji po Sloveniji
močjo črpali talno vodo iz rovov. Idrija je zanimiva tudi iz šolskega vidika. Tu je bila namreč ustanovljena leta 1901 prva slovenska realka, ki je delovala do leta 1926. Mnogi goriški in tržaški slovenski dijaki so takrat obiskovali prav to šolo, ki jim je omogočala srednješolsko izobrazbo v materinščini.
Sledil je ogled tovarne in pogovor o njenem razvoju. Tovarna je bila ustanovljena leta 1971, kadar so zaposlili prvih sedemdeset delavcev. Razvoj tovarne je botroval tudi vedno večji potrebi po delovni sili, ki je sedaj narasla na 379 enot. Tovarna je specializirana za izdelavo manjših asinhronih in kolektorskih motorjev, ki se vgrajujejo v razne končne izdelke bele tehnike. Tovarna namreč tesno sodeluje z Gorenjem iz Velenja, medtem ko uvrščajo med večje inozemske partnerje tovarno Zanussi in druga podjetja iz Avstrije in Zvezne republike Nemčije. V tovarni so bili prisiljeni vzpostaviti lastno livarno in orodjarno, ker niso do danes mogli navezati konkretnega sodelovanja z drobnim gospodarstvom. Sodobna tehnologija, s katero je tovarna bogato opremljena, zahteva tudi dobre in strokovno sposobne kadre. Vodstvo tovarne se je zaradi tega v zadnjih letih odločilo, da uvede intenzivni sistem štipendiranja. 55 štipendistov obiskuje srednjo šolo, nadaljnjih 16 višjo srednjo šolo in končno kar 136 univerzo ali podobno inštitucijo. Tovarniško vodstvo tudi tesno sodeluje z ostalimi krajevnimi organizacijami in skrbi za splošni razvoj Idrije. Tako je prišlo do sofinanciranja gradnje vodovoda, prirejanja raznih kulturnih programov v sami tovarni ali do sponsorizacije košarkarske ekipe.
Celodnevna ekskurzija je potekala v prijetnem in sproščenem vzdušju. Dijaki so imeli priložnost spoznati, kaj se da narediti s trdim delom in z dobro voljo tudi v manjših krajih, ki so sicer odmaknjeni od večjih prometnic in blagovnih tokov. (Z. K.)
študirati in primerjati. Seveda na znanstveni osnovi, demokratično, s pripravljenostjo na sodelovanje in izmenjavo mnenj. Matičetov se je torej obrnil na mlade, ki naj se posvetijo raziskavam na tem področju. Prav na mlade pa je apeliral tudi organizator -Študijski center Nediža, in pravzaprav njim namenil letošnje študijske dneve.
■ KRŠKO — Delegacija Dežele F-JK je pred dnevi obiskala jedrsko elektrarno pri Krškem. Deželni odbornik za načrtovanje in proračun Carbone je po obisku dejal, da je jedrska elektrarna pri Krškem približno 100 kilometrov oddaljena od Trsta (mišljena je zračna daljava) in da je zato pomembno vedeti, kakšne varnostne sisteme ima.
Obisk v Krškem je imel tudi ta namen, da se natančneje izoblikuje informacijska mreža, saj namerava centrala v Krškem posredovati vse meteorološke podatke v okolici centrale in jih posredovati italijanski ustanovi za raziskavo alternativnih energetskih virov ENEA.
Prispevki za Italijane v SFRJ
TRST — Italijani v Jugoslaviji nameravajo ohraniti in razviti svojo kulturno in jezikovno zakladnico in skušajo obdržati tesne stike z matično domovino. Da bi to omogočila, daje dežela FJK (poleg državnih sredstev) svoja sredstva na razpolago. Tako je dejal odbornik za kulturo Dario Barnaba, ko je deželnemu odboru dal v odobritev prispevek v višini 250 milijonov lir za potrebe italijanske narodnostne skupnosti v SFRJ.
S temi sredstvi bo mogoče uresničiti program, ki ga je izdelala tržaška Ljudska univerza za leto 1987. S tem bo omogočena razmnožitev italijanskih dnevnikov, knjig in didaktičnih pripomočkov. Posebno skrb bodo posvetili strokovnemu izpopolnjevanju učiteljev in prirejanju raznih razstav, gledaliških predstav, gostovanj itd., pa tudi omogočali obiske po Italiji, kar se je v prejšnjih letih pokazalo za zelo koristno in stimulativno pri potrjevanju narodne identitete.
Tudi letos je gospodarska zbornica SR Slovenije v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem organizirala tradicionalno ekskurzijo dijakov četrtega razreda zavoda Žiga Zois iz Trsta v delovno organizacijo ISKRA ROTOMATIKA v Spodnji Idriji. Dijake sta sremljali prof. Branka Sulčič in Ljubica Berce-Košutova ter prof. Marko Oblak. Gospodarsko zbornico Slovenije je pred-stayljal Iztok Lenardič, SDGZ pa Mau-ro Žerjal.
Dijake je pričakal kustos idrijskega muzeja in jim z besedo in diapozitivi prikazal socialno-gospodarsko strukturo občine Idrija, katero sestavljajo večji in manjši zaselki, ki so še danes ohranili svoje značilnosti. Dijaki so lahko spoznali umetnost klekljanja in idrijskih čipk, ravno tako so se spoznali z dejavnostjo rudnika živega srebra, ki je bil do nedavnega ponos, tega industrijsko razvitega kraja. Na žalost je sedaj rudnik v likvidaciji, kar povzroča določeno zaskrbljenost med strokovno usposobljeno delovno silo. Kot zanimivost je kustos sporočil, da je obratovala v rudniku lesena črpalka že v 18. stoletju in da so z njeno po-
Pater Venturini se je vrnil domov
VIDEM — V nedeljo zvečer so zvonovi zapeli v pozdrav domačemu musijonarju Onorinu Venturiniju, ki so ga 12. decembra lani ugrabili skupaj z dvema drugima misijonarjema v Mozambiku.
O dogodku so časopisi obširno pisali. V Mualami so decembra meseca gverilci protivladne skupine Renamo ugrabili tri italijanske misijonarje. Sled za ugrabitelji je dobesedno izginila, misijonarje pa so spustili komaj 1. aprila letos na meji z Malavijem. Z letalom so nato misijonarje prepeljali v Pariz, od koder so se vrnili v Milan, nato pa so se odpeljali na svoje domove.
Patra Onorina Venturinija so v rojstni vasi Jalmicco pri Vidmu sprejeli svojci in številni vaščani z navdušenjem.
Misijonar je med jetništvom dopolnil 64. leto starosti, 37 let pa je posvetil misijonskemu delu.
V intervjujih je pater poudaril, da so ga skupaj z ugrabljencema gverilci vodili približno 700 kilometrov po teritoriju. Del poti je prehodil, del poti pa so ga nosili, ker sam tako dolge poti ni zmogel. Drugače so z jetniki dobro ravnali. Ko je Venturini imel rojstni dan, je poveljnik žrtvoval edino razpoložljivo kokoš in imeli so skromno praznovanje.
Na vprašanje, čemu ugrabitev, je Venturini dejal, da je najverjetnejše to, da so hoteli gverilci opozoriti nase in z nenavadnim dejanjem priti v zavest svetovne javnosti. Drugih razlogov verjetno ni bilo. Pater je med drugim dejal, da se sedaj želi odpočiti doma, ni pa opustil misli, da bi se vrnil v misijone.
Zbor pionirjev SFRJ v Kopru
KOPER — Tu se z veliko vnemo pripravljajo na 22. zbor pionirjev Jugoslavije, ki bo 23. maja letos. V Kopru se bo ta dan zbralo nad 1500 pionirjev iz vse Jugoslavije, posvečen pa bo 40-letniti priključitve Primorske k Jugoslaviji in 45-letnici Zveze pionirjev Jugoslavije.
Zveza prijateljev mladine občine Koper, kjer je organizacijsko jedro tega srečanja, je že pripravila okvirni program srečanja. Tako je za pionirje iz drugih republik in pokrajin, ki bodo v Koper prišli. Bržčas že 21. maja, predvideno, da si bodo ogledali Postojnsko jamo, Lipico, luko Koper, peljali pa se bodo tudi z ladjo iz Kopra do Bernardina.
Ob tej priložnosti bo pošta pripravila tudi poseben spominski žig, filatelisti kanijo izdati oziroma natisniti posebno pisemsko ovojnico, radioamaterji se bodo v srečanje vključili na svoj način, skratka tudi v Kopru naj bi se letošnje jugoslovanske pionirske igre nadvse slovesno zaključile. Zbor pionirjev je namreč tudi zaključek vsakoletnih jugoslovanskih pionirskih iger. Organizatorji bodo na srečanje povabili tudi vrstnike iz zamejstva.
DUŠAN GRČA
V Braniku nastopil novi zbor »Provox«
Sobotni večer je v braniško dvorano privabil številno občinstvo. Poleg že tradicionalnega privržen-stva petju, ki je v tem kraju izpričano že dolga desetletja, je poslušalce na koncert revije Primorska poje nemara privleklo še nekaj drugega. Tega večera se je predstavil novi pevski zbor »Provox« iz Nove Gorice, ki ga prek zapletenih glasbenih čeri vodi dirigent Jožko Harej. Zakaj tolikšna radovednost? Nemara zato, ker se je o nastajanju tega zbora na Goriškem zelo veliko govorilo in ugibalo, pa so se ljudje hoteli sami prepričati, če bodo fantje res tudi zapeli tako. In so. Lepo, domiselno in vsebinsko so odpeli ves repertoar pesmi Zorka Prelovca (njegovo stoletnico rojstva praznujemo letos). Kaže, da smo s tem zborom na Primorskem dobili še eno kvalitetno poustvarjalno skupino, če bodo le fantje hoteli in dovolj dobro vadili...
Koncert v Braniku je imel vendarle še eno posebnost. Občinstvo je posebej toplo pozdravilo oba zamejska zbora - moški zbor Fran Venturini od Domja, ki ga vodi Ivan Tavčar, in moški zbor Fantje izpod Grmade iz Devina, ki ga vodi Ivo Kralj. Oba sta namreč na reviji točno tolikokrat, kolikor je revija stara, torej osemnajstkrat. Poleg omenjenih so nastopili še mešani zbor Tabor - Vojščica po vodstvom Karla Godniča, ženski zbor Jože Pahor - Sežana, ki ga vodi Majda Škrlj, moški zbor Iskra - Bovec, ki nastopa pod vodstvom dolgoletnega pevovodje Danila Durjava in mešani zbor Lipa - Šempas, ki ga od vsega začetka vodi Miran Rustja.
Braniški koncert je eden tistih kulturnih dogodkov v tem kraju, ki je zelo lepo uspel. Zahvala za to
gre predvsem pevcem obeh zborov, vsem članom kulturnega društva Franc Zgotnik in tovarni Mebla iz Branika.
V	Podragi
premajhna dvorana za vse
V	Podragi, vasici v zgodnjem koncu Vipavske doline, je bila revija Primorska poje prvič. Premajhna dvorana ni mogla sprejeti vseh, ki so hoteli biti na koncertu, zato so domiselni prireditelji - domača mladina - preprosto odprli vrata, tako da je nekaj desetin gledalcev spremljalo koncert kar na prostem. Vreme je bilo sončno in ozračje prijetno toplo, da so tudi tisti, ki sicer niso mogli v dvorano, dvojno uživali. Posebne pozornosti je bil .deležen 79-letni Podražan Franc Kopacin, dolgoletni zborovodja in organist v številnih krajih na Vipavskem. Žal je na koncertu v Podragi v nedeljo popoldne sodelovalo le pet od šestih napovedanih zborov. Peli so: Briški oktet, ki mu je umetniški vodja Janez Slivnik, moški zbor Bojan - Dornberk, ki ga vodi Irena Bratina, mešani zbor Svoboda - Renče pod vodstvom Stanka Benka, mešani zbor Slovenec iz Boršta, ki je bil na tem koncertu edini iz zamejstva, vodi pa ga Boža Hrvatič in mešani zbor Postojna pod vodstvom Nede Nanut. Manjkal je komorni mešani zbor iz Nove Gorice. Škoda, ker so s tem bili prikrajšani predvsem poslušalci, ki so v Podrago prihiteli z raznih koncev Vipavske doline, iz zamejstva in s Krasa.
Cerkno - eden najlepših kulturnih dogodkov
Koncerti Primorska*'poje vedno privabijp v Cerkno veliko poslušalcev iz vse idrijske občine, celo iz bližnje Poljanske doline in s Tolminskega. Tako je bilo tudi v nedeljo popoldne, ko se je v dvorani tovarnev Eta odvijal eden od 22 koncertov letošnje revije. Čeprav je tudi tam nastopilo le pet od šestih zborov - manjkali so pevci moškega zbora Ciril Kosmač iz Kopra - so bili poslušalci zadovoljni. Slišali so veliko lepega petja slovenskih in drugih skladateljev. Tudi pevci se v Cerkno radi vračajo, ker so vselej naleteli na odlično pripravljeno prireditev, za kar gre - tokrat prav tako - zasluga kulturnemu društvu in kulturni komisiji pri tovarni Eta.
Simpatije poslušalcev, ki so vsako pesem nagrajevali s dolgimi aplavzi, so tokrat poželi: ženski zbor Postojna pod vodstvom Dušana Kofola, mešani zbor Topničar, ki ga že dolgo vodi Zdravka Kuletič in moški zbor Franc Zgotnik iz Branika, ki mu dirigira Guido Filipčič. Posebej toplo sta bila sprejeta tudi oba zamejska zbora - moški zbor Andrej Paglavec iz Podgore, ki ga vodi Marjan Ciglič in mešani zbor Mačkolje pod vodstvom Ignacija Duha. Ne samo zato, ker sta prišla izza meje, ampak zato, ker so res lepo zapeli.
Primorska poje je in ostaja revija, ki s svojim kulturnim utripom prinaša v naše kraje pomlad. Ne samo tisto pravo, ampak predvsem tisto, ki se poro-jeva v naših srcih...
VOJKO CUDER
25.
Tragedija
neke
ma<\jšine
FULVIO TOM IZZA
Prevod: Marija Capuder
Mladoporočenca
iz
Ulice Rossetti
COPVRIGHT ZTT
Kljub različnim krajem in občutnemu časovnemu loku, v katerem se je razvozljavalo njuno medsebojno razmerje, ostanemo zmeraj v ozkem žarku iz prvega obdobja zapora, četudi je imel pisec dovolj razlogov, da je nekega dne, ko se je ozrl po prehojeni poti, ugotovil, kako velik duhovni vzpon je bil napravil s svojo družico.
Morda se tistega dne niti ni zavedal, da se je tudi njegov odnos do zunanjega sveta nujno priličil čisto posebnim izmeram prostora in časa, ki mu jih je vsiljeval ograjeni prostor in tako se mu je po pravici zdelo, da je do knjige »Zapiski iz mrtvega doma« Fjorda Dostojevskega prišel pravzaprav še prehitro, čeprav jo je dobil v branje iz jetniš-ke knjižnice dobro leto po tistem, ko je bil zaprosil zanjo; brž zatem je ugotovil, da se je v njegovi celici, ki je bila tesna že štirim osebam, vseeno našel prostor še za petega.
Iz vsega svojega civilnega spomina, ki je moral potoniti onstran jetniškega zidu, je mladi Goričan prinesla s seboj versko čustvo, strast do pisanja in — kar je še posebej žgalo vonj in načrte čisto sveže pretrganega zakona. To so bile tri njegove neodpovedljive vrednote, ki so se morale vzajemno vzdrževati.
Medtem ko so mu premetavali stanovanje in ga peljali v zapore Coroneo, se je večkrat spomnil na nekaj Rilkeje-
vih vrstic, v katerih pesnik iz svojega bivanja v Rimu omenja prizor, kako je hodil občudovat neki vodnjak pri katerem je velika amfora dajala vodo manjši, ta pa še manjši, in kako je v tem videl smisel, za katerega pravi Rilke, da ga ni toliko razumel kot globoko občutil. V prvih dnevih zapora so se njegove misli prav vrtele okrog te uganke, ki jo je uspel razrešiti in si jo prisvojiti šele potem, ko je izvedel, da se je tudi žena znašla za rešetkami. Gledano od zunaj, si je dvojni zapor predstavljal kot del široko zastavljene zatiralske in hkrati opozorilne operacije, ki je bila naperjena proti njuni etnični skupini. Kmalu pa se mu je ta krivica začela prikazovati kot pravcati božji prst, ki ga pelje prvi resni življenjski izkušnji nasproti, zato da bi ga prisilil v razmišljanje o preteklosti, s katero, kot je ugotovil, ni mogel biti čisto zadovoljen, saj je precejšnji del njegovih pomanjkljivosti udaril na dan prav v zakonu.
Prav ta zadnja misel ga je vse bolj zaposlovala med surovim pretresanjem samega sebe, dokler ni nazadnje videl v njem pravcate rešilne bilke, še več, možnosti vsesplošnega odkupa. Ni takoj zaprosil Dani za sodelovanje.
Ob izzivu samega sebe, ki mu ga je prinesla situacija, ko se je moral spustiti na nižjo stopnjo in deliti celico z ljudmi, ki so bili kot rojeni za zapor, se je bil dokopal do spoznanja, da je sam odgovoren za to, če si ni znal zgnesti iz tega zdravega, prožnega dekleta dovolj dobre življenjske družice. Pikal ga je spomin na turobne, napetosti polne večere, ko se je imel navado zapreti v delovno sobo, kjer je buljil v knjige, ona pa se je od časa do časa tiho prikazala na vratih, z vprašujočim izrazom na obrazu. O, kako dobro se je zavedal, da se je ogradil samo zato, ker se ni hotel pogovarjati ali ker ni maral iti v mesto; oboje se je namreč običajno končalo s prepirom. Potem so bila tu potovanja: zmeraj je bil on tisti, ki je določil, na kateri vlak bosta šla,
kateri hotel bosta rezervirala in v kateri gostilni nekaj na hitro pojedla. Nič manj ga ni bolela perspektiva obojestranskega pristanka na najbolj običajno zakonsko življenje, v katerem naj bi vsak od njiju dosledno gnal svoje: ona bi si polnila omare z oblekami in sprejemala prijateljice, on pa bi odhajal z doma in se nato vračal, ne da bi ji o tem polagal račune.
Tudi njegova ženka je bila postavljena še pred bolj ponižujočo preizkušnjo, iz katere je morda tudi ona potegnila svoj nauk. Zato je Stanko k bližnjemu zaporu pri Jezuitih, hkrati z bolečim obžalovanjem pošiljal v duhu tudi svoje odpovedi in izraze ponižnosti, saj si je lahko predstavljal, kako je bila ona morda še bolj prizadeta v svoji ženski nečimrnosti, ko pa je bila prisiljena, da je tako naenkrat dozorela in da se je oprla zgolj na svoje sicer ne tako neznatne nagonske sposobnosti.
V svojih silno nežnih pismih si je mož tu in tam dovolil kak rahel, a možat očitek, češ naj se nikar nenehno ne vznemirja izključno zaradi njega. Njegov načrt o poboljša-nju duše, ki naj bi ga popeljaj k novemu življenju, ženo sicer trenutno pušča ob strani, a naložil si ga je prav zavoljo nje, zakaj hotel bi biti vreden življenja ob njeni strani in si zaslužil vso tisto tenkočutnost njene duše, katero mu je dajala tako polno, pa saj je bila bogato obdarjena z njo.
Kakor hitro je Stanko izvedel, da je Dani na prostosti, ji je pri priči brezprizivno vrnil vso njeno svobodo: »Najini življenji se zdaj razhajata, jaz zate ne smem več obstajati, nočem ti biti ne v breme ne v duhovno ne v materialno breme, zaživeti moraš spet kot deklica, pred ničemer ne smeš reči: ne, ne morem, zato ker je moj mož zaprt.« Samo nekaj ji je prepovedal: naj se nikar ne zavzema za njegovo oprostitev. Kdo ve, ali ga je tu vodil bolj ponos po nedolžnem obsojenega in neka objestnost v njem ali bolj želja, da bi na samem še naprej razčiščeval s svojo preteklostjo.
V noči med soboto in nedeljo pomazani številni spomeniki, table in stavbe
Fašistieni mazači ponovno
izzivajo
V noči s sobote na nedeljo so črni mazači bili spet na delu. A tokrat se niso omejili na nekaj maloštevilnih tarč. Pomazali so spomenike, poslopja in table v sedmih vaseh oziroma krajih, in to v kar treh občinah: dolinski, miljski in tržaški. Ni slučajno, da so se pojavili v tem času, v katerem se tradicionalni tržaški nacionalistični in šovinistični krogi ob marsikateri bolj ali manj predvolilni, namerni ali nenamerni potuhi razburjajo zaradi zakonskega osnutka senatorja Garibaldija o globalni zaščiti Slovencev v Italiji.
Nočni mazači so se znesli nad spomeniki padlim v Dolini, Boljuncu, Prebenegu, Miljah in pri Korošcih. Pomazali so naslovni plošči italijanske osnovne šole »Bruno Stossich« in slovenske osnovne šole »Fran Milčinski« na Katinari, obcestni tabli pri Katinari in pri Beloglavu ter lepake pod ložo v Miljah. S črno barvo so napisali običajna profašistična, protislovenska in protijugoslovanska gesla ter se podpisali s kraticami FAR (»Fasci armati rivoluziona-ri«?), SAM (»Sguadre armate Mussolini«?) in SAS (»Sguadre antislave«?). Njihov pohod je vzbudil ogorčenje krajanov, ki so marsikje k oskrunje-
Na slikah: zgoraj levo spomenik v Boljuncu, desno pa spomenik v Miljah; spodaj spomenika v Dolini (levo) in pri Korošcih (desno)
nim spomenikom pristavili napis »To je kultura fašizma«.
Kot rečeno, so mazači svoj črni srd posebno trosili po dolinski občini. »Gre za eno tolikih provokacij na račun omikanega sožitja in dobrega
'S .
sosedstva ob meji,« je izjavil župan Edvin Švab. »Kdor je računal, da bo z njimi od nas izzval nepremišljene reakcije, se je uštel. Vsekakor pa mazačem sporočamo, da je njihov posel nevaren. V zgodovini smo že enkrat strli takšne sile in upati je,
da njihov zgodovinski spomin ni prekratek. Prepričan sem, da bo demokratična javnost, tako slovenska kot italijanska, pravilno odgovorila in s časom uresničila razmere, v katerih taki podvigi ne bodo več mogoči.« Župan Švab je takoj po fašističnem pohodu sklical sestanek, na katerem so se sinoči zbrali občinski odborniki in predstavniki krajevnih društev z borčevskimi organizacijami vred.
Mazaški pohod je vzbudil veliko ogorčenje tudi v miljski občini. Župan VViller Bordon je takole izjavil: »Priče smo zloveščim dejanjem, ki se uokvirjajo v neko splošno klimo popuščanja mračnjaškim silam. Nevarno bi bilo, ko bi antifašistične vrednote tonile v pozabo. Da pa takšna nevarnost resnično obstaja, nas lahko opozarja tudi tragični konec pisatelja Prima Levija.« Bordon je napovedal, da bodo proti fašističnemu izzivanju miljski komunisti demonstrirali v četrtek ob 18. uri na Trgu Marconi, in sicer na javnem zborovanju, ki ga je Lista Frausin sklicala zaradi krajevnega političnega položaja.
Kaj pa sile javnega reda? Išpektor politične policije Brigattini nam je povedal, da je v teku preiskava. Preiskovalci so se seveda osredotočili na tradicionalne tržaške nacionalistične in šovinistične kroge, ki so se doslej še zmeraj poceni zmazali. Bo tudi tokrat tako?
SSk o političnem položaju v Trstu in o gonji proti zaščitnemu zakonu
Prejšnji teden je bila pod predsedstvom Draga Legiše seja pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti, na dnevnem redu katere je bila razprava o sedanjem političnem položaju v Trstu s posebnim ozirom na probleme in zahteve, ki neposredno zadevajo tako načelna kot konkretna vprašanja slovenske narodne skupnosti.
Pokrajinski tajnik Harej je poročal predvsem o delovanju izvršnega odbora v zadnjem obdobju in o odnosih med strankami večinske koalicije na tržaški občini in pokrajini.
Kot piše v tiskovnem poročilu s seje, je SSK prva sprožila zahtevo po preverjanju v zvezi z izvajanjem sprejetih programov in je v pismu koalicijskim strankam zahtevala razpravljanje o vprašanju sožitja med Slovenci in Italijani v Trstu, o problemih v zvezi z lokacijo svetlobnega generatorja na Krasu ter o ustanovitvi posebnega urada za kmetijstvo na tržaški občini. Nato so se oglasile še druge stranke in postavile še druge točke. Na prvih sejah tajništev je bil govor predvsem o nekaterih imenovanjih predstavnikov v razne ustanove. Po nastopu krize v Rimu pa so srečanja tajništev žamrzla. Predstavništvo pokrajinskega tajništva SSK je v tej prvi fazi zahtevalo svojega predstavnika v upravnem svetu področja za znanstvene raziskave, ki bo vodila tudi izvajanje načrta o sin-hrotronu. Ostale stranke niso pokazale pripravljenosti ugoditi tej zahtevi, zato jih je opozorila, da se tej zahtevi ne misli odpovedati.
V razpravi o tajniškem poročilu -je še rečeno v tiskovni noti SSk - so prišli do izraza še drugi, zlasti negativni pojavi, predvsem v zvezi z vprašanjem sožitja med slovenskim in italijanskim prebivalstvom. V ta okvir spada zlasti gonja v tistih sredstvih javnega obveščevanja o tako imenovanih fojbah ter proti vsakršni obliki zakonske zaščite Slovencev. V tem pogledu se je vnelo tekmovanje med vsemi demokratičnimi italijanskimi strankami razen KPI v distanciranju od zakonskega osnutka senatorja Garibaldija. Pri tem se ne spuščajo v njegovo vsebino, temveč ga politično odklanjajo že v načelu, česar si ni mogoče razlagati zgolj z predvolilnim ozračjem.
Nad takšnim položajem se bodo morali vsi Slovenci, ne glede na svojo politično opredeljenost, resno zamisliti in ustrezno, a odločno in dostojanstveno odgovoriti, da se nam po 40 letih od osvoboditve oporeka in odreka pravična zaščita v brk ustavi, mirovni pogodbi in drugim mednarodnim obveznostim, se zaključuje poročilo SSk.
Tiskovna konferenca Konzorcija Promotrieste
Trst postaja tudi kongresni center
Pred dobrim letom, marca lani, je nastal konzorcij Promotrieste, ki si je prevzel nalogo, da tudi Trst vključi v Evropsko federacijo kongresnih mest. V ta namen je Avtonomna pristaniška ustanova dala na razpolago nekdanjo Pomorsko postajo, ki so jo že leta 84 začeli temeljito obnavljati. Danes se mesto lahko ponaša s solidnim kongresnim centrom, ki postopoma pridobiva prestiž, zlasti zaradi svoje funkcionalnosti in večnamenskosti ter zaradi lege poslopja samega, saj je edini v Evropi, ki leži tik ob morju.
Včeraj je Konzorcij Promotrieste podal svoj enoletni obračun, seveda ne v strogo finančnih okvirih temveč v vidiku svoje razvejane dejavnosti. Podpredsednik Giorgio Cividin je v svojem obširnem poročilu naštel vsa opravljena prenovitvena dela in omenil tudi ona, ki so že v načrtu ali tik pred zaključkom. V teku lanskega leta se je v tržaškem Kongresnem centru zvrstilo 60 mednarodnih srečanj, 21 manifestacij državnega in 10 deželnega značaja ter 18 pokrajinskih in ožje krajevnih srečanj. Poleg tega se je v Kongresnem centru odvijala vrsta izpopolnjevalnih tečajev v okviru de-' lovanja IRFOP, Tržaškega Lloyda itd. Manifestacije so bile najrazličnejše vsebine, na njih so obravnavali znanstvene in medicinske tematike, modne revije, športne prireditve itd., to pa pomeni, da je bil v osmih mesecih, kolikor je trajala kongresna dejavnost, center na Pomorski postaji zaseden kar 290 dni.
Vse to je seveda v naše mesto priklicalo veliko število tujih in domačih gostov, 3,3% več kot sicer, kar je obenem pripomoglo k izboljšanju kakovosti hotelskih in turističnih storitev in ponudb. Žal pa so prav slednje, kot je poročal Cividin, v našem mestu vse prej kot zavidljive. Enoletno delovanje je Konzorcij Promotrieste izpeljal brez velikih finančnih izgub, saj je z rdečim zabeležil le 40 milijonov lir
proti predvidenim 90. Od teh pa je skoraj 20 milijonov namenil propagandni kampanji. Kot je dejal podpredsednik Cividin, pa je to normalna praksa, saj vsaka nova pobuda v prvih dveh letih beleži izgube. Kar se bodočega promocijskega dela tiče, pa bo nujno vzpostaviti koordinirano sodelovanje s krajevnimi javnimi in zasebnimi organizacijami, da bi prirejanje raznih kongresov in drugih manifestacij potekalo na čimbolj usklajen način. Med pomembnejšimi manifestacijami, ki bodo letos, naj omenimo zasedanje
Evropske federacije kongresnih mest (teh je zaenkrat 25), ki bo že maja, ter prireditev Land und Leute Dežela in ljudje, ki bo stekla v sodelovanju z Bavarsko in bo letos oktobra.
V Konzorcij Promotrieste so se doslej včlanile Tržaška hranilnica, Leto-viščarska in turistična ustanova, Tržaška pokrajina, v kratkem pa se bo formalno včlanila tudi Trgovinska zbornica. Upravitelji Konzorcija pa upajo, da bo tudi Občina kmalu postala njegov član.
Ob visoki udeležbi članov
Na občnem zboru obračun dela društvene gostilne na Proseku
Ob visoki udeležbi članov (88 od 113 vpisanih) je bil v soboto zvečer na Proseku redni občni zbor društvene gostilne. Izčrpno poročilo upravnega odbora je podal predsednik Ivan Ban, ki je v začetku pozval vse prisotne, da se z enominutnim molkom oddolžijo spominu treh preminulih članov Josipa Jusuja, Stanka Prašlja in Lucijana Frassinellija. Glede rahlega upadanja količine prodanega vina je Ban to pripisal dejstvu, da je bil gostinski obrat
Prijeten popoldan s čarodejema in otroškim pevskim zborom
V Zgoniku so čarali tudi najmlajši
Otroci so bili protagonisti nedeljskega skrivnostnega čarobnega popoldneva, ki ga je v zgoniškem športno-kultur-nem centru priredilo kulturno društvo Rdeča zvezda. Najprej so zapeli na odru, v drugem delu pa so celo »pomagali« gostoma prireditve, čarovnikoma Romanu in Misterju Leeju pri njunih vsakovrstnih vragolijah.
Nedeljska pobuda je privabila v Zgonik lepo število otrok in njihovih staršev. Prireditev se je začela z nastopom otroškega pevskega zbora, ki ga sestavljajo domači predšolski otroci in učenci prvih dveh razredov tukajšnje osnovne šole. Pod vodstvom Mare Milič so najprej zapeli o domovini, nato zaželeli sončku dobro jutro. V pesmih, ki so jih tudi sami povezovali, so se spomnili še na mamice, peli so o čolničku in o medvedkih, pa o lisički zvitorepki in o štirih jagrih. Njihova mlada pesem je bila lep uvod v drugi del prireditve, v kateri so prišli najmlajši tudi na svoj račun.
Čarovnika Romano in Mister Lee sta namreč prav specializirana za nastope pred najmlajšim občinstvom. Oba se bavita s čaranjem kakih pet let, v tem času pa sta že velikokrat čarala v otroških vrtcih in osnovnih šolah v Sloveniji in sicer tako posamično kot v dvoje. Njun prvi nastop v zamejstvu je dokazal, da znata s svojimi triki res privlačiti in pritegniti pozornost otrok in tudi njihovih staršev in babic.
Romano, ki je med drugim predsednik Zveze artistov Slovenije, je otrokom prikazal paleto čudežnih predmetov:
čarobno palico, prašek, klobuk, rutico, mizico. Podčrtal je pomen čarobnih besed, brez katerih čarovnija ne more uspeti. Dovolj pa je, da izusti magični besedi »žniki - žnjoki« in že iz rutice pogleda in zafrfota bel golobček. Romano je imel pri svojem delu posebne asistente. Pomagali so mu nekateri otroci, ki jih je poklical na oder. Tako je Katja z nevidnimi barvicami pobarvala Racmana Jako, Sara je pričarala golobčka, Andreju pa je čarovnik v desno uho potisnil rutico, ki jo je nato povlekel iz levega ušesa.
Mister Lee je na lanskem tekmovanju čarodejev v Ljubljani osvojil prvo mesto. Tudi njemu so všeč golobčki in druge živalice, ki se kot za čudo pojavijo v njegovih rokah. Mister Lee je malčkom tudi razodel nekaj svojih čarovnij, ki so bile videti - po obrazložitvi seveda - sila preproste.
Čarovnika sta predstavo skupno sklenila. Na oder sta povabila mladega Danijela in ga s palico, praškom, brki, brado, šalom, metuljčkom, očalami in klobukom v veliko veselje otrok opremila v čarovnika, da bo lahko sam opravil veliko čarovnijo. Danijel ju ni razočaral. Izrekel je čarobne besede in iz dveh golobčkov pričaral dolgouhega belega zajčka.
Malčki in odrasli niso med posameznimi točkami in ob koncu štedili z aplavzi obema čarodejema, poseben aplavz pa si zasluži tudi kulturno društvo Rdeča zvezda, ki je domačinom pripravilo res prijeten in razvedrilen nedeljski popoldan.
zaradi zamenjave gostilničarjev zaprt kar dva meseca. Pri tem je vsekakor označil kot razveseljivo dejstvo, da se iztoči vedno več domačega vina, po katerem je tudi precej povpraševanja in to je nedvomno lepo priznanje za domače pridelovalce. Prav zaradi tega se bo društvo tudi v bodoče zavzelo, da bi odkupilo čimveč domačega vina. Društvo je kot ponavadi tudi v teku leta '86 podpiralo vsako pobudo domačih društev, katerim je nakazalo finančne podpore in ob priliki novoletnih praznikov jim dodelilo ustrezne količine vina. Tudi na člane ni pozabilo ter jim ob božičnih in velikonočnih praznikih podarilo po dva litra vina. V teku leta ni bil sprejet noben član, izključenih pa je bilo pet članov. Ob koncu se je Ban zahvalil bivšim gostilničarjem (Blažina, Černjava), ki so po petih letih požrtvovalnega dela v gostinskem obratu zaradi bolezni odstopili. Obenem je zaželel mnogo uspeha in sreče pri delu novim gostilničarjem (Tence, Cuk).
Blagajniško poročilo in posamezne postavke obračuna za leto 1986 je podal blagajnik Silvester Umek, ki je predlagal, da se čisti dobiček v poslovanju nameni v legalni rezervni sklad. S predlogom blagajnika se je popolnoma strinjal tudi predsednik nadzornega odbora Bruno Rupel, ki je v svojem poročilu povedal, da je knjigovodstvo društva v najboljšem redu ter da je odbor deloval po zakonskih določbah in zadružnem statutu. Člani so nato soglasno odobrili obračun za leto 1986, nakar so sledile volitve novega nadzornega odbora, kateremu je po treh letih zapadel mandat. Nadzorni odbor za obdobje 87/89 sestavljajo: Bruno Rupel, Ljubo Grilanc, Just Fabjan, Ivan Sardoč in Marjo Rustja.
Poročilo dosedanjega in predstavitev novega predsednika na včerajšnji skupščini
Gianfranco Zoppas bo odslej vodil deželno organizacijo industrijcev
44-letni Gianfranco Zoppas, dosedanji predsednik pordenonskega pokrajinskega združenja in predsednik Oddelka za velike naprave skupine Za-nussi (ki ji je v njenem najtežjem obdobju tudi predsedoval), je od včeraj uradno na čelu Deželne zveze industrijcev Furlanije-Julijske krajine Federazione Regionale degli industri-ali. Nasledil je dosedanjega predsednika Giannija Cogola, ki je na včerajšnjem zasedanju Generalnega sveta Zveze v nabrežinskem hotelu Europa, nekakšni splošni skupščini deželnih industrijcev, prebral poročilo o delu in načrtih te organizacije.
Po bežnem oziru na bistvene vidike italijanskega in mednarodnega gospodarskega položaja, se je Cogolo podrobno ustavil pri deželnih razmerah, še zlasti kar zadeva cilje in strategijo industrijske politike. Če je gospodarski razvoj — zlasti zahvaljujoč pozitivnim mednarodnim trendom — zabeležil, v celoti vzeto, dokaj pozitivno gibanje, tega ni moč trditi za izvoz in za ceno delovne sile. Potreba po večji kompetitivnosti podjetij je še zlasti občutna v naši deželi, za katero je Cogolo navedel dve bistveni nujnosti: povečanje javnih vlaganj in usmerjanje industrijske politike k izbiram prihodnosti, brez kakršnihkoli asisten-čnih posegov. Analizial je nato posamezne sektorje, ki so temeljnega pomena za razvoj deželnega gospodarstva, z velikim poudarkom na energetskega in na neizbežno potrebo po izgradnji premogovne termoelektrarne, ob strogem spoštovanju okolja in ne glede na izbiro lokacije. Potem ko je pri obravnavanju finančne politike kritično izpostavil problem (pre)visoke obrestne mere deželnih inštrumentov olajšanega kreditiranj a,_ se je na široko ustavil pri vprašanju tržišča dela in zaposlovanja in pri — za našo deželo zelo pomembnem — sektorju majhne in srednje industrije. Znanstveno-raziskovalne dejavnosti, problem gorskih območij, pristaniškega sistema in deželne enotnosti (za in-dustrijce neodtujljiva vrednota) so bile naslednje teme poročila, ki ga je zaključilo razmišljanje o hitrih spremembah v deželni ekonomski strukturi, ki sicer zastavljajo nove probleme preustroja in konsolidacije, a hkrati tudi krepijo pomen industrijskega sektorja v okviru deželnega gospodarstva.
Novi predsednik Zoppas se v svojem kratkem nastopu ni želel spuščati v programska vprašanja organizacije, ki se jih bo moralo lotiti novo predsedstvo, vseeno pa je posredoval nekaj svojih izhodišč. Izhajal je iz razčlenjenosti deželnega gospodarstva in pod-
Novi predsednik Gianfranco Zoppas
črtal zlasti vez med razvojem in družbo, ki temelji na delu in na politiki zaposlovanja, in naraščajočo vlogo industrije, v kateri ima podjetje osrednje mesto.
Predsednik deželne uprave Biasutti je v svojem nagovoru veliko pozornosti posvetil potencialnim možnostim gospodarskega razvoja naše dežele, še zlasti v mednarodnem okviru in v prostoru Alpe-Jadran. Pri obravnavi posa-
meznih sektorjev z vidika deželne ekonomske politike pa je opozoril na nujnost pogumnih izbir na področju energije in na pomen sektorjev, kot so finančni, javni industrijski sektor in izgradnja infrastruktur (kjer je posebej podčrtal odločenost Dežele za dograditev avtocestne povezave med Ljubljano in Trstom oziroma Gorico). Glede tem deželne enotnosti pa je Biasutti dejal, da jih ne gre odpraviti le z besedami, temveč se jih je potrebno lotiti konkretno, z dejanji.
Podtajnik pri ministrstvu za industrijo, poslanec Giorgio Santuz, je kot zadnji včerajšnji govornik zastopal vlado, čeprav se dobro ne razume, katero. Ko je govoril o vsedržavnem gospodarskem razvoju je opozoril, da ta ne sme zanemarjati socialne plati in da je treba bogastvo, ki se je po odpravi krize začelo kopičiti na nekaterih področjih, izkoristiti za zagotovitev večje socialne pravičnosti. Zelo ugodno je ocenil vladno politiko do naše avtonomne dežele, ki da ji je omogočila (zlasti s paketom in z novimi zakoni v pripravi) izkoriščanje njenih velikih potencialnih možnosti. Te možnosti tudi Santuz vidi predvsem v mednarodni kooperaciji in predlaga "veliko izbiro internacionalizacije", za katero bo temelj predstavljal bodoči zakon za obmejna območja, (vb)
Mednarodni simpozij na Pomorski postaji
Bronasta vrata - neme priče razvoja zgodovine in kulture
Tudi navadna bronasta vrata so lahko nema priča razvoja zgodovine in kulture nekega naroda, čeprav so v očeh laika nemara samo koristen in nenadomestljiv del hišne opreme. Do 18. t. m. bo v tržaškem Kongresnem centru potekal mednarodni simpozij na temo: Trst, latinska vrata v slovanski in germanski svet bronasta vrata od antike do 13. stoletja.
Na včerajšnjem odprtju simpozija, katerega pokroviteljstvo si je prevzelo italijansko Zunanje ministrstvo, omogočila pa sta ga Ustanova za italijansko enciklopedijo in Medministrski odbor za izvajanje Osimskih sporazumov, so predstavili bogat študijski spored, na katerem se bo zvrstilo 36 svetovno znanih predavateljev. Pojasnili so tudi izbiro mesta Trst, saj je od vsega začetka predstavljalo važno stičišče treh velikih kulturnih stvarnosti: slovanske, germanske in latinske. Mesto je bilo v obravnavanem obdobju vezna točka med vzhodnim in zahodnim svetom. Kljub njegovi pomembni mednarodni vlogi, pa noben referat ne obravnava izključno tukajšnje tematike.
Predavatelji se bodo v svojih strokovnih posegih lotevali zgodovinske in umetniške analize bronastih vrat cerkva in znamenitih poslopij vse od Benetk do Novgoroda in Kaira. Poudarek bo predvsem na pomenskem razvoju vrat, to je arhitektonskega elementa, ki je bil že v antiki dokaz
visoke kulturne stopnje določenega naroda. Obravnavali bodo tudi možnosti in oblike restavriranja teh dragocenih elementov, tudi s pomočjo najsodobnejše tehnologije.
■ Jutri bo v dvorani Inštituta Gramsci v Ulici sv. Frančiška 14/1 javna razprava na temo »Nova razpo-roka«. Svoje misli o vprašanju ločitve in razporoke bosta predstavila dr. Ma-nuela Bagatin in dr. Alessandro Giad-rossi. Srečanje, ki ga prireja Združenje žensk Italije (UDI), se bo pričelo ob 17. uri.
t
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, oče, nono in brat
Adolf Frankič
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 14. t. m., ob 16.30 iz hiše žalosti v domačo cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena Marica, hčerka Marica in Ladi, sin Silvo in Tatjana, vnuki, brat in sestri z družinami ter drugo sorodstvo.
Pred drevišnjo sejo tržaškega občinskega sveta
Večinska koalicija pred problemom imenovanja superintendanta Verdija
Vprašanje imenovanja novega superintendanta opernega gledališča Verdi ostaja slej ko prej najbolj pereč problem, pred katerim je v tem trenutku koalicija, ki upravlja tržaško Občino in Pokrajino, in ga zaradi svojih notranjih nesoglasij že predolgo zavlačuje. Nujno rešitev zahteva vse javno mnenje, še zlasti pa osebje operne hiše, ki se zaveda, kako je potrebna popolna sestava vodstva, prav v času ko preživlja mnogo težav zaradi nerazpoložljivosti prostorov in predvidene začasne premestitve v gledališče Rossetti. Zato bodo imeli uslužbenci Verdija danes zjutraj spet skupščino, na kateri bodo ponovili zahtevo, naj občinski svet nemudoma imenuje novega superintendanta, kar naj bi se zgodilo že na drevišnji seji.
Svetovalska skupina KPI v občinski skupščini je že najavila, da bo drevi spet zahtevala glasovanje o zamenjavi odstopivšega De Ferre, ni pa še jasno, kako bodo reagirale stranke večine. Prav z namenom, da poiščejo glede opernega superintendanta sporazum, se bodo danes popoldne sestali tajniki večinske koalicije, a resnici na ljubo nič ne daje misliti, da bi se mogli dogovoriti. Stališča različnih
strank so namreč še zelo vsaksebi ali povsem nejasna, tako da še ni na vidiku noben možen kompromis.
Socialisti celo nič ne vedo o današnjem sestanku tajnikov večine, nam je dejal pokrajinski sekretar PSI Seghene, vsekakor pa vztrajajo na svojem kandidatu Agnelliju, ki so ga pripravljeni celo izpostaviti glasovanju v občinskem svetu, tudi če bi ne bilo zanj soglasja večinske koalicije. V njej se je zadnje dni glede tega vprašanja nekaj premaknilo: liberalec Trauner je kot kompromisno rešitev predlagal imenovanje menežerja državne radiotelevizije Zanotta. Na to kandidaturo so baje pripravljeni pristati socialdemokrati in tudi demokristjani, tako da bi se ti odpovedali svojemu kandidatu De Ferri. Komunisti so, kot je znano, za to mesto predlagali muzikologa De Incontrero, medtem ko ni znano, kaj namerava storiti, po propadlem demagoškem predlogu župana Staffierija o referendumu med osebjem, Lista za Trst, katere namestnik tajnika Gambassini nam je sinoči dejal, da pač čakajo na izid skupščine uslužbencev Verdija preden določijo svoje stališče.
Gorjansko,
1987
Nabrežina, 14. aprila
t
Dne 12. t. m. nas je nenadoma zapustila
Marija Rubina por. Karis
Pogreb bo jutri, 15. t. m., ob 9.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo: mož Miro, hčerki Magda in Jožita, vnuka Claudio in Ivo ter drugo sorodstvo.
Trst, 14. aprila 1987
Ob nenadni smrti drage Marije Rubino por. Karis izreka iskreno sožalje možu Miru in hčerkama Magdi in Jožiti družina Valetič.
Jusarski odbori pri tržaškem županu
Zastopniki jusarskih odborov za Opčine, Lonjer, Prosek in Padriče so se včeraj prvič sestali s tržaškim županom Staffierijem, da se pogovorijo o pristojnosti in vlogi, ki jo morajo izvajati v prid srenjskih skupnosti in o možnostih sodelovanja s tržaško občinsko upravo. Opensko srenjo so zastopali vsi člani jusarskega odbora, in sicer Pavel Milič, Igor Dolenc, Zoran Sosič, Julij Kobec in Giovanni Cola, lonjersko, proseško in padriško pa od-borovi predsedniki Lucijan Malalan, Karlo Cibic in Karlo Grgič.
Na daljšem srečanju, kateremu sta prisostvovala tudi glavni tajnik tržaške Občine Desiderio De Petris in tajnik jusarskih odborov Davorin Grego-
Občinska uprava spet sedi na zatožni klopi. Že pred nekaj leti bi se bila namreč morala resneje zavzeti tudi za službo mestnih redarjev, ki danes, zaradi svoje okostenele strukture, ni kos kaotičnemu prometu. Dejstvo pa je tudi, da mestni redarji ne morejo zadovoljivo opravljati svoje službe, ker jim to dejansko preprečuje prometni pravilnik iz leta 1952, ki bi ga bilo treba že zdavnaj posodobiti in torej prilagoditi sedanjim razmeram. Lani je sicer občinska uprava obljubila, da bo resno razmislila o preosnovi prometne službe; kot pa je bilo pričakovati, je na svojo obljubo preprosto pozabila. Sindikat uslužbencev javnih ustanov CGIL je zato sklenil, da napove protestno akcijo mestnih redarjev. K načrtu, ki naj bi premaknil z mrtve točke brezbrižnost občinske uprave, sta pristopila tudi CISL in Avtonomni sindikat občinske policije.
Sindikalne organizacije zahtevajo predvsem odobritev novega pravilnika mestnih redarjev. Obenem opozarjajo na dejstvo, da pristojni organi še niso sprejeli nujnih ukrepov za zmanjšanje ropota in onesnaženje zraka v mestu. Redarji se bodo danes ob 18.
ri, so razpravljali predvsem o problemih pristojnosti in načina dela jusarskih odborov, ki po devetih mesecih od njihove izvolitve še niso jasno opredeljeni. Žal tudi včerajšnji sestanek ni mogel rešiti vseh nejasnosti, saj je župan opozoril na dejstvo, da pač ni nedvoumne zakonodaje in določnih norm, poudaril pa je najboljšo voljo, da pride o vzajemnih gdnosih do najboljšega sodelovanja med občinsko upravo in jusarskimi odbori.
Predstavniki jusarjev, ki so tolmačili tudi stališče odsotnih zastopnikov odborov za Bazovico, Barkovlje in Bane, so od tržaške Občine zlasti zahtevali, naj jim nujno priskrbi potrebno doku-
uri zbrali na Trgu Unita pred občinsko palačo in bodo upravi predstavili svoje zahteve. Od srede dalje ne bodo svoje službe opravljali v uniformi, temveč v civilni obleki, ob nedeljah in praznikih pa se bodo vzdržali dela. Protest mestnih redarjev bo trajal za nedoločen čas, ali z drugimi besedami, dokler ne bo občinska uprava upoštevala njihove zahteve.
Novi direktor tržaškega Piccola
Od včeraj je novi glavni urednik tržaškega Piccola Paolo Francia, časnikar, ki je doslej urejeval pokrajinske strani bolonjskega dnevnika II Resto del Carlino. O novem uredniku se ne ve veliko, razen tega, da je član KD in da je za to stranko nekajkrat kandidiral. Vrtinec odgovornih urednikov in nepričakovane spremembe grupe Monti je skupščina časnikarjev Piccola negativno ocenila in v znak protesta sklenila, da ne bo glasovala o zaupnici novemu direktorju.
mentacijo o nepremičninah, ki jih morajo upravljati, in o sredstvih, ki jih je občinska uprava v preteklosti vlagala v banke na račun posameznih srenj (ob raznih prodajah ali razlastitvah jusarskih zemljišč). Župan jih je s tem v zvezi opozoril na zahtevno in zamudno delo, ki ga terja priprava te dokumentacije, obvezal pa se je, da bodo skušali ugoditi zahtevam jusarskih odborov v čimkrajšem času. Med pogovorom so tudi obravnavali nekatere specifične probleme posameznih jusarskih odborov, med njimi tudi vprašanje odškodnin za razlaščena jusar-ska zemljišča zaradi gradnje velikih cestnih povezav in tovornega postajališča pri Fernetičih.
Sovjetska pianistka v Umetnostnem krožku
Priznana sovjetska pianistka Marina Khvitija bo jutri nastopila v dvorani Krožka za umetnost in kulturo (Ulica Verdi 1). Umetnica je doma iz Gruzija, svoje glasbene študije pa je z odliko dovršila na konservatoriju v Tbilisiju s profesorjem Šukašavilijem.
Ze pred diplomo je na mednarodnem tekmovanju »Smetana« na Češkem zmagala drugo nagrado, posebno priznanje pa je dobila tudi na mednarodnem nagradnem tekmovanju v Parizu. Od leta 72 je članica gruzijske filharmonije, kjer nastopa kot izvrstna solistka.
Koncert, ki ga prirejata Krožek za umetnost in kulturo ter Združenje Italija SZ, se bo pričel jutri ob 18.30.
Ob nenadni izgubi mame Marije izrekajo občuteno sožalje Magdi, Jožiti in soprogu Miru Alenka, Pino, Jasmin in Peter.
Direkcija IRET izreka iskreno sočustvovanje gospodu Mirotu Karisu ob nenadni izgubi življenjske družice.
Uslužbenci IRET izrekajo sožalje gospodu Mirotu Karisu ob nenadni izgubi soproge.
Ob izgubi drage mame izrekajo globoko sožalje prof. Slavi Starc dijaki I. A razreda liceja F. Prešeren.
Dijaki 1. A razreda znanstvenega liceja France Prešeren in njihovi starši izrekajo iskreno sožalje razredničarki profesorici Slavi Starc ob izgubi drage mame.
14.4.1977	14.4.1987
Ob 10. obletnici smrti drage
Zofije Čok
se je z ljubeznijo spominjajo hčere in drugo sorodstvo.
Lonjer, 14. aprila 1987
Zaradi zavlačevanj občinske uprave
Protestna akcija mestnih redarjev
Pobuda Pokrajine v korist mladih
Pokrajinski odbor je pred kratkim odobril predlog za ustanovitev posebne komisije za vprašanja mladih. Predsednik pokrajine Locchi je obrazložil to odločitev pokrajinskega odbora s trditvijo, da morajo vsi javni organi vzeti resno v poštev probleme mladih, na katerih sloni bodočnost vsake družbe. Komisija bo torej opravljala nalogo nekakšnega posrednika med mladimi in javnimi organi, zbirala bo podatke o najbolj perečih vprašanjih mlajše generacije in bo z njo v neposrednem stiku. To pomeni, da bo sprejemala nasvete, navodila in predloge mladih in jih potem posredovala pristojnim javnim telesom.
Posebna komisija za vprašanja mladih bo izdelala svoje načrte vsaj za delno rešitev problemov mladih in jih predložila Pokrajinskemu odboru. Kot je poudaril predsednik Locchi, bo Pokrajina za izhodiščno točko svojega nadaljne-ga delovanja upoštevala predvsem raziskave Censisa in Tržaške univerze, ki so pokazale, da se mladi morajo v prvi vrsti spopadati s problemom brezposelnosti, opozarjajo pa tudi na pomanjkanje informativnega sistema za mlade ter na njihovo politično izrinjenost na rob dogajanja.
Janez Povše novi predsednik
Delovanje Slavističnega društva
Po občnem zboru je novi odbor Slavističnega društva v Trstu imenoval na svoji prvi seji za presednika Janeza Povšeta. Tajnik društva bo še naprej Vera Ban Tuta, blagajniške posle bo obravnavala Nadja Pahor, nadzorni odbor pa sestavljajo Lelja Rehar, Slavica Bandi in Slava Starc. Poleg tega je novi odbor potrdil sestav širšega odbora, v katerem so poleg naštetih še Lučka Abram, Lučka Battista, Lojzka Bratuž, Luciana Budal, Marjuča Cenda, Marija Češčut, Marij Čuk, Živa Gruden, Ivanka Hergold, Majda Kaučič Baša, Marjan Kemperle, Olga Lupine, Draga Lupine, Boris Pangerc in Nada Pertot.
Novi odbor je na podlagi opravljenega dela v prejšnjem plodnem obdobju sprejel okvirne smernice dela, o katerih bomo še poročali.
V KD Grbec v Skednju
Filmski maraton z Aljošo Žerjalom
KD Ivan Grbec iz Skednja se je odločilo, da organizira tri večere, posvečene filmom Aljoše Žerjala. »Filmski maraton« je društvo dalo ime pobudi, ki se je začela s prvim večerom v soboto in se bo nadaljevala še v soboto, 16. maja, in soboto, 13. junija.
Društvo je imelo z organizacijo te pobude srečno roko. Aljoša Žerjal je namreč po rodu Škedenjc in je na to tudi ponosen ter ima seveda prav v tem delu tržaškega predmestja veliko prijateljev in občudovalcev. Ker .pa spada tudi med najboljše avtorje amaterskega dokumentarnega filma v Italiji ter je že 20 let aktiven kot kino-amater ter je v tem času posnel približno 30 filmov, za katere je prejel že vrsto nagrad, je povsem razumljivo, da je bil večer zelo dobro obiskan. _
Na sobotnem večeru je Aljoša Žerjal prikazal pet svojih filmov: najprej film o Firencah, ki je prejel prvo nagrado, nato film o Rižarni, tem kraju mučeništva, ki ga je Žerjal posnel, ko Rižarna še ni bila urejena, ko je njena
notranjost še živo pričala o tem, kar se je v njej-med vojno dogajalo. Tretji film nosi naslov »Sentimentalno potovanje« ter je nekakšen sprehod skozi naravo in njene lepote. Film »Normandija« je Žerjal posnel na obisku tega predela Francije, ki je odigral tudi v drugi svetovni vojni pomembno vlogo. Za konec je zavrtel še film »Štiri zlata dekleta Krasa«, ki je posvečen namiznoteniškim igralkam Krasa, ki so bile v letih 1983 in 1984
, ki so bili s prikazanimi filmi zelo zadovoljni, se bodo prav gotovo udeležili tudi prihodnjih dveh večerov, na katerih bo Aljoša Žerjal prikazal še deset svojih filmov. V ta program namerava avtor vključiti še filmski večer o Vietnamu, o katerem je pripravil kar dva filma. Datum tega večera bo še objavljen.
Gosta je v imenu društva pozdravila predsednica Devana Černič, ki se mu je na koncu, v imenu vseh, za lep večer tudi zahvalila.
državne prvakinje. Udeleženci večera
Frančiški Glavič v slovo

Vsem, ki smo jo ; dan za dnem srečevali po šentjakobskem klancu na poti od doma v cerkev, hitre hoje, rahlo sklonjeno, sivolaso gospo Francko, nam jej hudo ob misli, da' nas je za vedno za- i pustila. Gospa*
Francka Glavičeva, vzor slovenske žene in matere, ki je izgorela v ljubezni do svojega slovenskega farnega občestva pri Sv. Jakobu, naše zamejske skupnosti, predvsem pa do svojih dragih, je zapustila med nami bolečo praznino. Iz rodnih Kovčic je pred 70 leti prišla v Trst, kjer je s Karlom Glavičem ustvarila svojo družino. Žal pa je moral mož zaradi ekonomskih razmer kmalu v Argentino, od koder se ni več vrnil. Ostala je sama s tremi nedoraslimi otroki, prepuščena skrbi in trdemu ter težkemu delu. Kdo od
starejših se ne spomni Glavičeve družine na Stari policiji. Kljub revščini je bil Glavičev dom vedno poln veselja in petja. Koliko Franckinih rojakov iz rodnih Brkinov je v njenem prijaznem, skromnem domu našlo svoje začasno bivališče. Polnih 12 let sta na Stari policiji domovali Zora Perelo in njena mati. Koliko idej, želja in načrtov je bilo skovanih pod častitljivimi oboki Stare policije. Slovensko jedro na Stari policiji ni ostalo skrito tedanjim oblastem, zato je morala gospa Francka skozi devet zaporov, od Trsta do Perugie. Bombni napad na Trst ji je do kraja razdejal dom in tako se je njeno življenje nadaljevalo v vsakdanji skrbi in delu. Gospa Glavičeva je v celoti izpolnila svoje načelo, naj ne ve desnica, kaj počne levica. Ostajala je vedno skromna, tiha in ob robu. Ža svoje delo in trpljenje ni nikdar in od nikogar prejela nobenega priznanja. Izgubili smo pošteno, delovno, zavedno ženo, mater. Za. vse, kar si storila, hvala, draga nona Francka!
gledališča
VERDI
Danes, 14. t. m., ob 20. uri (red_A/B) premiera LA LADY MACBETH D. Šostakoviča. Dirigent Niksa Bareza, režiser Giulio Chazalettes.
V četrtek ob. 20. uri (red B/H) druga predstava.
koncerti
Glasbena matica - Trst obvešča svoje abonente in obiskovalce koncertov, da je nastop TRŽAŠKEGA OKTETA prenesen na torek, 28. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Prodaja vstopnic od torka, 21. t. m„ dalje v Pasaži Protti.
razne prireditve
KD Lipa vabi jutri, 15. t. m., ob 20.30 v Bazoviški dom na koncert MPZ Primorec - Tabor. Vodi M. Šček.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom, jutri, 15. t. m„ ob 20.30 gostuje dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj z veseloigro Damira Feigla LJUDSKI GLAS -BOŽJI GLAS. Režija D. Gorup. Na večeru sodeluje harmonikarski ansambel Mi-ramar pod vodstvom E. Zajec. Vabljeni!
PD Slovenec in kmetovalci iz Boršta in Zabrežca vabijo jutri, 15. t. m., ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na predavanje inž. Darka Sedmaka na temo SANACIJA OLJKE PO POZEBI TER ZAŠČITA PRED ŠKODLJIVCI.
SKD Vigred vabi na predavanje z diapozitivi KARAKORUM '86, ki bo v četrtek 16. t. m., ob 20. uri v COŠ S. Gruden v Šempolaju. Gost bo Duško Jelinčič. Udeležite se!
razna obvestila
Centro Turistico Studentesco e Gio-vanile (Študentski in mladinski turistični center) obvešča svoje člane, da so na razpolago programi za študij jezikov v tujini za poletje '87.
Člani in vsi, ki so zainteresirani, se lahko oglasijo na sedežu Centra na Trgu Dalmazia 3/B za vsakršno informacijo.
Krožek V. ŠČEK - Ul. Machiavelli 22/11 - vabi danes, 14. t. m., ob 18. uri na okroglo mizo: KAKŠNO GLEDALIŠČE IN ZA KOGA? Pogovor bodo uvedli Rafko Dolhar, Marija Ferletič, Saša Rudolf, Livij Valenčič in Vladimir Vremec.
Taborniki RMV - Trst - Gorica naprošamo vse člane, bivše člane in prijatelje, da nam pomagate pri urejevanju rodovega arhiva. V ta namen bi radi zbrali čimveč gradiva, ki je še po domovih oziroma na sedežih družin. Zato prosimo vse tiste, ki hranijo za RMV zanimiv material, da ga prinesejo v Narodno in študijsko knjižnico, Ul. sv. Frančiška 20/1 (od ponedeljka do petka, od 9. do 18. ure) ali na Odsek za zgodovino pri NŠK, Ul. Petronio 4 (od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure). Hvala za sodelovanje.
kino
ARISTON - 16,00, 22.00 Crimini del cuo-
re, kom., ZDA 1986, 105’; r. Bruce Be-resford, i. Diane Keaton, Jessica Lange in Sissy Spaček.
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Scuola di polizia IV, kom., ZDA 1987, 90/ r. Jim Drake; i. Steve Guttenberg.
EKCELSIOR II - 17.00, 21.45 Ultimo tango a Parigi, dram., Fr.-It. 1973, 129'; r. Bernardo Bertolucci; i. Marlon Brando, Marie Schneider, □ □
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Mosguito Coast, dram., ZDA 1986, 117'; r. Peter Weir; i. Harrison Ford, Helen Mirren.
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Nightmare — i guerrieri del sogno, srh., ZDA 1986, 100'; r. Chuck Russell; i. Freddy Krueger, Patricia Arguette, □
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Corpi nudi, porn.,DD
PENICE - 17.30, 22.15 Nessuna pleta, dram., ZDA 1986, 107'; r. Richard Pear-ce; i. Kim Basinger, Richard Gere.
MIGNON - 16.00, 22.15 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120'; r. Ran-da Haines; i. William Hurt, Marlee Matlin.
EDEN - 15.30, 22.00 Golden girls, porn.,
□ □
CAPITOL - 16.00, 22.00 Gli aristogatti,
ris., Wolfgang Reitherman; 78'. ALCIONE - Zaprto zaradi popravil. LUMIERE PICE - 17.00, 21.30 II sole a mezzanotte, ZDA 1985, 105'; r. Taylor Hackford; i. Mikhail Baryshnikov, Gre-gory Hines.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 II co-lore dei soldi, kom., ZDA 1986, 120'; r. Martin Scorsese; i. Paul Newman, Tom Cruise.
RADIO - 15.30, 21.30 Donne inguiete,
porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
šolske vesti
Izčrpane pokrajinske lestvice za poučevanje na slovenskih šolah. Tisti, ki do 30. t. m. dosežejo predpisani naslov, lahko prosijo za vključitev v izčrpane pokrajinske lestvice suplentov. Ponovno prošnjo morajo vložiti tudi tisti suplenti, ki imajo že mesto na šolah v tem šolskem letu in prihajajo iz izčrpanih pokrajinskih lestvic. Rok za predložitev prošnje zapade 30. t. m. Informacije dobite na Sindikatu slovenske šole, Ul. Filzi 8 - tel. 61193, v ponedeljek, sredo in petek od 11. do 12. ure; v torek in četrtek od 16. do 17. ure.
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren vabi starše na skupne govorilne ure, ki bodo v šolskih prostorih danes, 14. t. m.: ob 18. uri 2. A, 2. C, 5. B, 2. ki. 1. in ob 19.30 2. B., 4. A, V. v. g., 3. ki. 1.
SLOVENSKO 5 STALNO „ „ GLEDALIŠČE V TRSTU
».SLOVENSKO ^ STALNO „ ^GLEDALIŠČE f V TRSTU
Patrick Suskind
KONTRABAS
Režija: ŽARKO PETAN
Igra ANTON PETJE
v četrtek, 16. aprila, ob 16. uri - RED I - mladinski v soboto, 18. aprila, ob 20.30 - RED F - druga sobota
v ponedeljek, 20. aprila, ob 16. uri - RED G - popoldan na dan praznika
mm KMEČKA IN OBRT-sUSfS NA HRANILNICA fiSIpM IN POSOJILNICA V NABREŽINI
Taborniška organizacija RMV Trst - Gorica
vabi na predavanje z diapozitivi
KARAKORUM 86
ki bo danes, 14. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Naš gost bo Duško Jelinčič.
Vabljeni!
V nedeljo, 12. t. m., sta praznovala v Barkovljah
MARIJA in VENČEK STAREC
zlato poroko. Iskreno jima čestitata ter jima želita še mnogo zdravih in srečnih let, da bi jih preživela v krogu svojih dragih,hči Lilijana in sin Rado z družinama.
izleti
KD Rovte-Kolonkovec priredi dvodnevni izlet 19. in 20. aprila v ROVINJ. Vpisovanja v Ul. Monte Sernio 27 ob sobotah od 8. do 10. ure ali po telefonu 827528 ob uri kosila.
KD Kraški dom organizira v nedeljo, 3. maja, izlet na Koroško. Vpisovanje pri Vesni Guštin - Repen 54, Olgi Vodopivec - Repen 140, Mari Guštin - Col 12.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 14. aprila
IRENEJ
Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 18.49 - Dolžina dneva 13.27 - Luna vzide ob 19.36 in zatone ob 5.22.
Jutri, SREDA, 14. aprila
NASTJA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.34 najnižja -56 cm, ob 10.40 najvišja 36 cm, ob 16.18 najnižja -37 cm, ob 22.29 najvišja 59
VREME VČERAJ: temperatura zraka 15 stopinj, zračni tlak 1015,5 mb narašča, veter 20 km na uro severovzhodnik, bur-ja s sunki do 65 km na uro, vlaga 37-od-stotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 11,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Sara Vrech, Anna Co-lapoli, Giada Galvano
UMRLI SO: 92-letni Giuseppe Bolaffio, 77-letna Emilia Rupel vd. Starc, 84-letna Clementina Viscovich in Vlacich, 63-let-na Maria Rubino por. Karis, 63-letna Cristina Oliva in Fabbro, 76-letna Celli-na Olivetto, 83-letna Elvira Cossutta, 84-letna Emilia Vatovec, 78-letna Augusta Cattaruzza, 78-letna Elisabetta Soukup, 89-letni ‘ Giuseppe Casanova, 56-letni Claudio De Mattia Toffoli, 83-letna Anna Burlovich vd. Mihcic.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 13., do sobote,
18. aprila 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 112 (Barkovlje), Ul. Combi 19.
Dnevna služba - tudi od 19.30 do 20.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Ul. dellJstria 35. PROSEK (tel. 225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. dellJstria 35, Trg Ospedale 8. PROSEK (tel. 2225141/225340), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
H. Ch. Andersen - M. Sosič
OLE LUK
Pravljica
Režija MARKO SOSIČ Danes, 14. t.m., ob 10. uri
SLOVENSKI KLUB v Trstu
UL sv. Frančiška 20/11 ter
ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODNILNEGA GIBANJA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE vabita na TORKOV VEČER Danes, 14. t. m.,ob 20.30.
Gosta večera bosta bivši politični komisar Briško-beneškega odreda in 20. brigade, avtor monografije
Na zahodnih mejah -1943
in kustos Goriškega muzeja prof. SLAVICA PLAHUTA, ki je knjigo strokovno recenzirala. Vljudno vabljeni člani kluba, aktivisti in bivši borci, predvsem pa mladina.
mali oglasi
PRODAM dirkalno kolo PINARELLO model montello SLX, rabljeno 3 mesece. Tel. od 13.30 do 14.30 ali v večernih urah na št. 0481/30890.
KOCIJAN LADI - Dolina 147 je odprl osmico. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Boris Živec v Kolud-rovci. Toči belo vino in teran.
SPRETEN NATAKAR išče tudi 3-krat tedensko zaposlitev. Tel. 291169.
OSMICO je v Repnu št. 2 odprl Stano Ravbar. Toči belo in črno vino.
IŠČEM NUJNO inštruktorja za matematiko višjih šol. Tel. 631961.
PRODAM VESPO PX125E, letnik '85, 4.000 km. Tel. v večernih urah na št. 227214.
KUPIM hišo na Tržaškem Krasu ali v okolici Trsta. Plačam v gotovini. Tel. 567004.
PRODAM plastični motorni čoln, 4 m, 75 kg, z motorjem Evinrude - 20 k. s., z vodnimi smučmi ter vso dodatno opremo za 2.500.000 lir. Tel. 413576.
PRODAM računalnik Amstrad - Schpei-ter 6128 - Personal s floppy disk, barvnim monitorjem ter veliko uporabnih programov. Tel. 302748.
PRODAM vespo ET 3, letnik 1982 v odličnem stanju, cena po dogovoru. Tel. 828946 po 20.30.
PRODAM počitniško prikolico Rolle super 2001, malo rabljeno za 4 - 5 oseb. Tel. 200634.
PRODAM kmečki voziček Goldoni, nosilnost 600 kg in frezo Goldoni. Tel.
_ 200634.
ŽENSKA srednjih let, vitalna, išče v Trstu zaposlitev za nekaj ur dnevno. Lahko tudi tipkanje v slovenskem jeziku. Tel. 575436.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -razstavljata ANI TRETJAK in SERGEJ GLINKOV.
V	umetnostni galeriji Krožka RAS,
Ul. S. Caterina 2, bo do 18. t. m. razstavljal slikar MAURO LIKAR.
V	umetnostni galeriji Al Bastione razstavlja do 24. t. m. Roberto DAMBRO-SI.
Na sedežu Združenja VOLTAIRE -
Trg S. Giovanni 3 - bo do 30. aprila razstavljal svoja dela slikar ZVEST APPO-LONIO.
čestitke
Dunjo in Giannija je osrečilo rojstvo hčerke NIKOL. Vso srečo in zadovoljstvo v življenju jim želijo teta Laura, stric Gičko, Loredana in Sandor.
Berite
»Novi Matajur«
NARODNA
IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA ODSEK ZA SLOVENSKI JEZIK
obvešča, da redno deluje
Jezikovna
posvetovalnica
Urnik: vsak torek popoldne od 15. do 17. ure v prostorih NŠK, Trst, UL sv. Frančiška 20, L nad-str., tel. 040/774333.
____________prispevki__________________
Namesto cvetja na grob bratranca Srečka Schwambergerja darujeta Marija in Viktorija 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
Ob 10. obletnici smrti drage mame Zofije darujejo hčere 50.000 lir za Kulturni dom v Lonjerju.
Zora in Evgen Čuk darujeta 50.000 lir za sekcijo KPI Zorko Kralj - Trebče.
Ob 10. obletnici smrti drage mame Zofije Pečar darujeta hčerki Vida in Bianka z družinami 50.000 lir za Kulturni dom v Lonjerju.
V	spomin na Silvestra Olenika darujejo Darinka, Vanda in Virgilio 60.000 lir za KD Primorsko - Mačkolje.
Ob plačilu članarine so prispevali za Društvo slovenskih upokojencev: Zoro Starc 2.000 lir, Bojana Modrijan 7.000 lir, Adalgisa Biekar 5.000 lir.
Ob 9. obletnici smrti Marija_ Debellija. daruje žena Mara 20.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
V	spomin na planinskega prijatelja Pavla Volka daruje dr. Sonja Mašera
50.000	lir za SPDT.
V	spomin na novinarja Rudija Udoviča darujeta Angela in Karlo Gec 20.000 lir za SPDT.
Ob 9. obletnici očetove smrti daruje Lida z družino 20.000 lir za MPZ Glasbene matice.
V	spomin na dragega Klavdija darujeta teta Marta in stric Rafael 10.000 lir za KD Lipa v Bazovici in 10.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
Namesto cvetja na grob pok. Srečka Schwambergerja darujeta Marta in Rafael Kocijan 10.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici.
Namesto cvetja na grob drage tete Francke Glavič daruje Magda 50.000 lir za Marijin dom v Ul. Risorta in 50.000 lir za novo cerkev v Portorožu.
Namesto cvetja na grob Angela Stocca daruje Angelo Skerk 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Luciana Frassinellija daruje družina 50.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na_ Luciana Frassinellija darujejo Jana in Štefi Pertot 15.000 lir, Laura in Ivan Ban 15.000 lir za MPZ V. Mirk.
Namesto cvetja na grob Luciana Frassinellija darujejo nečaki 130.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Luciana Frassinellija daruje Egon Daneu 10.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na dragega brata in svaka Alojzija Kosmača darujeta Marija in Pie-ro 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Luciana Frassinellija darujejo Liči in Lojzi Kapun 30.000 lir, Marija in Vasilij 15.000 lir, Ivanka in Savica Starc 20.000 "lir 20.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Alojza Briščika, Srečka Štoko in Mirka Cibica darujeta Ivanka in Savica Starc 30.000 lir za MPZ V. Mirk.
Ob 20. obletnici smrti moža in očeta Karla Cibica darujeta Savica in Erika
20.000	lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Luciana Frassinellija darujejo Nada Kemperle 10.000 lir, Sonja in Mario Štoka 20.000 lir.
Norka Škerlavaj daruje 4.500 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
V	spomin na dragega bratranca Emila Goloba darujeta Milena in Mirko z družino 50.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Branka Grahonjo daruje družina Petaros (Gročana) 15.000 lir za KD Krasno polje in 15.000 lir za vzdrževanje vaškega spomenika padlim.
V	spomin na Luciana Frassinellija darujejo Pina, Marina in Savino 50.000 lir za KD Prosek-Kontovel, 50.000 lir za ŠD Primorje ter 50.000 lir za moški zbor V. Mirk.
V	počastitev spomina na Borisa Košuta daruje družina Malalan 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
doma
in v svetu dobro poznan
menjalnica	o. 4. m?
SLOVENIJALES
TRGOVINA
Ameriški dolar............. 1280.—
Nemška marka ................ 710.50
Francoski frank............ 211.50
Holandski florint ......... 627. -
Belgijski frank............... 33.30
Funt šterling............... 2050.
Irski šterling.............. 1870.
Danska krona................. 184.
Grška drahma .............. 9.—
Kanadski dolar ............... 950.
Japonski jen................... 8.30
Švicarski frank ......’.... 856.
Avstrijski šiling............ 100.75
Norveška krona ............ 186.-
Švedska krona.............. 200.—
Portugalski eskudo............. 8.50
Španska peseta................. 9.50
Avstralski dolar .......... 860.
Debeli dinar................... 1.85
Drobni dinar................... 1.90
DHIlf D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 Dv»ll\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Ob zaključku filmskega festivala v Salsomaggioveju
Kramerjev Toc’s Kingdom favorit
Nekaj možnosti imata tudi tajvanski in jugoslovanski film Rajka Grlica - Občinstvo navdušeno sprejelo nov Rohmerjev film
SALSOMAGGIORE TERME — Sal-
dežju se končuje. Na vikend pa je vedro nebo privabilo na festivalsko prizorišče velika imena, tako so se pojavili Marcello Mastroianni, Hanna Schygulla. Sergio Leone in Domingue Sanda (igrala je v Corps et Piens) sta bila tu že od začetka. Michele Placido, Ornella Muti in Roberto Benigni so bili razmeroma lahka žrtev radovednega opazovanja široke množice ljudi, ki se je v soboto, nabrala v gostoljubnem mestecu.
Zvečer je bila namreč premierska predstavitev novega Rohmerovega filma 4 Aventures de Reinette et Mira-belle (na kratko: Reinette in Mirabel-le). Erič Rohmer je na lanskem beneškem festivalu (končno) odnesel zlatega leva. Tudi zato so gledalci v nabito polni dvorani Teatra nuova sprejeli novi film z navdušenjem. Avtentičnost in problemskost vsakdanjosti je žarela iz preproste svežine obeh glavnih igralk. Doseženi rezultat pa je bil sad dolgega skupnega truda in domala gledališko premišljenega dela, tako je dejala Jdelle Miguel - Reinette. V življenju in pogovorih med dekletoma se izpostavlja nasprotje med zdravo naravo (Reinette) in mestom (Mirabel-le), med moralno izbiro in svobodo. Po stari, a opuščeni navadi je filmu sledil komični prizorček Coffee and cigaret-tes (Kava in tobak), skupno delo režiserja Jima Jarmusha in igralcev Be-nignija in Stevena Wrighta. Slednji pravi prvemu: Jaz nočem k zobozdravniku, pojdi ti. Prav. Oba pa dvigata skodelice s kirurško mirno roko...
Izven konkurence sta bila predstavljena še Thafs Life (Tako je življenje) Blaka Edvvardsa, kmalu prav gotovo uspešnica na italijanskih filmskih platnih, in delo poljske režiserke Agniesz-ke Holland Kobjeta samotna (Sama), ki govori o 40-letni ženski, ki ji ljubezen ne lajša življenja. Film ni še doživel predstavitve v domovini, čeprav je bil posnet že 81. leta.
Stalen in kljub snovi nezamorjen je bil La ley del deseo (Zakon poželenja, 1986), ki je ob katalonskem Preko ljubezenske strasti drugi španski film v konkurenci. Homoseksualna razmerja
sofilm TV Festival je prišel do svojega zaključnega dne. V dežju se je začel, v
priznanega režiserja Ouintera je avtor Pedro Aldomovar iznesel v spretno zgrajeni zgodbi, ki se igra z resničnostjo v poskočnem humorju. Zakon poželenja ne pozna vmesnih poti: vse ali nič. Nič: režiserjevim ljubincem je usojena smrt, Ouinteru žalovanje. Garda tolpe kilerjev v filmu Straighe to Hell (Naravnost v pekel, Velika Britanija 1986) nima iste nesreče. Režiser Alex Cox (Sid and Nancy) je v prvih petnajstih minutah same akcije genialno vodil film v parodijo vesterna, v celoti pa je prijetno gledljivo delo le mastna paša za distributerje. Anarho-idna londonska »klapa« se je v španski puščavi vsekakor zabavala. A' flor do mar (Na morski gladini, Portugalska 86), ki ga je režiral Joao Cesar Monte-iro, se suče okoli skrivnostnega ranjenca (terorist?, prekupčevalec z orožjem?), ki ga lepa Laura Morante spravi pod streho. Vendar pa režiserju ne uspe povsem združiti pristno akcijske zgodbe s posnetki, ki silijo v evo-kacijo preteklosti in pravljičnosti. Iz-nešenih je veliko elementov: kriza portugalske buržoazije po revoluciji, terorizem sredstev množičnega obveščanja, ljubezen, želja po življenju in svetu, a pravi odnos režiserja do le-teh ne pride do izraza. Ironija? Resnobno pripovedovanje? Film pa je mestoma res očarljiv.
Moč sinteze, ki je Monteiro ne zmore, je dosegel film Toc's Kingdom (Doktorjevo kraljestvo, Francija-Portu-galska-ZDA 1987) Roberta Kramerja, pisca scenarija za film Stalne stvari. Iz navidez obrabljene zasnove, kot je srečanje med očetom in pozabljenim sinom, izdela Kramer večplasten in vsebinsko nadvse zanimiv film. Režija je odlična, natančna in bujna z osamljenim padcem. Večna vprašanja življenja in smrti se prepletajo z zgodovinskimi razsežnostmi le-teh. Zapiti in zagrenjeni doktor je bil zapustil Ameriko in prebredel v svojem življenju vse glavne zgodovinske dogodke zadnjih desetletij: Vietnam, razna revolucionarna gibanja po svetu in podobno. Ustavil se je nato na drugi strani Velike luže, kjer je našel svoj svet. Svet na robu, svet odtegnjenega bivanja: hiša ob pustem pristanišču, predmestje in vsakdanja pešpot do bolnice. Skozi doktorjevo življenje se kaže spektrum različnih človeških eksistenc: oče je borec za napredek, zdravnik, smrtnik. Skratka film je cult-mo-vie krepke generacije štiridesetih let.
Po osebni presoji postavljam film Tocs Kingdom za favorita med doslej prikazanimi. Bosta Grilčev Za sreču je potrebno troje ali tajvanski Lianlian fengehen možni alternativi za izbiro žiriie?
ALEŠ DOKTORIČ
Pred festivalom v Cannesu
PARIZ Čez nekaj dni, 16. aprila, bodo organizatorji canneskega festivala na uradni tiskovni konferenci predstavili vse filme, ki se letos nameravajo potegovati za nagrado na uglednem festivalu. Medtem ko francoski tisk napoveduje francoske konkurente, pa tudi nekaj italijanskih, se že prepletajo ocene in predvidevanja.
Parrisien libere objavlja vest, da bodo na festivalu v konkurenci sodelovali trije francoski filmi: Sous le soleil de satan Mauricea Pialata (po Bernanosovem romanu), v katerem bodo nastopali Gerard Depardieu, Sandrine Bonnaire in sam režiser; L' ete en pente douce Gerarda Krawzcyka, v katerem se bodo pojavili Pauline Lavont, Guy Marchand, Jacgues Villeret in Jean-Pierre Bacri; Champ d' honneur Jean-Pierrea Denisa s Črisom Campionom. Časopis predvideva, da bodo poseben uspeh doživeli The Wales of August Lindsaya Andersona, Radio Days Woodyja Allena in Re Lear Jean-Luca Godarda.
Po mnenju istega časopisa naj bi Italijo zastopali: Cronaca di una morte annunciata Francesca Rosija z Ornello Muti, Anthonyjem Delonom in Gian Mario Volontejem; La famiglia Ettoreja Scole z Vittoriom Gasmannom, Fanny Ar-dant in Stefanio Sandrelli; Julija e Juha Petra del Monte; Good Morning Babylonia bratov Taviani; izven konkurence naj bi bil prisoten L' intervista Federica Fellinija.
Pripravlja:	nedelja, ob 11. uri
Iztok Jelačin
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Vsak teden imam pred seboj težavno nalogo, začetek... Recimo, da ga danes ne bo. Lestvica Vročih 10 nadaljuje svoje aprilsko popotovanje po glasovnicah zamejstva in Primorske, vse skupaj pa je zbrano v lestvici tega tedna, ki je zelo spremenjena...
Štev. tednov na lestvici 5	Lestvica pretekli teden 3	1.	Morandi-Tozzi-Ruggeri - Si pub dare di piu
3	9	2.	Europe - Carrie
2	5	3.	Level 42 - Running In The Family
3	7	4.	Bon Jovi - Living On A Prayer
2	, 10	5.	Simply Red - The Right Thing
11	1	6.	Bangles - Walk Like An Egyptian
4	8	7.	Whitney Houston - Ali At Once
8	2	8.	Europe - Rock The Night
—	—	9.	Spandau Ballet - How Many Lies
—	—-	10.	Colin James Hay - Looking For Jack
Spremembe, spremembe... Na vrhu zdaj trojica sosedov, Europe zdaj naskakujejo vrh s svojim tretjim hitom, ki ne pomeni kariesa..., teči v družini bo morda zelo popularen šport, Bon Jovi in Simply Red so vedno bližje vrelišču, Bangles so mesto na vrhu izgubile, Whitney Houston se vzpenja počasi, a sigurno, najbolj vroč motiv prejšnjega meseca se ohlaja, na devetem in desetem mestu pa imamo novosti, skupino Spandau Ballet, ki je naletela na izjemen sprejem v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, ki se sprašuje o količinah laži, ki jih moramo vsak dan zaužiti, Colin James Hay, pevec bivše zelo dobre skupine Man At Work, pa išče Jacka, ki bi bil lahko kdorkoli od nas...
Čeprav z zamudo, za naštevanje objektivnih in subjektivnih težav je tu premalo prostora (kar je dobro!), danes objavljamo tri velike nagrade Vročih 10. Prva nagrada je dvojni kasetofon in radio Toshiba, darilo Splošne banke Koper, druga nagrada je 7-dnevni paket s polpenzionom za eno osebo v hotelu Šport na Pokljuki, ki je darilo Hotelov Simonov zaliv iz Izole, tretja nagrada pa je Heard-phone radio Haka, darilo Primorskih novic. Najprej pa glasovnice, brez katerih sreče ne bo.
Z nagradami sodelujejo:
® Sr-
X-------------------------------------------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:.....................................................
Naslov:.............................................................
Glasujem za:........................................................
Moj predlog:........................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi
□E
RAI 1
RAI 2

RAI 3
RTV Ljubljana
□
TV Koper
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nan.: Professione pericolp!
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La famiglia Brady
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?, vmes (13.30) Dnevnik
14.15	Nad.: Santa Teresa d'Avilla
15.15	Rubrika: Italijanske kronike
15.45	Izobraž. oddaja: Shede
16.15	Nanizanka: La baia dei cedri
16.45	Risanka: Walt Disneyjev svet
17.30	Risanka: Tao Tao
17.45	Izobraževalna oddaja: Slovar
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Aktualna oddaja: Spaziolibero
18.30	Nanizanki: Pika Nogavička,
19.00	Mednarodno letališče
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualna oddaja: Primer
21.30	Film: Come far volare il tempo (dram., ZDA 1980, r. Lee Grant)
22.30	Dnevnik, nato 2. del filma
23.15	Sanremske zvezde: Level 42
23.50	Dnevnik - Zadnje vesti
0.05 Aktualnosti: Hvala, ne kadim
11.15	Izobraževalna oddaja: Monografije (1. del)
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - kakor mi
13.30	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Informativna oddaja o sodstvu
18.05	Filmske novosti
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: LTspettore Derrick
19.35	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Gli inesorabili (vestern, ZDA 1960, r. John Huston, i. Audrey Hepburn, Burt Lancas-ter)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Informativna oddaja: Mixer - soočenje
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Nočni film: Furore (dram., ZDA 1940, r. John Ford, i. Henry Fonda, John Carradine)
12.05	Inf. oddaja: Virgil (2. del)
12.35	Aktualnosti: Mednarodna panorama - Zgodovina prestopništva
13.00	Informativna oddaja: Tkanine, blago, moda
13.30	Tečaj angleščine
14.00	Informativna oddaja: Filo diretto - Pomoč pri domači nalogi
14.30	Mladinska oddaja: Jeans
15.40	Film: La figlia del Corsaro Ver-de (pust., It. 1941, r. Enrico
Guazzoni, i. Doris Duranti)
17.05	Zabavna oddaja: Vse o... nas
18.00	Informat. odd.: Stiffelius
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti: O Furlanskih izseljencih v Argentini
20.05	Izobraževalna oddaja: L'altra faccia di... (2. del)
20.30	Film: Corri, mamma corri (dram., r. Richard I. Heffron, i. Joanne Woodward, John Considine)
22.05	Dnevnik
22.10	Aktualna oddaja: I luoghi di-menticati dal cinema
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Nad.: Ritorno a Brideshead
10.00	TV mozaik - Šolska TV: Vesolje - Rob večnosti
11.00	Jezikovni utrinki
11.05	Matineja. Tečaj angleščine
11.35	Tečaj francoščine
16.15	TV mozaik (ponovitev)
17.20	Poročila
17.25	Otroška oddaja: Domača naloga (A. Brvar-I. Pediček, kratki igrani film, zasnovan na "antipeda-goški" poemi Andreja Brvarja; r. Igor Pediček, i. Rok Mlakar, Maks Furijan, Mila Kačič, Evgen Car)
17.45	Mladinska oddaja: Ex Libris (ponovitev, 4. odd.)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Močno zdravilo (2. del)
21.15	Aktualno - Teme in dileme: Jugoslovansko kmetijstvo še ni našlo svoje poti (pred plenumom CK ZKJ o jugoslovanskem in slovenskem kmetijstvu)
22.30	Dnevnik
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški spored
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: ČEDAD — Stališče slovenskih katoličanov o zakonski zaščiti ŠPETER — Primorska poje se nagiba h koncu
BOLJUNEC — Partizanski spomeniki ponovno pomazani GORICA *- Protest dijakov in organizacij zaradi šolskega centra
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nanizanka: Evin vek
20.20	Izžrebanje loterije 20.25 TV Novice
20.30	Film: Vivi, ragazza vivi (dram., r. Lorenzo Artale)
21.45	TVD Vsedanes
21.50	Vivi, ragazza vivi (2. del)
22.30	Jug. koš. prvenstvo, play off
23.40	Glasbena oddaja: Jazz na ekranu
Jjlj CANALE 5	___
7.00	Jutranja oddaja: Dobro jutro, Italija
7.05	Risanke
7.50	Inf. odd.: In studio
8.10	Rubrike: Forum, 8.30 Magazine, 9.25 Come stai?
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Donne in cerca d'amore (kom., ZDA 1959, r. Jean Negules-co, i. Hope Lange, Stephen Boyd)
17.00	Nanizanka: L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	Nadaljevanka: La figlia di Mistral (4. del)
22.30	Tednik: Nonsolomoda
23.30	Šport: Golf
0.45 Nanizanka: Sguadra speciale
| ^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-
re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.50 Otr. odd.: Ciao ciao, vmes risanke Annette, Mila e Shiro, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlie's Angels
20.30	Film: Il petomane (kom. It. 1983, r. Pa-sguale Festa Campa-nile, i. Ugo Tognazzi, Mariangela Melato)
22.25 Film: Divorzio stile New York (dram., ZDA 1979, r. Robert Young, i. Jeremy Ley, Trini Alvaraldo)
0.15 Nanizanki: Ironside, 1.05 Switch
ITALIA1	____
8.30 Naniz.: Fantasilandia 9.15 Film: Cal il selvaggio (kom., ZDA 1976, r. William Hale, i. David Janssen, Trish Van Devere)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did Camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otr. odd.: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny, Sandy, Lupin
18.00	Nan.: La časa nella prateria, 19.00 Arnold,
19.30	Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio minipony
20.30	Film:	Phenomena
(groz., It. 1985, r. Dario Argento, i. Daria Nico-lodi, Jennifer Connel-
iy)
22.40	Variete: Lupo solitario
23.50	Rock opolnoči: The Stones in The Park 0.50 Nanizanki: A-Team,
1.45	La strana coppia
reiUIflil TELEPADOVA
13.00	Risanki: Casper, 13.30 Jabber Jaw
14.00	Nad.: Happy end
14.45	Aktualnosti
15.00	Rubrika: D come don-na
16.30	Risanke: Il fichissimo, Gigi, Voltron, Tran-sformers, Ghosbusters
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Aloha Paradise
20.30	Film: La gatta da pela-re (kom., It. 1981. r. Pip-po Franco, i. Pippo Franco, Janet Agren)
22.20	Nanizanka: Bolero
23.20	Filmske novosti
24.00	Nočni film: Oggi a Berlino (dram., It. 1962, r. Piero Vivarelli)
[ ^ TELEFRIUH
13.30	Nad.:RosadeLejos
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, 15.00 Roberta Pelle
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanka: Verdi
19.00	Dnevnik
20.00	Zabavna oddaja: Sta-sera mi butto
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa 1.00 Glasbena oddaja
News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
22.30	Ned. nog. tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ne-diški zvon (pon.); 8.55 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Poljudno čtivo, Prehrana in zdravje, Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Glasbene skice: Mladi mladim; 15.45 Postni govor; 16.00 V znamenju Rdečega križa; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijska igra: Ulikses (James Joyce, prevod Janez Gradišnik, rež. Jože Babič).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Izbrali smo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Mozaik;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Franca Puharja; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Koncert Simfoničnega orkestra AG; 21.05 Radijska igra: Tone Peršak - Kamen;
22.30	Pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Operetna glasba; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu radia Koper; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Revija primorskih in zamejskih pihalnih orkestrov; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Istra, ki je ne poznamo; 1L30 Na prvi strani;
11.35	Rubrika o prehrani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizzatissi-mi; 16.45 Sedemdeseta leta; 17.00 Bub-bling; 18.00 High power; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 17.00 Okno na Benečijo; 19.30 Smeh in glasba;
20.30	Bonton; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Od včeraj oddaja na frekvenci 100,3 MHz za Kras, 100,4 MHz za Trst, 100,5 MHz za Zahodni Kras.
Enotno praznovanje praznika dela
Ob 25-letnici šole Glasbene matice
V nedeljo, 5. aprila
V Gradišču prvomajsko zborovanje sindikalnih zvez CGIL-CISL-UIL
Nocoj v Kulturnem domu cvet primorskih glasbenih šol
Osrednji prvomajski shod bo tudi letos v Gradišču, pripravljajo pa ga, skupno, sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL. Potek množične manifestacije delavcev in občanov nasploh se bo odvijal po -ustaljenem scenariju: sredi dopoldneva se bodo udeleženci zbrali v Drevoredu Trieste, odkoder bodo v sprevodu šli po glavnih ulicah mesta ob Soči. Ob 10.30 bo prvomajski shod s pozdravi delegacij in govorom sindikalnih predstavnikov. Prvomajskega zborovanja se bo predvidoma udeležil član vsedržavnega vodstva ene od treh sindikalnih zvez. Žal še niso sporočili imena.
Po zborovanju bo koncert pihalnega orkestra iz Tržiča, ob 12. uri pa bodo v dvorani Bergamas odprli fotografsko in dokumentarno razstavo o prvomajskih zborovanjih na Goriškem ter o sindikalnih bojih na Goriškem. Osrednji temi letošnjega shoda bosta graditev mednarodne in razredne solidarnosti v svetu, prizadevanja za utrjevanje miru in izbojevanje demokracije
ter reševanje težkih zapletenih gospodarskih vprašanj na Goriškem.
Proslave ob Mednarodnem delavskem prazniku bodo tudi v raznih drugih krajih na Goriškem. Tako v Opatjem selu, v Doberdobu, v Števerjanu.
Prireditve, ubrane na temo miru, gospodarskega in družbenega napredka pa bodo tudi v tednu pred prvim majem. Tako velja posebej opozoriti na javno razpravo, ki bo 30. aprila zvečer v mladinskem domu v Tržiču, v rajonu Marcelliana, na temo Spremembe v Cerkvi in v delavskem razredu v. spreminjajoči se družbi. Udeležbo v razpravi sta napovedala goriški in videmski nadškof, prisotni bodo področni tajniki sindikalnih zvez CGIL-CISL-UIL.
■ Jutri ob 20. uri se bo sestal rajonski svet v Štandrežu. Razpravljal bo o uporabi sklada, ki ga ima v dotaciji, ter o možnosti ureditve knjižnice v prostorih javnega centra.
Po sobotnem srečanju dijakov Primorske v obeh Goricah bo Kulturni dom v Gorici nocoj gostil nekak DOSP glasbenih šol. Na skupnem koncertu se bodo predstavili gojenci kar. trinajstih glasbenih šol iz vseh središč Primorske ter in Trsta, Gorice in videmske pokrajine. Prireditelja večera sta šola Glasbene matice v Gorici in Društvo glasbenih pedagogov Primorske. To društvo vsako leto prireja v pomladanskem času, v raznih krajih na obeh straneh meje koncertna srečanja mladih primorskih glasbenikov. Regionalni koncerti so letos bili konec marca v Špetru v Benečiji, Piranu, Sežani in Idriji.
Ob koncu teh nastopov prirejajo še enega, zaključnega značaja. Ta bo nocoj v Gorici s pričetkom ob 20.30 v Kulturnem domu. Izbira našega mesta ni naključna, saj praznuje letos šola Glasbene matice 25-letnico delovanja. Zaključno srečanje glasbenih šol Primorske bo tako zadobilo slovesnejši značaj in se uvrstilo v niz prireditev,
s katerimi goriška glasbena šola praznuje četrt stoletja plodnega pedagoškega delovanja na glasbenem polju. Leta 1962 je namreč Glasbena matica odprla v našem mestu podružnico, ki je pričela delovati tako v mestu, kot tudi v nekaterih krajih na našem podeželju, kjer se pouk vrši tudi danes.
Spored nocojšnjega koncerta bo izredno bogat in raznolik. Predstavili se bodo gojenci vseh glasbenih šol na Primorskem. To so šole v Ajdovščini, Ilirski Bistrici, Idriji, Postojni, Tolminu, Sežani, Novi Gorici, Kopru, Izoli, Piranu, iz naše dežele pa šole Glasbene matice iz Trsta, Gorice ter, letos prvič, iz Špetra v Benečiji. Vsaka šola bo predstavila po nekaj boljših točk, ki so jih gojenci naštudirali v letošnjem šolskem letu. Priložnost bomo tako imeli poslušati mlade perspektivne soliste, skupine v raznih komornih sestavah od dua do kvinteta, pa tudi cel orkester gojencev glasbene šole iz Kopra.
V kavarni Principe
Osemdeset milijonov na nogometni stavi
Od nekaj nad 21 milijard lir, kolikor znaša nagradni fond, ki ga bodo razdelili med dobitnike športnih stav To-tocalcio, bo nekaj nad 80 milijonov lir prišlo tudi v Gorico. V kavarni Principe, na začetku Verdijevega korza, v križišču s Semeniško ulico, je bil namreč vplačan listek, ki bo navrgel nekaj nad 80 milijonov lir. Zaenkrat neznani dobitnik najbrž nikoli ne bomo izvedeli za ime — je zadel tri-najstico in kot kaže še sedem dvanajstič . Trinajstica je vredna nekaj nad 66 milijonov lir, dvanajstice pa nekaj nad dva milijona lir vsaka. Kakor je pač že pravilo, možnosti za ugotovitev srečnega dobitnika skoraj ni.
Omeniti velja, da je v kavarni Principe to prvi tako visok zadetek na stavi Totocalcio. Manjši dobitki sicer niso nobena redkost. Pred tremi leti je neznanec zadel okrog 30 milijonov lir s trinajstico.
Varstvo okolja
- samo besede?
Kolikšen je delež industrije pri onesnaževanju okolja, kolikšen je delež avtomobilov, stanovanjskih in drugih objektov ? Odgovor je lahko samo približen, saj do zdaj nimamo na razpolago točnih podatkov, ker je bilo meritev bolj malo doslej. Vprašanju smo pač (in na žalost še zmeraj) namenjali premalo pozornosti, tudi ukrepov proti najhujšim onesnaževalcem okolja menda do zdaj ni bilo veliko.
Gledano skozi drobnogled, imajo pri onesnaževanju precejšen delež ogrevalne naprave v stanovanjskih hišah. Menda pa se ta delež ne da primerjati z izpušnimi plini avtomobilov in drugih vozil. Slišati je, da se prav te dni v Gorici odvijajo meritve o prisotnosti svinca v zraku. V mestu pa so tudi nekatere tovarne, ki, vsaj po zunanjih znakih sodeč, nikakor ne upoštevajo določil glede varstva okolja. Posnetek, ki je nastal te dni na območju Drevoreda 20. septembra, je dovolj jasen.
Pokrajinski kongres KD se je sklenil
Crisci vnovič pokrajinski tajnik Dve listi za pokrajinski odbor
Gianfranco Crisci je bil vnovič izvoljen za pokrajinskega tajnika Krščanske demokracije. Na kongresu, ki se je zaključil v nedeljo, je prejel 77 odstotkov glasov. Nekaj manj, kakor na predzadnjem pokrajinskem kongresu stranke, ki je bil pred dvema letoma v Krminu. Čeprav je bil pred kongresom dosežen sporazum, je prišlo med kongresom do ponovne ločitve. Delegati dveh manjših struj so namreč oddali bele glasovnice.	"
Pri volitvah za 36-članski pokrajinski odbor stranke pa so postavili svojo, avtonomno listo in izvolili štiri predstavnike v ta organ. Tudi glede pokrajinskega odbora je bilo pred kongresom doseženo soglasje o enotni in edini listi. Sporazum je bil očitrio bolj formalnega značaja, kar se je pokazalo tudi med sobotno razpravo, kjer je bilo slišati, glede načina vodenja politike na vsedržavni in na krajevni ravni, tudi nekaj ostrih kritik.
Znak, da enotnost in enoglasnost le ni tako trdna, kakor so to skušali
predstaviti. Kot zanimivost velja morda navesti, da se obe struji načelno sklicujeta na vsedržavnega tajnika De Mito in je razlikovanje minimalno. Tako so se kandidati večinske struje predstavili na listi "Area De Mita", manjšinjska struja pa si je zbrala geslo "Linea De Mita".
Pokrajinski odbor se bo v kratkem sestal ter izvolil ožji, desetčlanski odbor ter administrativnega tajnika.
Enaintrideseti kongres Krščanske demokracije na Goriškem se je začel v petek zvečer s pozdravi in branjem poročila pokrajinskega tajnika Crisci-ja. V soboto popoldne je bila na vrsti razprava, v nedeljo pa je bil zaključni del. Sobotne razprave se je udeležil tudi predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti. Pretežni del svojega posega je namenil obravnavi političnega položaja na vsedržavni ravni in pa odnosom med strankami na deželni in krajevni ravni, obrobno pa se je dotaknil tudi vprašanj, ki sodijo bolj na področje osebne polemike .
Obračun za trimesečje januar-marec
Povečanje blagovnega prometa
-m	•	•	.	• VV	rTM V • V
skozi pristanišče v Irzicu
Obračun delovanja tržiškega pristanišča Portorosega je v prvih treh mesecih letos bil nadvse pozitiven. Pretovorili so približno 600 tisoč ton blaga, 85 tisoč več kot v istem razdobju v lanskem letu. Še večji je uspeh, če upoštevamo samo raztovorjeno blago. Tega je bilo od januarja do marca več kot 567 tisoč ton, lani pa 464 tisoč. Z 32 tisoč tonami natovorjenih prvin in izdelkov se je nekoliko zmanjšal obseg dela pri natovarjanju, ki pa je pri delovanju tržiške luke od vedno postranskega pomena.
V posameznih mesecih so letos beležili manjša nihanja. Januarja so pretovorili približno 199 tisoč ton blaga, februarja 212 tisoč, marca pa 189 tisoč. Na nihanja precej vpliva dobava kurilnega olja in premoga za potrebe termoelektrarne ENEL, saj sta prav dve navedeni prvini poglavitni postavki v blagovnem prometu pristana.
Glede preostalega blaga beležijo splošne pozitivne podatke. To velja predvsem za les, ki so ga doslej letos raztovorili res dosti, tako da se Tržič uveljavlja kot najpomembnejše prista-
nišče v Italiji za les. Povečal se je tudi blagovni promet žvepla, žitaric in drugih vrst blaga z izjemo železa. Glede tega gre omeniti, da so v prejšnjih mesecih imeli nekaj carinskih težav, tako da se je kaka ladja preusmerila v druga pristanišča.
Vpričo teh podatkov, ki jih je posredovalo luško poveljstvo, lahko govorimo o uspešnem poslovanju, ki ga potrjujejo tudi podatki Družbe pristaniških delavcev. Ob povečanju prometa se je povečal tudi obseg dela za pri-staniščnike.
Iz protesta prekinili promet v Gradežu
Nekaj sto prebivalcev Gradeža se je v nedeljo popoldne odločilo za svojevrstno obliko protesta proti zaprtju bplnišnice. Najprej so na dvižnem mostu, na cesti proti Ogleju ustavili promet, nato pa podobno blokado uresničili še v samem centru mesta. Posledice: kilometrske vrste avtomobilov nedeljskih in tudi tujih turistov.
Lep koncert dua Sue in Jung Hae
Združenje Lipizer je v nedeljo, 5. aprila, priredilo v goriškem Avditoriju izreden izvensezonski -koncert dua Kang, to je violinistke Hae Sun Kang — ki smo jo v Gorici že večkrat poslušali, potem ko je leta 82 zmagala natečaj »R. Lipizer« — in njene sestre, pianistke Hae Jung, s katero tvorita prefinjen in homogen duo. Predstavili sta najprej linearno Haendlovo Sonato št. 4 v D-duru, potem Beethovnovo Sonato op. 30, ki je po formi klasično uravnovešena, tematično pa izredno občutena in učinkovita. Violina Hae Sun je tudi v najvišjih tonih izredno čista in klavirska spremljava se ji stalno prilagaja v zanimivem dialogu.
Drugi del programa se je začel s Shumannovo Sonato v a-molu op. 105, kjer se je prodornost violinistke še bolje pokazala, saj svoj igralni vir-tuozizem uporablja za sensibilno podajanje Shumannovih tem. Višek programa pa je bila prav gotovo skladba »Scherzo-Tarantella« VJieni-awskega, briljantna kompozicija, ki zahteva izredno igralno tehniko. Korejski umetnici sta na zahtevo občinstva kar dvakrat podaljšali program (Kreislerjeve variacije na Corellijevo temo in Corrente lil. Bachove partiture za samo violino).
Prof. Antonio De Nicolo je predstavljal program in uvajal v poslušanje.
V avditoriju koncert sodobne glasbe
Občinska glasbena sezona Glasba in čas ponuja drevi ob 20.30 v avditoriju zanimivo srečanje s sodobno glasbo. Večer bo posvečen sodobnemu skladatelju Lucianu Bertu. Izbor njegovih skladb je pripravil glasbeni kritik Enzo Restagno, sodelavec dnevnika Repubblica in tednika Espresso. Predstavili bodo štiri med seboj zelo različne skladbe, ki so nastale v obdobju od 1946. do 1982. leta.
Sopranistka Stelia Doz bo ob spremljavi pianista Pabia Niedra zapela štiri Bertove ljudske pesmi, Luisa Sel-lo bo zaigrala Sekvenco za flavto, Eli-sabetta Giorgi pa Sekvenco za harfo.. Spored bosta zaključila violinista Fer-nanda Selvaggio in Aleksander Župančič z izborom skladateljevih značilnih violinskih duetov.
DRUŠTVO GLASBENIH PEDAGOGOV PRIMORSKE in
ŠOLA GLASBENE MATICE GORICA
vabita na
ZAKLJUČNO SREČANJE GLASBENIH ŠOL PRIMORSKE
Kulturni dom v Gorici danes, 14. aprila, ob 20.30
OBČINSKO GLEDALIŠČE KRMIN
Filmska sezona E il cinema va...
Danes ob 19.30 in 21.30
TUTTO IN UNA NOTTE
ODBOR ZA DORAŠČAJOČO MLADINO pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi in dijaška domova S. KOSOVEL - Trst ter S. GREGORČIČ - Gorica
prirejajo letovanja za otroke in mladino:
—	na Tatrah od 22. 6. do 4. 7. in od 6. 7. do 18. 7. za otroke od 6. do 11. leta starosti;
—	v Tolminu od 29. 6. do 15. 7. od 10. do 17. leta;
—	v Savudriji od 8. do 20. 8. za otroke od 9. do 14. leta.
Informacije in vpisovanje do 30. t. m. na sedežih SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 744249) in v Gorici (Ul. Malta 2, tel. 84644) od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure.
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
Danes, 14. aprila, ob 18.30 — odprtje dokumentarne razstave o Slovencih v videmski pokrajini
SLOVENCI TAM ZA GORO
Jutri, 15. aprila, ob 20.30 predavanje novinarja Stojana Spetiča o novem valu v Sovjetski zvezi po Mihailu Gorbačovu
MOSKOVSKA POMLAD
Obe prireditvi bosta v Kulturnem domu.
Zaposlovanje tujcev na črno: prijavili avtoprevoznika
Vprašanje zaposlovanja tujih delavcev je danes izredno aktualno. Ne samo zaradi novega zakona, ki predvideva ureditev staleža tujih delavcev, ki so danes zaposleni na črno (v ta namen je treba prošnje vložiti na kvesturo do 27. aprila), pač pa zaradi vse pogostejšega odkrivanja organizirane mreže "trgovanja" s tujo delovno silo.
Na Goriškem in Tržaškem so v prejšnjih tednih zajeli večje skupine predvsem azijskih državljanov, ki so se nameravali zaposliti v Italiji.
V tem okviru je goriška mejna policija poostrila nadzorstvo, ne samo na mejnih prehodih, pač pa tudi nad podjetji, o katerih sumijo, da na nedovoljen način zaposlujejo tujce. V prvi vrsti gre za avtoprevozniška podjetja.
Te dni je policija prijavila videmskega avtoprevoznika C. G. (zaradi preiskovalne tajnosti nam niso posredovali celega imena in priimka). Avtoprevoznik, ki je že v preteklosti imel opravka s pravico zaradi podobnega
prekrška, je zaposlil dva jugoslovanska šoferja. Le-ta sta bila redno prijavljena kot tuja delavca v Italiji, vendar kot zaposlena pri drugem podjetju.
Delodajalca so zaradi tega prijavili pretorju zaradi prekrška, ki ga kaznuje 12. člen zakona 943/1986.
Trčenje v Stražicah
V silovitem trčenju med mercedesom in fiatom uno se je včeraj zjutraj v Stražicah ranil 46-letni Salvatore Monaco iz Gradišča. Do trčenja je prišlo na križišču med Drevoredom Co-lombo in Ul. Toti okrog 7. ure. Monaco je upravljal fiat, iz nasprotne smeri pa je privozil v mercedesu Giuliano Franzot iz Gorice.
Po trčenju je Monaco ostal vkleščen v avtomobilu. Osvobodili so ga gasilci. V splošni bolnišnici so mu zdravniki ugotovili zlom nekaj reber in rano na glavi. Zdravil se bo predvidoma mesec dni.
r. John Landis
______________kino_______________
Gorica
VERDI Zaprto.
CORSO 18.00—22.00 »Su e giu per Be-verly Hills«.
VITTORIA 17.15—22.00 »Ultimo tango a Parigi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
1 rzic
COMUNALE Zaprt.
EKCELSIOR 17.30—22.00 »Oggetto di desiderio«.
Krmin
COMUNALE 19.30—21.30 »Tutto in una notte«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Kronični samomorilec«.
DESKLE 19.30 »Kiborg«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Rita Bassi, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
Okrogla miza o sožitju med Slovenci in Italijani v Furlaniji-Julijski krajini
Udeleženci okrogle mize v redakciji Primorskega dnevnika
V naši deželi, še posebno v Trstu, se dogaja, da je dovoljeno v odnosu do slovenske narodnostne skupnosti govoriti pogosto na način, kakršnega se je posluževal na začetku dvajsetih let Francesco Giunta. Federali, ki so mu sledili, do njihovih današnjih duhovnih naslednikov, niso spremenili svojega besedišča in miselnega obzorja. Dogajalo se je kvečjemu, da so v tem ali drugem obdobju pod pritiskom pametnejših in plemenitejših ljudi utišali svoj glas in nam s tem vzbujali iluzijo, da njihova zalega umira. Koliko smo se zmotili, smo imeli priložnost spoznati v zadnjih desetih letih in še posebno v zadnjih mesecih, ko je postalo skoraj za vse sile ustavnega loka in zunaj njega nadvse dobičkonosno, da se čimbolj distancirajo od Slovencev ali pa da po njih udarjajo s prvo gorjačo, ki jim je pri roki. Ker se s takim stanjem ne moremo sprijazniti, in v prepričanju, da italijanske javnosti v naši deželi ni vreči vse v en koš, smo sklenili organizirati z nekaterimi intelektualnimi in politični delavci okroglo mizo, da se na nevezan in sproščen način pogovorimo o vprašanju sožitja med Slovenci in Italijani. Našemu vabilu so se odzvali Silvio Cumpeta, predsednik goriške Pokrajine, Elvio Guagnini, profesor italijanskega jezika in literature na tržaški filozofski fakulteti, Stelio Spadaro, odgovorni za kulturo pri KPJ, in Sergio Tavano, profesor bizantinske umetnosti na filozofski fakulteti v Trstu.
PIRJEVEC: V zadnjem času imamo občutek, da smo se, kar se tiče odnosov med Slovenci in Italijani v našem prostoru, znašli v novi ledeni dobi namesto v odjugi, v katero smo upali. V trenutku krize se je izkazalo, kako zelo je še v pogojih dialog med tu živečimi etnijami in kako je pogojen na emotivni ravni. Kakšen je vaš odnos do razmer, do katerih je prišlo, in žrtev, katerih so predvsem Slovenci v Italji?
CUMPETA: Želim pohvaliti pobudo Primorskega dnevnika zaradi te ponovne vzpostavitve dialoga, čeprav bi z druge strani rekel, da do resnične prekinitve ni nikoli prišlo, kljub nesrečnim dogodkom, ki pa niso odvisni od naše volje, temveč so vezani predvsem na odnose med državama. Mislim, da smo si vsi edini v prepričanju, da smo tisti, ki živimo v tem obmejnem prostoru, v zadnjih letih, ne glede na formalne odnose med Italijo in Jugoslavijo, okrepili in pospešili dialog s slovensko skupnostjo. Dogodki konec novembra so seveda tragično odjeknili tako v italijanski kot v slovenski javnosti, naš dialog je zaradi njih trpel. Vendar bi rekel, da moramo z njim nadaljevati, na gospodarskem, socialnem, predvsem pa na kulturnem področju.
GUAGNINI: Kot je rekel Pirjevec, doživljamo krizne trenutke, ki jih pogojujejo razni faktorji, od ekonomskih do tistih, kakršen je bil tragični incident, ko se zdi, da nazadujemo v odnosih med obema skupnostima ob meji. Za nas vse je pač žalostno brati v časopisih ali slišati reakcije, ki nas tudi s svojim besediščem spominjajo na že daljno preteklost. Vendar sem prepričan, da ti dogodki ne morejo zarezati zares globoko v odnose, ki so se oblikovali v zadnjih letih. Po mojem je vsekakor treba zatreti v kali vzroke kriz, ki imajo potem odjek tudi v vsakdanjem obnašanju ljudi, v njihovi govorici. Reagirati moramo tako na politični ravni, kakor tudi tako, da vedno boljše spoznavamo naše razmere in globlje vzroke naših medsebojnih odnosov. Pri tem je seveda računati na rast novih generacij, ki imajo že sedaj dokaj različno miselnost od starih. Prepričan sem, da se je v tem smislu nekaj premaknilo in da se dialog, kljub krizam, ne da ustaviti.
TAVANO: Incident, o katerem govorimo, je povzročil pretirane reakcije. Nekaterim je bil seveda kar dobrodošel, saj so lahko dali duška svoji sovražnosti do tistega harmoničnega bistva, ki je značilno za našo kulturo. Po mojem pogojuje našo civilizacijo sožitje različnih komponent, ki pa ga mnogi nočejo videti, temveč raje poudarjajo razlike. In vendar naša kultura ne temelji samo na strpnosti, temveč je izraz neke notranje harmonije. Zato mi tudi ni všeč, da nekateri uporabljajo besedo strpnost, ki predpostavlja odnos superiornosti nasproti nekomu, ki ga samo prenašamo. Mnogim je seveda všeč, da se utišajo tisti glasovi, ki prihajajo iz preteklosti, tudi bližnje. Všeč jim je, da mladi ne poznajo tiste bistvene poteze našega področja, ki se je izražala v spajanju tako furlanskega kot slovenskega elementa, in ga je zaznamovala ter bogatila pluralnost kulturnih izročil.
SPADARO: Že leta spremljam te probleme in vedno znova se mi zdi, da smo priča sedaj korakom naprej, sedaj korakom nazaj, da moramo vedno znova, predvsem v zavesti Italijanov, utrjevati že dosežene postojanke. Upali smo, da bo čas sam od sebe zacelil nasprotovanja in sovraštva, ki so se nakopičila v naši zgodovini, toda če gledamo na nekatere mlade, na nekatere šole - pri tem govorim iz osebne izkušnje - si ne moremo kaj, da bi ne priznali, kako znova in znova vzplam-tevajo stara čustva in stara miselnost. Z druge strani pa bi vendarle rekel, da se nekaj premika in to zaradi tega, ker gre ves svet v smer komunikacij e, kroženja idej. Pri nas se mora končno zasidrati zavest, da je slovenska prisotnost v tem prostoru del kulturne, civilne, socialne normalnosti. Moramo se otresti občutka, da je treba izkazovati Slovencem solidarnost; da moramo s tem izražati našo strpnost. V preteklosti je prišlo med nami gotovo do razhajanj in nasprotij, na vse to ne gre pozabiti, pri tem pa ne gre zanemariti, da moramo nadaljevati z medsebojno diskusijo o naši bodočnosti, o našem kulturnem razvoju. Zato se mi je zdelo čudno, ko so nekatere politične sile v času bližnje krize zaustavile naše kulturno sodelovanje, kajti prav v takih trenutkih je treba še okrepiti kulturno delo.
GUAGNINI: Naj k povedanemu dodam še kratko misel o tržaški preteklosti in o tem, da je ta Trst postal nekakšen mit, tako na narodni kot na mednarodni ravni. Zavest, da je tržaška zgodovina nekaj posebnega, da jo zaznamuje sožitje in spajanje različnih etnij, postaja vzrok zanimanja, ki ne more ostati brez odjeka v Trstu sa-
mem. Vračamo se k tezam, ki jih je postavil Slataper na začetku stoletja: imamo srečo, da živimo v mestu, kjer so različne skupnosti, različne kulture, in takšne razmere moramo izrabiti na ploden način.
TAVANO: Ta ugotovitev je brez dvoma zanimiva, čeprav tudi ne gre zanemariti dejstva, da mnogi vidijo tržaško kompleksnost samo v nemško-italijanski dvojnosti, medtem ko skušajo zanemariti njeno slovensko komponento. Dosti govorimo o Mittelevro-pi in pri tem pozabljamo, da gre za resničnost, ki je tripolarna, in v kateri slovenski pol zaradi svoje jezikovne, kulturne in etnične dediščine lahko pomeni veliko obogatitev.
GUAGNINI: In vendar se tudi ta zavest širi, in to na najrazličnejše načine. Naj spomnim na primer na pripovedi koroške pisateljice Ingeborg Bachman, ki je živela v Rimu, a v svojih delih toliko pisala o svetu Slovencev, Nemcev, Italijanov. Njene knjige začenjajo krožiti tudi v Italiji in vzpodbujajo 'razmišljanje o zapletenosti našega prostora. V njih mi sami odkrivamo svojo identiteto, naše družinske zgodbe, ki so zakoreninjene v tako različnih stvarnostih. Gre za psihološko razvejanost, ki nas pogojuje, in katere se zavedamo vedno bolj tudi na ravni kulture.
CUMPETA: Navezati bi se želel na to, kar je rekel Spadaro o strahu političnih sil. Nosijo pač s sabo dediščino, ki jih pogojuje, in ki je povezana s celotno zgodovino naših krajev od iredentizma sem. Še je živa misel o premoči italijanske kulture nad slovensko, in prav naloga kulturnikov je, da politične sile, ki so pod vplivom starih shem, vedno znova silijo na nova pota, jim odpirajo nove poglede.
SPADARO: Naj razvijem misel o razvejanosti naše stvarnosti, ki sta jo zastavila Tavano in Guagnini. Brez dvoma drži, da se zavest o tej naši razvejanosti širi, vendar prehaja večkrat v nekakšen čuden kozmopolitizem, v katerem je prostora za vse, razen za Slovence. Mislim, da je tu jedro vprašanja: nihče se ni vznemiril, ko je škof govoril v srbščini in v grščini, komaj pa je povedal nekaj besed tudi v slovenščini, ni bilo protestov ne konca ne kraja. Skratka misel, da so Slovenci sestavni del naše stvarnosti, je mnogim še tuja.
PIRJEVEC: Če gledam na vprašanje razvejanosti s slovenskega zornega
kota, bi dejal, da jo večkrat spremlja površnost in celo zadrtost določene italijanske kulture. Vsak dan se tako-rekoč soočamo z indiferenco določenih kulturnih krogov v odnosu do pritiska, kateremu so podvrženi Slovenci. Naj navedem samo sramotilne napise na zidovih, dejstvo, da so italijanski študentje verbalno napadli med košarkarsko tekmo svoje slovenske vrstnike. Gre za hude dogodke, ki dobivajo kar rasistične dimenzije, a v Trstu jih sprejemajo kot samo po sebi umevno dejstvo. Če bi se na primer pojavil kljukasti križ na sinagogi, bi o tem pisali vsi italijanski časopisi. Ta različni odnos do različnih sestavnih skupin mesta se mi zdi nadvse značilen. Glede površnega odnosa do slovenskih problemov se spet spomnimo škofa, ki z ene strani sicer vošči v slovenščini, z druge pa v intervjuju, v katerem se za ta voščila opravičuje, uporablja besedišče, ki ni daleč od tistega, ki ga uporabljajo nacionalisti. Govori o bi-lingvizmu in ga pojmuje prav tako, kot ga pojmujejo najbolj nazadnjaške sile v Trstu. Dejstvo, da dobršen del kulturne srenje v naših krajih ne reagira na pritiske, katerim so Slovenci izpostavljeni, se mi zdi skratka zelo značilno in je za nas vzrok za vedno novo čudenje in grenkobo.
TAVANO: Zdi se mi, da smo do zdaj naredili, če že ne izčrpen pa vsaj dokaj kompleksen krog. Na zatožno klop je bila postavljena kultura in mislim, da je treba zares poklicati k odgovornosti tiste, ki so poklicani vsaj, da diskutirajo o problemih, ne pa da jih puščajo v mirni in lagodni nevednosti. Rekli smo, da pogosto koncept razvejanosti zdrkne v kozmopolitizem, ki postane lahko tudi beg, če ga ne razumemo v njegovih pozitivnih razsežnostih. Mi moramo sprejeti pozitivne vrednote drugačnosti, moramo se odtegniti od tiste zaprtosti, v kateri smo bili vzgojeni, in ji zoperstaviti utopijo drugačnosti.
GUAGNINI: Vtis imam, da so v Trstu mnogim od nas institucije, v katerih smo bili oblikovani, odtegnile možnosti, da se seznanimo s kompleksnostjo sveta, v katerem živimo. Mnogi med nami smo morali šele pozneje pridobiti te informacije. Jaz sem na primer mnoge stvari o slovenski kulturi spoznal; ko sem bral še kot študent Meriggijevo knjigo o slovenski literaturi. Spominjam se, da me je očarala zgodba slovenske reforme, škofa
Bonoma, o kateri mi ni nihče nikdar nič povedal. Mislim, da je na slovenski strani v tem smislu situacija boljša. Slovenec ima vpogled v svojo in italijansko stran, medtem ko Italijan tega nima, temveč se mora potruditi, da si prilasti tista sredstva, ki so potrebna, da razume svojo lastno raznolikost.
TAVANO: Prav v tem je naloga intelektualca. Če je povezan s svojo zemljo, če je pošten in odkrit do samega sebe in do resničnosti, mora odražati to situacijo. Tudi je treba dati dol-žnostno priznanje tistim, ki se ravnajo v skladu s temi načeli, tudi če to marsikomu ni všeč. Spomnimo se le, koliko negodovanja je povzročilo Tomiz-zovo Boljše življenje pri dobromisle-čih, saj so mu očitali, da je izdajalec, medtem ko je v resnici prikazal neko zelo trpko stvarnost svoje ožje domovine. Mislim, da je potrebno dokaj poguma, da vztrajaš na teh pozicijah, pa čeprav ne bi govoril o herojstvu, temveč preprosto, kot sem že rekel, o poštenosti v misli, o poštenosti razmišljanja.
SPADARO: V mislih imam začetne Pirjevčeve besede, ki je govoril o stalnem občutku ogroženosti Slovencev. Zadnjič sem govoril s prijateljem, ki mi je pripovedoval, kako na športnih tekmah, če hočejo žaliti, še vedno kriče ščavi, ščavi. Treba je skratka odpraviti to ozračje ostilnosti v zavesti, da ne bomo mogli ustvariti skupne prostore med Slovenci, Furlani in Italijani, če ne bomo vsakomur priznali, kar mu gre. Šele na podlagi te različnosti bomo lahko ustvarili enotnost, ki ne sme biti nekaj homogenega in poenostavljenega, temveč rezultat različnosti. Pri tem je treba zarezati globoko v tražaško družbo, ustvariti tisti animus, ki je potreben, da se stvari spremenijo. Spomnimo se na usodo, ki je doletela Pirjevčevo knjigo o Slovenski prisotnosti v Trstu. Izdala jo je Pokrajina in jo je namenila šolam, toda te je niso spravile med dijake, čeprav je bila nabita z informacijami. Včasih imamo celo na razpolago instrumente, a ni pravega odnosa do njih, so pač rezultati nični.
GUAGNINI: Jasno je, da ni dovolj proizvajati informacije, temveč da je treba tudi ustvariti pogoje zato, da se bodo informacije širile.
SPADARO:. To dejstvo mora biti zelo jasno. V preteklosti smo pogosto mislili, da gre samo za tehniko infor-
miranja, medtem ko je v resnici po mojem treba ustvariti kulturni program, pri katerem morajo sodelovati intelektualci iz Trsta in Gorice.
PIRJEVEC: Zaključiti bi želel s citatom ameriškega zgodovinarja Ulama, ki je pred kratkim dejal, da je mogoče celo zgodovino Rusije povzeti z naslovoma dveh romanov: Što delat, Kto vi-novat (Kdo je in Kaj storiti?). Mislim, da je mogoče tudi našo zgodovino re-zimirati s tema dvema naslovoma. Pustimo ob strani prvega in se dotaknimo raje drugega: Kaj storiti? V Trstu se vedno srečujem z nekakšnim tabujem. Pred kratkim sem bil povabljen na italijansko višjo srednjo šolo in sem tam študentom in profesorjem govoril o Vzhodni Evropi. V problematiko sem vpletel seveda tudi slovenska vprašanja, vendar v tem simpatičnem ambientu, ki mi je sledil tudi z zanimanjem, nisem našel, kar se Slovencev tiče, odziva. V diskusiji smo se dotaknili marsičesa, govorili smo dosti o Judih, o Slovencih pa nobenega vprašanja. Zdi se, kot da je to tabu, ki se ga ljudje boje. Kako odpraviti te psihološke zapore vsaj med mladimi?
SPADARO: Po mojem tako, da vključimo kulturno ponudbo Slovencev v Trstu in v Gorici kot nekaj povsem vsakdanjega v normalno življenje. Ne smemo jim dati ultimativnega tona ali skoraj obtoževati italijansko večino. Ne, postati mora povsem normalno, da se ljudje zanimajo za zadnjo razstavo Franka Vecchieta, za poezijo Aceta Mermolje, za Merkujevo glasbo. Prepričan sem, daje potreben zakon o globalni zaščiti, toda ob tem zakonu se mora tudi oblikovati neka kulturna komunikacija, ki mora biti povsem samoumevna.
CUMPETA: Strinjam se s to ugotovitvijo. Pri tem pa je treba seveda poudariti, da imajo veliko odgovornost politične sile. Priznati pa moram, da nimam dosti zaupanja v zmožnost politikov, da ujamejo korak s temi vprašanji, kajti preveč je vseh mogočih pritiskov in interesov. Jasno je, da od takšnega političnega razreda, kakršen je v naši deželi, ni mogoče pričakovati velikih zamahov in širokih obzorij. Obenem pa je treba tudi spomniti na veliko odgovornost slovenske narodnostne skupnosti, ki se je v teh letih pogosto znašla v obrambnem položaju in se je pač avtomatično zaprla vase. Te skušnjave se morajo Slovenci otresti, pa tudi občutka za to, kar so dosegli. Brez dvoma je bila življenjskost Slovencev v zadnjih letih velika, in treba se je soočati z njo in z bogastvom slovenske narodnostne skupnosti. To pa ne pomeni, da bi se ta skupnost ne vključila kot ena od komponent naše stvarnosti v življenje celote.
GUAGNINI: Pri odgovoru na zadnje vprašanje, ki nam je bilo zastavljeno, bi predvsem opozoril na dejstvo, da je treba predvsem ustvariti neko normalno situacijo, v kateri bo izmenjava mnenj, izkušenj, informacij med Slovenci in Italijani nekaj povsem naravnega. Take razmere je treba ustvariti povsod, kjer delamo, živimo in smo kakorkoli aktivni. V tem smislu sem imel, moram reči, dokaj sreče. Ko je Spadaro prej omenjal Vecchieta, sem mislil na zadnjo knjigo Kravosa in Vecchieta »Sredozemlje« in na sodelovanje, ki smo ga vzpostavili s temi osebami že v času univerzitetnega študija pri reviji »Lasterisco«. V njej smo govorili o italijanski literaturi, pa tudi o slovenski, začeli smo prevajati Kosovela. Gre pač za osebne izkušnje, ki pa vendar niso ostale brez sledu v našem nadaljnjem delu.
TAVANO: Želel bi razviti misel Cumpete o tem, da so se Slovenci morali v samoobrambi pred agresivnostjo zazreti včasih v svoj ponos, ki pa jih tudi zapira vase. Mislim, da moramo ta samoobrambni refleks, ki je nekje mehaničen, razumeti in jim pomagati, da se rešijo občutka ogroženosti. Mislim, da se moramo zamisliti nad tem, ko se morajo postaviti v odnos previdnosti, obrambe. Želel bi si več kontaktov, ki naj mi pomagajo, da bolje spoznam Slovence, in da oni bolje spoznajo mene. Želel bi si, da bi to postalo stvar našega vsakdana in pri tem mislim, da so predvsem lokalne inštitucije poklicane, da tako stvarnost, tudi s sredstvi, ki jih imajo na razpolago, realizirajo.
PIRJEVEC: Če dovolite, bi naš pogovor zaključil prav z ugotovitvijo, da Tavanov poseg ponuja predmet za nov razgovor o tem, v kakšnih institucionalnih okvirih organizirati tisti prenos informacij in spoznanj, ki naj nas rešijo stereotipnih idej, v katere smo pogosto še vedno pogojeni. Za danes pa hvala.
Okroglo mizo je vodil in gradivo pripravil za objavo JOŽE PIRJEVEC.
Na VN Brazilije v formuli ena je zmagal prvak Prost
Le korak od Stewartovega rekorda
	v jugoslovanskih n	og	ometnih ligah
Tudi Velež v boju za naslov
RIO DE JANEIRO Sreča je zmeraj zaveznik močnejšega. Za svetovnega prvaka v formuli ena, Francoza Alaina Prosta, je to pravilo gotovo veljavno, saj je novo sezono začel tako, kot je bil sklenil lansko, v kateri je zaradi smole Mansella s pnevmatikami v zadnjem hipu osvojil naslov.
Na VN Brazilije v Jacarepaguaju je spet izkoristil težave tekmecev s pnevmatikami in dosegel svojo 26. zmago v karieri pred Piguetom (willi-ams) in klubskim tovarišem Johansso-nom, potem ko je vodstvo dokončno prevzel že v 21. krogu. Še ena zmaga, pa bo Prost izenačil rekord slovitega Stewarta. Od boljših je bil Prost edini, ki je dirko končal le z dvema zamenjavama gum, vsi ostali so se morali po pomoč mehanikov zateči najmanj trikrat. Monopol znamke goodyear, ki je po odstopu pirellija edini dobavitelj pnevmatik, je že na zatožni klopi, saj kaže, da ameriška firma zaostaja za tehničnim razvojem bolidov, ker zara-
di pomanjkanja konkurence ne vlaga v dirke toliko denarja, kot včasih.
Uvodna dirka sezone, ki je bila dokaj dolgočasna, je minila brez novosti. Premoč williamsov, lotusov in mclare-nov je še naprej očitna, vse ostale znamke močno zaostajajo za vodilnimi. McLaren je tokrat zmagal predvsem zaradi večje stabilnosti vozil, kar je obvarovalo pnevmatike pred obrabo. Piguet je bil z williamsom menda hitrejši, a očitno nekoliko manj spreten od Prosta, Mansellu je počila guma, Senni na lotusu pa je odpovedal motor, ko je bil na četrtem mestu, njegov klubski tovariš, Japonec Naka-jima, pa je dosegel skromno sedmo mesto. Fabi na benettonu, ki je na poskusnih vožnjah dosegel četrti čas, je moral odstopiti že v 9. krogu. Odpovedal mu je motor.
Uvrstitve ostalih so posledica zgoraj navedenih neprilik favoritov. Cetro mesto ferrarijevca Bergerja je tako vse prej kot spodbudno, saj je za Proštom zaostal za skoraj en krog, Alboreto, ki
je bil nekaj časa tudi tretji, pa je zavozil s proge.
Prihodnja dirka v Imoli (2. maja) za VN San Marina zaenkrat ne obeta drugačnega scenarija, saj tudi odgovorni pri Maranellu priznavajo, da bo do takrat težko odpraviti vse pomanjkljivosti novega modela, ki ga je izdelal inž. Barnard.
VRSTNI RED VN BRAZILIJE
1. Prost (Fr. - mclaren) 1.39'45''141, s povprečno hitrostjo 184 km na uro; 2. Piguet (Br. - williams) po 40"; 3. Jo-hansson (Šve. - mclaren) po 56"; 4. Berger (Av. - ferrari) po 1'39"; 5. Boutsen (Bel. - benetton) po 1 krogu; 6. Man-sell (VB - williams) po 1 krogu; 7. Na-kajima (Jap. - lotus) po 2 krogih); 8. Alboreto (It. - ferrari) po 3 krogih.
LESTVICA ZA SP
Prost 9, Piguet 6, Johansson 4, Berger 3, Boutsen 2, Mansell 1.
LESTVICA HIŠ
1. McLaren 13, Williams 7, Ferrari 3, Benetton 2.
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
25. kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva je bilo kolo velikih presenečenj in dan neuspehov favoritov. Zmagalo ni prav nobeno moštvo velike četverice, Crvena zvezda je izgubila doma, Partizan in Hajduk v gosteh, Dinamo pa je doma komaj remiziral. Naslov prvaka pa se vse bolj nasmiha outsiderju Vardarju, ki ima že štiri točke prednosti.
Crvena zvezda je prvič nastopila brez reprezentanta Milana Jankoviča, ki je med tednom za 400 tisoč dolarjev prestopil k madridskemu Realu (zamenjal bo obolelega Argentinca Valdana). Crveni zvezdi je dobro kazalo, saj je bilo že po 35 minutah igre s Sarajevom 2:0, toda v nadaljevanju je zadnjeuvrščeno Sarajevo napravilo pravi preobrat in doseglo tri gole zapored, od tega dva z U-metrovk. Crveni zvezdi zdaj resno grozi, da se ne bo urvstila niti v pokal UEFA, igralci pa se menda na to že pripravljajo, Ljubljančan Marko Elsner je že zaprosil za odhod k španskemu Sportingu iz Giona. Partizan je z 0:2 izgubil v Osijeku, oba gola je dosegel Karačič, Beograjčani so imeli sicer pobudo, a so kljub temu razočarali. Tako je bilo tudi s Hajdukom na derbiju v Skopju, kjer je bil strelec zmagovitega gola za Vardar spet golgeter Pančev, ki se s štirinajstimi goli že približuje vrhu lestvice strelcev. Zagrebški Dinamo je več napadal kot Sloboda, toda na koncu so bili Zagrebčani lahko celo zadovoljni z remijem. V finišu jih je namreč poraza rešil vratar Stojič, ki je pred dnevi slekel vojaško uniformo. Tudi Rijeka je doma s Čelikom igrala le 0:0, toda treba je reči, da so bili Rečani precej boljši.
Vinkovški Dinamo je med tednom zamenjal trenerja, zdaj ga vodi Džaj-man Markovič, ta poteza pa je moštvu prinesla trenutni uspeh, zmago v Prištini, strelec za Vinkovčane pa je bil Čop. V gosteh je zmagal tudi Velež, s tem pa se je Bajevičevo moštvo vključilo v boj za naslov prvaka. Velež je tretje moštvo, ki lahko računa na naslov prvaka, prva kandidata pa sta Vardar in Hajduk. Položaj bi se utegnil zaplesti v sredo, če bi Vardar ostal nepremagan tudi v gosteh pri Veležu.
V tem primeru najbrž tudi Hajduk ne bi mogel več zaustaviti Vardarja.
V	2. ligi je Maribor doma izgubil z 1:2 pred 5.000 gledalci z zrenjanin-skim Proleterjem, ki ga vodi nekdanji igralec Maribora Milan Djuričič. Vijoličasti so sicer vodili z 1:0 z golom Hafnerja, dve minuti pred koncem pa so si zabili avtogol in izgubili. Mariborčani so se tako spet znašli v kritičnih vodah, z dveh tekem doma so namreč iztržili samo točko.
V	slovenski nogometni ligi je Olimpija v Novi Gorici privabila kar 4.000 gledalcev, ki pa so bili seveda razočarani. Ljubljančani so tudi na tretjem gostovanju zmagali z 1:0, strelec pa je bil Terčič. Uspešen je bil tudi Koper, ki je v gosteh premagal mariborskega Kovinarja, tako da je razlika med vodilnima še naprej štiri točke.
IZIDI 25. KOLA 1. ZNL; Radnički -Spartak 1:0 (0:0), Vardar - Hajduk 1:0 (0:0), Sutjeska - Velež 0:2 (0:0), Crvena zvezda - Sarajevo 2:3 (2:0), Priština -Dinamo V. 0:1 (0:0), Osijek - Partizan 2:0 (2:0), Željezničar - Budučnost 1:0 (1:0), Dinamo Z. - Sloboda 0:0, Rijeka -Čelik 0:0.
VRSTNI RED: Vardar 31, Velež in Hajduk 27, Partizan 25, Budučnost in Osijek 24, Dinamo Z. 23, Rijeka 22, Radnički 21, Sutjeska 20, Željezničar Crvena zvezda in Dinamo V. 19, Čelik, Sloboda in Priština 18, Spartak 17, Sarajevo 16.
PRIHODNJE KOLO (sreda, 15. t. m.): Spartak - Rijeka, Čelik - Dinamo Z., Sloboda - Željezničar, Budučnost -Osijek, Partizan - Priština, Dinamo V. -Crvena zvezda, Sarajevo - Sutjeska, Velež - Vardar, Hajduk - Radnički.
IZIDI 23. KOLA 2. ZNL - ZAHOD: Maribor - Proleter 1:2, Rudar - Kikin-da 1:0, Novi Sad - Šibenik 3:2, Split -Leotar 2:l,Vrbas - Famos 1:1, Borac -Dinamo 0:2, Iskra - Vojvodina 1:3, Mladost - Jedinstvo 1:0, Gosk Jug - Sloga 1:0.
VRSTNI RED: Vojvodina 35, Novi Sad 31, Leotar 29, Kikinda 27, Proleter 25, Borac in Iskra 24, Šibenik in Gošk Jug 23, Mladost in Rudar 22, Jedinstvo 21, Dinamo in Maribor 20, Vrbas in Famos 19, Split in Sloga 15.
PRIHODNJE KOLO: Kikinda - Maribor.
Italijanska košarka: v Vareseju in Cantuju
Drevi polfinalna para
Divarese - Tracer in Arexons - Mobilgirgi: to sta polfinalna para letošnjega italijanskega prvenstva.
Drevi bo tako v Vareseju veliki spopad med moštvom, ki je po prvem delu prvenstva zasluženo osvojilo prvo mesto, in evropskimi prvaki. V drugem polfinalu pa si bosta v Cantuju stala nasproti Arexons in Mobilgirgi iz Caserte. Drugi tekmi bosta v četrtek, 16. t. m., v Milanu oz. v Caser-ti, eventualna tretja srečanja pa 19. t. m. ponovno v Vareseju in Cantuju.
V nedeljo so igrali prvo povratno kolo play-out.
IZIDI: ZELENA SKUPINA: Annabella - Ocean 88:86; Pepper - Spondilatte 67:62; Berloni - Alno 99:89.
LESTVICA: Berloni Turin 10; Annabella Pavia, Ocean Brescia in Alno Fabriano 6; Spondilatte Cremona 2.
RUMENA SKUPINA: Filanto - Yoga 99:96; Jollycolom-bani - Alfa Šprint 90:83; Cantine Riunite - Standa 100:90.
LESTVICA: Filanto Desio 10; Cantine Riunite Reggia Emilia 8; Yoga Bologna in Alfa Sprint Neapelj 6; Jollyco-lombani Forli 4; Standa Reggio Calabria 2. Prihodnje kolo v obeh skupinah bo jutri.
Košarka: jugoslovanski play off
Partizan - Bosna: tretje srečanje
SARAJEVO — Kot se je drugo polfinalno srečanje v Beogradu končalo z zmago Crvene zvezde nad Cibono, tako se je tudi druga tekma v Sarajevu sklenila z zasluženo zmago Bosne nad Partizanom, in sicer s 102:96 (54:44).
Tretji in odločilni srečanji Cibona - C. zvezda m Partizan - Bosna bosta danes v Zagrebu oz. v Beogradu.
Maratonski tek: v svetovnem pokalu v Seulu
Italijani ekipni prvaki
SEUL — Maratonski teki se očitno prilegajo Italijanom. V nedeljo so namreč v Seulu osvojili ekipno zmago na drugem svetovnem pokalu te posebneatletske zvrsti. Zmaga je toliko važnejša, ker so bili tokrat odsotni trije najboljši italijanski maratonci: Pizzolato, Bordin in Poli. Zato pa so se izkazali skoraj neznani atleti, kot Bettiol, Nicosia in Fa-ustini, ki so zavzeli mesta tik pod vrhom. Ekipno so gladko prehiteli Japonsko in Francijo.
Med posamezniki je zmagal, kot že pred dvema letoma, atlet iz Džibutija Šalah, ki je prehitel Japonca Kodamo. Sicer pa posebnih presenečenj, mimo uspeha Italijanov, ni bilo. Ne smemo pa pozabiti izrednega uspeha, ki ga je dosegel jugoslovanski udeleženec Mirko Vindiš iz Ptuja, ki je presenetljivo zasedel 11. mesto s časom 2.13'47 .
Ekipna lestvica maratona: 1. Italija 6.36'38"; 2. Japonska 6.39'23 ; 3. Francija 6.43'46"; 4. Španija 6.43'46"; 5. Grčija 6.45'34"; 6. Švica 6.46'57".
Lestvica posameznikov: 1. Šalah (Džibuti) 2.10'55"i 2. Kodama (Jap.) 2.11'23"; 3. Bettiol (It.) 2.11'28"; 4. Nicosia (It.) 2.12T3"; 5. Faustini 2.12,57".
Tenis: Mecir zmagal v Dallasu
Čehoslovak Miloslav Mecir je osvojil teniško prvenstvo WCT, ki je veljavno tudi za Grand Prix. V finalu je namreč premagal Američana McEnroeja s 3:1 (6:0, 3:6, 6:2, 6:2). Ne smemo pozabiti, da se tega turnirja nista udeležila ne Lendl ne Becker.
Nogomet: v italijanski A ligi
Prvenstvo je spet zanimivo
Odkar se je Maradoni rodila hči, Napoliju ne gre. Prejšnjo nedeljo je iztržil samo neodločen izid, ker je argentinski as letel domov v porodnišnico, to kolo pa je bil celo katastrofalno poražen, najbrž zato, ker se je iz Argentine šele vrnil. Kaj je v porodnišnici Maradona počel, nam ni znano, dejstvo pa je, da v nedeljo proti Veroni ni prišel do žoge in ko se je usnja vendarle dotaknil, je zastreljal enajstmetrovko. Krokarji, ki jih je tudi med ljudmi in športnimi komentatorji vse polno, pravijo, da je štiri kola pred koncem prvenstvo spet odprto. Zagotovo bo tako, saj so nogometaši Napo-lija nadvse nervozni, pri čemer prednjači Bagni, ki se s pridom posveča brcanju nasprotnikovih dragocenih nog...
A vsa stvar ni samo v rokah Napoli-ja, ki zam§n išče solidarnost pri ostalih »južnih« moštvih. Avellino je namreč v nedeljo prepustil obe točki lakomnim Interjevim nogometašem, ki so sedaj le dve točki za vodilnimi. Poseči bo morala višja sila, da se kaj takega več ne zgodi, drugače bodo juž-nofili spet pisali, da je proti njim v teku zarota, ki pirihaja s Ševera: To je seveda res. Tudi Roma je namreč izgubila proti Juventusu, katere igro si je po dolgem času spet ogledal sivi advokat Agnelli. S svojo prisotnostjo je tako vplival, da se je Platini razigral in da so Turinčani prikazali eno svojih najboljših letošnjih iger.
V potrdilo zarote s Severa je tudi zmaga Sampdorie v Ascoliju proti istoimenskemu moštvu, ki se bo bržčas z Udinesejem selil v nižjo ligo, kar se bo zgodilo tudi Atalanti, ki je v nedeljo izgubila na delikatnem gostovanju v Brescii. Skratka, severnjaki se tudi med seboj koljejo...
Nekaj besed moramo spregovoriti tudi o Milanu. Liedholm se je s prejšnjim tednom posvetil svojim vinogradom in izboljšal kakovost svojih vin, tako da so njegovi bivši nogometaši pred tekmo s Torinom srknili požirek, kar jim je bolj prijalo kot pa učiteljeve taktike. Capello, ki sedaj sedi na vodstveni klopi, je tako premagal Torino, pri katerem Radicejeve korenine niso več tako trdne. Celo majave so, saj so Turinčani v hudi krizi.
Nasploh pa lahko rečemo, da pomlad uspava, zaradi tega je bilo doseženih samo 11 golov. V Vidmu, kot je že v navadi, se mreže niso zatresle, a v naši deželi se mreže treseje čisto drugje - blizu nas...(mč)
Izidi 26. kola: Ascoli - Sampdoria 0:1; Avellino - Inter 0:1; Brescia - Ata-lanta 1:0; Fiorentina - Empoli 1:1; Ju-ventus - Roma 2:0; Milan - Torino 1:0; Udinese - Como 0:0; Verona - Napoli 3:0.
Lestvica: Napoli 37; Inter 35; Juven-tus 33; Roma 32; Verona in Milan 31; Sampdoria 30; Como in Avellino 23; Torino in Fiorentina 22; Brescia 21; Empoli 20; Ascoli 18; Atalanta 17; Udinese 12.
Nogomet: vse bolj zapleteno na vrhu italijanske B lige
Triestina: skoraj v nevarnih vodah
Pescara - Triestina 2:0 (1:0)
PESCARA: Minguzzi, Benini, Di Čara, Bosco, Bergodi, Marchegiani, Pagano, Berlinghieri, Rebonato (v 89. min. Mancini), Loseto, Gaudenzi (v 73. min. De Rosa).
TRIESTINA: Gandini, Bagnato, Orlando, Dal Pra, Cerone, Biagini, Šcag-lia (v 55. min. lachini), Strappa, De Falco, Causio, Di Giovanni (v 70. min. Gamberini).
Po mnenju domačih navijačev je v nedeljo Pescara proti Triestini verjetno odigrala svojo najboljšo sezonsko tekmo, medtem ko so Causio in tovariši igrali pod svojim običajnim nivojem. Razlika dveh golov namreč nikakor ne odraža stanja na igrišču in le vratarju Gandiniju ter netočnosti do-
mačih napadalcev se je treba zahvaliti, da ni imel končni izid katastrofalnih razsežnosti.
Sicer pa nosi zmaga domačinov le eno ime: Rebonato. Daleč najboljši strelec prvenstva je namreč dal dva gola, zgrešil enajstmetrovko, zadel prečko ter zapravil še celo vrsto ugodnih priložnosti: skratka, pravi trn v peti tržaške obrambne vrste. Sicer ne smemo pozabiti, da je tudi tokrat Triestina nastopila okrnjena, še bolj od nje pa je bila okrnjena Pescara, saj ji je manjkalo kar pet (!) standardnih igralcev. Za nameček je bil v sredini drugega polčasa zaradi dveh opominov izključen Biagini, tako da se je takrat tekma res predčasno zaključila.
Kaj sedaj? Pescara zasluženo zavzema (skupno s celo vrsto drugih ekip)
drugo mesto na lestvici, Triestina pa, poleg tega, da bo morala opustiti absurdne ambicije po napredovanju bo morala tudi stalno slediti, kaj se dogaja na repu lestvice. Navsezadnje je C-1 liga oddaljena, in to se zdi čudno, le dve točki. Treba bo torej misliti na bodočnost z vso možno stvarnostjo. Na igrišče se bodo kmalu vrnili vsi standardni igralci, pa tudi suha igrišča naj bi pomagala tržaški ekipi. Saj stanje ni posebno »tragično«. Naraščaj (beri Ispiro, Polonia itd.) je soliden, tako da bo za prihodnjo sezono verjetno dovolj nekaj zadetih nakupov. Sedaj pa je važno le, da ne pride do neprijetnih (tretjeligaških) presenečenj.
Izidi 28. kola: Bologna - Cremonese 0:2; Cagliari - Bari 2:2; Catania - Vi-cenza 1:2; Genoa - Messina 1:0; Lazio -Cesena 1:0; Parma - Arezzo 0:0; Pescara - Triestina 2:0; Piša - Campobasso 2:1; Sambenedettese - Lecce 2:1; Ta-ranto - Modena 1:0.
Lestvica: Cremonese 34; Pescara, Genoa, Cesena, Piša in Parma 32; Messina 31; Lecce 28; Bari in Modena 27; Triestina in Arezzo 26; Lazio in Bologna 25; Vicenza, Catania in Sambenedettese 24; Taranto 22; Campobasso 21; Cagliari 18.
Prihodnje kolo (18. 4.): Arezzo -Sambenedettese; Bari - Vicenza; Campobasso - Catania; Cesena - Cagliari; Cremonese - Pescara; Genoa - Piša; Lecce - Parma; Messina - Bologna; Modena - Lazio; Triestina - Taranto.
SEDAJ JE PRAVI ČAS ZA PRENOVO VAŠE KOPALNICE
EflTRO	D kopalne banje
s hidromasažo
RGdO	□ kabine za tuširanje
□ oprema za kopalnice
UL. MADONNINA 43 Tel. 768787
Hokej na kotalkah: prvenstvo A-2 lige
Goričani napredovali v najvišjo ligo
Goriška ekipa hokeja na kotalkah Vini Gorizia si je skoraj gotovo zagotovila napredovanje v A-l ligo. Po neodločenem izidu, ki ga je prejšnjo soboto dosegla v Thieneju, ima sedaj 3 točke prednosti pred postavo iz Prata, do konca prvenstva pa manjkata še dve koli.
Goriški navijači (teh je izredno veliko) se že pripravljajo, da bodo v soboto primerno nagradili svoje igralce v zadnjem srečanju, ki ga bo ekipa Vini Gorizia igrala na domačih tleh v telovadnici v Dolini Korna. Za to priložnost bodo Goričani sprejeli v goste postavo iz Trsta in obeta se zanimiv derbi. Prav Tržačani so doma izgubili z Modeno s 5:10, vendar pa so vseeno ohranili status prvoligaša.
Vanderaerden osvojil dirko od Pariza do Roubaixa
Belgijski kolesar Erič Vanderaerden je v sprintu osvojil klasično dirko Pariz - Roubaix. Za las je prehitel rojake Versluysa, Dhaenensa in Danderbran-deja. Moser je bil le 19..
Privlačna gimnastika v Ljubljani
Kanadčan Curtis Hibbert je upravičil vlogo prvega favorita na odlično organiziranem 17. mednarodnem prvenstvu Ljubljane v športni gimnastiki in drugič zaporedoma osvojil zlato kolajno pri posameznikih. Med jugoslovanskimi zastopniki se je z dvema zlatima kolajnama ponovno izkazal Lojze Kolman, v ženski konkurenci pa so največ pokazale telovadke Bolgarije, Madžarske in Kanade.
Izžrebali nogometne skupine za univerziado
V nedeljo so v Zagrebu izžrebali nogometne skupine za univerziado, ki bo julija letos prav v Zagrebu. V prvi skupino bodo nosilec naslova S. Koreja, V. Britanija, Alžirija in ZDA, v drugi Kitajska, Nizozemska, Nigerija in Argentina, v tretji Jugoslavija, Sovjetska zveza, J. Koreja in Brazilija, v četrti pa Urugvaj, ZRN, Japonska in Francija. Očitno je torej, da je Jugoslavija (nosilec skupine) padla v »brezupno« skupino, saj so J. Koreja, Brazilija in SZ res odlične enajsterice.
Sterpin odličen
Tržaški dolgoprogaš Claudio Sterpin je osvojil odlično četrto mesto na klasični supermaratonski dirki (200 km) od Pariza do Colmarja. Za svoj podvig je rabil 22 ur in 29 minut.
1.	— 1. Edyz	2
	2. Esotico Prad	2
2.	— 1. Super play	X
	2. Newmarket S	2
3.	— 1. Limbo joe	1
	2. Jefs Špice	2
4.	— 1. Enio Montecaco	X	
	2. Deltomas	1
5.	— 1. Dudley	2
	2. Del Pruno	X
6.	— 1. Bella Riva	1
	2. Yout Boid	X
	KVOTE	
12 (13 dobitnikov)		46.293.000 lir
11 (487 dobitnikov)		1.230.000 lir
10 (5.656 dobitnikov)		103.500 lir
Ascoli - Sampdoria	2
Avellino - Inter	2
Brescia - Atalanta	1
Fiorentina - Empoli	X
Juventus - Roma	1
Milan - Torino	1
Udinese - Como	X
Verona - Napoli	1
Bologna - Cremonese	2
Cagliari - Bari	X
Lazio - Cesena	1
Piša - Campobasso	1
Sambenedettese - Lecce	1
KVOTE
13 (160 dobitnikov)	66.060.000 lir
12 (5.169 dobitnikov) 2.044.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (18. 4. 87): Arezzo - Sambenedettese; Bari - Vicenza; Campobasso - Catania; Cesena - Cagliari; Cremonese - Pescara; Genoa - Piša; Lecce - Parma; Messina - Bologna; Modena - Lazio; Triestina - Taranto; Padova - Piacenza; Benevento - Barletta; Casale - Novara
V 28. kolu košarkarske B-2 lige: spet ponesrečen dan na gostovanju v Castelfrancu
Jadran -
V	vsem letošnjem prvenstvu se je Jadranovim košarkarjem le dvakrat posrečilo, da so se z gostovanja vrnili z zmago v žepu ter da so med potjo nazaj lahko uživali v razpoloženju zmagovalca.
V	soboto, tik pred odhodom v Cas-telfranco, je bilo v »zraku« nekaj, kar je dalo slutiti, da bi to lahko bilo tretje uspešno gostovanje združene zamejske košarkarske vrste. Sproščenost se je še povečala, ko smo zagledali »stroj«, ki bi nas nato popeljal do cilja: pravo nasprotje tega, čemur navadno pravimo udobni avtobus. Nekoliko časa po prihodu v Castelfranco pa smo dojeli, da so bile »predstartne« slutnje zmotne in sicer po petih minutah igre, ko je bilo stanje izenačeno (4:4). Že spet smo razmišljali o »sindromu tujega igrišča«, gostovanjski tremi, črnih dnevih in vsem, kar sodi k podobnim argumentom. Bralci lahko verjamejo ali pa ne, toda res ne pretiravamo, če zapišemo, da smo tekmi sledili samo zato, ker smo bili na to prisiljeni. Drugače bi raje šli na brezciljni sprehod okoli mestnega gradu. Igralci so se na parketu zdeli dvojniki tistih, ki so sedem dni prej navdušili domače občinstvo z zmago nad Oderzom: neproduk-
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI 2 TOČKI: Žerjal 1:6, Čuk 5:13, Lokar 1:5, Sosič 1:3, Rauber 2:12, Ban 6:12, Danev 4:6; TRI TOČKE: Ban 1:6; SKOKI: Žerjal 1 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 4,0; Lokar 1,0; Rauber 3,3; Ban 8,7; Danev 1,3; IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Žerjal 8,2; Čuk 1,3; Lokar 2,1; Sosič 2,2; Rauber 2t3; Ban 4,8; Daneu 1,2; ASISTENCE: Žerjal 1, Ban 4.
pokore vreden sobotni večer
tivni in neracionalni v napadu, naivni in neodločni v obrambi.
V primerjavi z vsemi prejšnjimi gostovanji je razočaranje tokrat toliko večje, ker je bil nasprotnik tako »revna« ekipa, v kateri ni niti enega posameznika, za katerega bi lahko 'uporabili naziv dober igralec. Košarkarjem Castelfranca gre priznati, da so tekmo odigrali z Damoklejevim mečem nad glavo, da je bila njihova želja po zmagi odločilna, da so igrali s srcem, tudi ker jim slednje nedvomno bolj leži, kot pa uporaba tehnike in taktike. Značilne Jadranove hitrosti tokrat ni bilo videti, zato pa smo štirideset minut gledali prav tisto, česar bi si nikoli ne želeli: kaotično fazo prenašanja žoge, mete iz neizdelanih položajev, broj atipičnih in neposrečenih taktičnih rešitev. Skratka, tako tekmo bi priporočili edinole svojemu najhujšemu sovražniku in tudi dejstvo, da se je Jadran moral odpovedati že v sedmi minuti prvega polčasa Marku Lokarju, ki je utrpel poškodbo, ne more opravičiti »fiasca« naših košarkarjev v lični športni dvorani v Castelfrancu.
O posameznikih bi tokrat raje ne spregovorili, tudi zato, da bi ne preostro kritizirali istih igralcev, ki so v normalnih okoliščinah popolnoma drugačni in neprimerno bolj uspešni in učinkoviti v igri. Omenili bi še, da se je iz splošnega brodoloma tudi tokrat rešil samo Marko Ban, čeprav je tudi sam igral pod svojim običajnim standardom. V vsej zgodovini našega združenega moštva se je mogoče pripetilo vsega največ petkrat, da ekipi ni uspelo doseči 60 točk. Slednji podatek pa zadostuje namenu, da si bralec kar sam ustvari predstavo o poteku sobotne tekme.
Štefan Gulič (na sliki z žogo v roki med domačo tekmo proti Spineii) je za letos končal s prvenstvenimi nastopi, saj še vedno ni okreval po infekciji, do katere je prišlo po nekem udarcu
Za končni udarec pa še nekaj ekipnih statističnih podatkov: 21:63 v skupnem metu na koš (33%), 31 odbitih zog (18 v obrambi, 13 v napadu, od katerih jih je samo Marko Ban ulovil 15), 20:20 pa je razmerje med izgubljenimi in pridobljenimi žogami.
Peter Brumen je po tekmi potreboval kar nekaj časa, da je vsaj delno prebolel igro svojih varovancev in poraz kot posledico tega. Takoj po tekmi, ko je bil še razvnet, je zgrmel vse svoje razočaranje na fante in na samega sebe. Rekel je med drugim, da so jadranovci prikazali vse svoje košar-
karsko neznanje in pomanjkanje tiste osnovne mere razsodnosti in razmišljanja, ki omogoča vsakemu povprečnemu moštvu prilagodljivost in razvoj ustreznih protiukrepov v primeru, da se pojavi skupinsko nerazpoloženje v igri.
Mučna sezona pa se vsekakor bliža koncu. »Plavi« imajo sedaj na voljo skoraj dva tedna časa za analiziranje in razglabljanje o vzrokih zadnjega poraza ter za ustrezno umsko pripravo na poslednja .dva prvenstvena napora. (Cancia)
IZIDI 28. KOLA
Malaguti - Caveja Forli	81:77
Virtus PS - Stefanel	odi.
Virtus Murano - Vicenza	106:85
Oderzo - Costa Imola	95:89
Spinea - Ferrara	72:79
Icot Forli - Montebelluna	113:110
San Dona - Petrarca PD	95:100
Castelfranco - JADRAN	59:58
LESTVICA
Costa Imola Ferrara Montebelluna Spinea Stefanel TV Petrarca PD Virtus Murano Virtus PD Oderzo JADRAN Castelfranco Malaguti San Dona Vicenza Icot Forli Caveja
28 21 7 2456:2200 42 28 19 9 2395:2241 38 28 17 11 2371:2305 33 28 16 12 2236:2145 32
27	15 12 2171:2125 30
28	15 13 2374:2255 30 28 15 13 2400:2329 30
27	14 13 2358:2300 28
28	14 14 2184:2167 28 28 14 14 2383:2396 28 28 14 14 1979:2094 28 28 13 15 2341:2313 26 28 13 15 2457:1509 26 28 11 17 2265:2355 22 28 10 18 2389:2599 20 28 2 26 1185:2398 4
PRIHODNJE KOLO (25. in 26. 4.) Caveja Forli - JADRAN (25. 4. ob 21.15); Spinea - Icot Forli; Stefanel -Oderzo; Petrarca PD - Castelfranco; Montebelluna - Vicenza; Ferrara -Virtus Murano; Costa Imola - Virtus PD; San Dona - Malaguti
JADRANOVI STRELCI Ban 568 (172:204); Čuk 465 (60:80); Lokar 305 (55:70); Rauber 302 (45:73); Gulič 274 (71:116); Daneu 234 (41:67); Sosič 75 (15:33); Žerjal 72 (16:23); Štoka 62 (10:17); Terčon 12 (3:12)
Domovci so tudi v 8. povratnem kolu želi novo prepričljivo zmago, in sicer na tujem proti solidnemu Corridoniju, ki je npr. kar dvakrat prekrižal račune Albi Gioia iz Krmina. Srečanje je bilo na zadovoljivi tehnični ravni, ključne pa so bile uvodne minute drugega polčasa, ko so belordeči z delnim izidom 16:4 po zaslugi razigranega Puiattija dokončno prešli v vodstvo. V tem kolu ni prišlo do večjih presenečenj. Vsa vodilna moštva z izjemo Albe Gioie, ki je počivala, so namreč tokrat zmagala. V prihodnjem kolu bo na sporedu srečanje med Albo Gioio iz Krmina in vodečo Ardito. Usoda domovcev je odvisna prav od tega srečanja, saj bi zmaga domačinov pomenila, da bi bila spet štiri moštva v vodstvu. Čaka nas torej izredno zanimiv končni Sprint!
IZIDI 8. POVRATNEGA KOLA	LESTVICA
Goriziana - Libertas	100: 83	Ardita	17 14	3 1553:1267 28
Edera - Fortitudo	101: 92	DOM	17 13	4 1676:1428 26
Corridoni - Dom	96:108	Edera	17 13	4 1468:1378 26
Grado - Senators	78: 67	Alba Gioia	16 12	4 1279:1104 24
Ardita - Polisontina	109: 63	Grado	18 11	7 1462:1415 22
		Corridoni	17 10	7 1310:1312 20
PRIHODNJE KOLO		Goriziana	17 8	9 1410:1376 16
Dom - Goriziana (25. 4. ob	11. uri),	Libertas	16 6 10 1218:1417 12	
Alba Gioia - Ardita, Libertas - Ede-		Fortitudo	15 3 12 988:1126 6	
ra, Fortitudo - Polisontina,	Grado -	Polisontina	17 2 15 1105:1308 4	
Corridoni.		Senators	18 1 17 1084:1352 2	
DOMOVI STRELCI: Nanut 495, Puiatti 460, Orzan 171, Kristjančič 133, Corsi 119, U. Dornik 104, Coretti 48, M. Dornik 28, Romano 12, Kocjančič 2.
IZIDI ZADNJEGA KOLA
Breg Adriath. - Polet	82: 80
Bor Radenska - Santos	114: 77
Kontovel ES - Libertas	125:116
CGI Milje - Alabarda	79: 87
St. Azzurra - Ferroviario	93: 76
Green Star - Intermuggia	69:113
PARA »PLAY-OFF«
St. Azzurra - Santos Alabarda - Bor Radenska
ZAOSTALI TEKMI CGI Milje - Polet; Polet - Green Star. V 1. divizijo izpadejo Intermuggia, Breg Adriatherm in Green Star.
LESTVICA
Stella Azzurra Alabarda Bor Radenska Santos Kontovel ES Libertas Ferroviario CGI Milje Polet
Intermuggia Breg Adriath. Green Starš
22 18 4 22 16 6 22 16 6 22 14 8 22 12 10 22 12 10 22 10 12 21 9 12 9 11 7 15 6 16 1 19
20
22
22
21
1701:1491 36 1838:1726 32 2038:1886 32 1855:1685 28 1954:1865 24 1882:1833 24 1749:1739 20 1630:1694 18 1332:1387 17 1727:1758 14 1689:1895 12 1445:1874 2
Rokomet: kosovelovke v deželnem finalu
Tudi v letošnjem šolskem letu dosega srednja šola Srečko Kosovel z Opčin nadvse pomembne uspehe na športnem področju. Po zmagoslavju v smučanju in po pokrajinskih naslovih v moški in ženski odbojki na mladinskih igrah, so Kosovelovi dijaki povsem uspesno nastopili tudi v rokometu. Moški so osvojili pokrajinski podnaslov, saj so izgubili finalno srečanje s šolo Stuparich, dijakinje pa so si z zmago proti šoli Dante priborile naslov in bodo tako zastopale tržaško pokrajino na deželnem finalu. Gre torej se za eno uveljavitev openske šole, ki na področje telesne kulture polaga veliko pažnje, obenem pa je to novo priznanje strokovnemu delu prof. Sonje Milič in Ivana Peterlina. (Inka)
MOŠKI
STUPARICH - KOSOVEL 23:17 (9:6)
KOSOVEL: Berdon, Škabar, Taučer, Mesar, Marc, Stopar, Maver, Križman, Renčelj, Ferluga, Maver, Marucelli, Froglia, Limoncin.
ŽENSKE
KOSOVEL - DANTE	8:7
(1:2, po 7-metrovkah 3:5)
KOSOVEL: Križmančič, Grgič, D. in S. Jogan, Purič, Čebulec, Fabi, Pieri, Rase-ni, Čuk, Drago, Repinc, Martelanc, Škabar.
»Azzurri« za Koln in Padovo
RIM — Za sobotno prijateljsko nogometno srečanje v Kolnu proti ZRN so bili sklicani naslednji »azzurri«: Altobelli, Bergomi, Ferri, Zenga, Matteoli (Inter), Bagni, De Napoli, Ferrara (Napoli), De Agostini, Tricella (Verona), Donadoni (Milan), Franci-ni, Dossena (Torino), Giannini, Nela (Roma), Mancini, Vialli (Sampdoria), Tacconi (Juventus).
Za prijateljsko srečanje »under 21« med Italijo in Jugoslavijo (22. t.m. v Padovi) pa so bili sklicani: Benedetti, Scarafoni (Ascoli), Berti, Onorati (Fiorentina), Brambati, Lucci (Empoli), Costacurta (Monza), Cucchi (Inter), Desideri (Roma), Ferrara (Napoli), Ferrari (Parma), Galderisi, Maldini, Zanoncelli (Milan), Gatta (Pescara), Giunta, Nota-ristefano (Como), Lerda (Torino), Pioli (Juventus).
Giancarlo De Sisti zapušča Udinese
VIDEM — Pri Udineseju so včeraj potrdili, da trenerju De Sistiju ne bodo podaljšali pogodbe, ki mu zapade 30. junija. Govori se, da bodo na njegovo mesto poklicali Giacominija ali Ferrarija, za kar se zavzema Dal Cin, ki je v novem upravnem svetu.
Do zamenjave pa je že prišlo na klopi Bologne, kjer je Vincenza Guerinija zamenjal Giovan Battista Fabbri.
Nogomet: v derbiju 3. amaterske lige na Goriškem
Juventina - Sovodnje le za prestiž
Juventina - Sovodnje 0:1 (0:1)
STRELEC za Sovodnje: Černigoj v 20. min.
JUVENTINA: Di Dionisio, Tegas, Travagin (Caiazzo), Medeot, Costa, Sermino, Marvin, Russo, Nanut, Cin-gerli, Del Negro.
SOVODNJE: Gergolet, Košič (Gu-lin), Tomažič, Bicciato, Marson, Vižintin, Grilj, Fajt (Gomišček), Sambo, Černigoj, Butkovič.
Slovenski derbi med Juventino in Sovodnjami je ob podgorsko igrišče privabil zares enkratno število gledalcev, ki so ob lepem sončnem vremenu prisostvovali borbenemu srečanju med dvema postavama, ki sta igrali le za prestiž, saj jima položaj na lestvici ne dovoljuje nič drugega.
Končni izid v korist Sovodenj cev prav gotovo nekoliko krivičen do domačinov, ki so bili v bistvu enakovredni nasprotniku, čeprav je bilo opaziti, da so igrali v dokaj okrnjeni postavi in da v napadu stvari ne gredo, kot bi morale.
Po dokaj povprečni igri v začetku tekme, se je prva priložnost ponudila Sovodenjcem, ko je Butkovič v 17. minuti v voleju streljal visoko. Odločilni zadetek pa je padel kmalu zatem. Černigoj je do žoge prišel na sredini igrišča in z razdalje kakih 30 metrov na-
tančno zadel zgornji levi kot vrat. Prvo nevarno akcijo za domačine beležimo v 29. minuti, ko je Gergolet odlično posegel po nevarnem Cmgerlije-vem strelu. Tri minute kasneje je Nanut lepo streljal od daleč, žoga pa je šla previsoko. Zadnja priložnost prvega polčasa se je v 36. minuti ponudila Butkoviču, ki pa je slabo izkoristil podajo s kota.
V drugem polčasu so Štandrežci zaigrali odločneje in to se je opazilo že od vsega začetka, ko so si ustvarili nekaj ugodnih priložnosti za zadetek. Predvsem gre pohvaliti Cingerlija (ne razumemo, zakaj na številnih tekmah igra pretežno na lastni polovici igrišča!), ki je bil prava gonilna sila ekipe. Ze v 9. minuti bi Marvin lahko zadel mrežo, če bi bolje izkoristil nesporazum med vratarjem in branilcem. Nekoliko zatem je Cingerli lepo udaril proti vratom, žoga pa je šla za las mimo droga. Prav Cingerli je v 23. minuti lepo preigral nekaj igralcev, a njegov strel je branilec zaustavil z roko: za sodnika je bilo vse v redu. Dve minuti kasneje je mladi Nanut dobil vabljivo žogo pred samim Ger-goletom, ki_ je usnje usmeril v kot. Čeprav so Štandrežci imeli še nekaj priložnosti, je treba povedati, da so Sovodenjci, ob izteku srečanja zapravili edinstveno priložnost, da bi podvojili, ko je Sambo pred praznimi vrati zgrešil cilj. (R. Pavšič)
IZIDI 22. KOLA
Torriana - Azzurra	0:0
Pro Farra - Piedimonte	1:3
Juventina - Sovodnje	0:1
Medea - Moraro	0:3
Brazzanese - San Lorenzo	0:0
Poggio - Fossalon	2:1
Sagrado - Isonzo	1:1
LESTVICA
Piedimonte	22	12	8	2	29:14 32
Poggio	22	10	10	2	26:13 30
Moraro	22	11	5	6	30:13 27
S. Lorenzo	21	7	12	2	23:15 26
Pro Farra	22	7	10	5	25:26 24
Fossalon	21	6	11	4	25:21 23
Torriana	22	5	12	5	21:24 22
Sovodnje	22	7	7	8	16:16 21
Isonzo	22	5	12	6	13:16 21
Sagrado	22	4	11	7	18:21 19
Brazzanese	22	6	5	11	28:31 17
Juventina	22	4	8	10	19:31 16
Medea	22	5	5	12	17:30 15
Azzurra	22	3	7	12	12:32 13
PRIHODNJE KOLO (3. 5.) Torriana - Pro Farra, Piedimonte -Poggio, San Lorenzo - Juventina, Sovodnje - Sagrado, Fossalon - Medea, Azzurra - Brazzanese, Moraro - Isonzo.
Nogomet: po porazu v zaostali tekmi 2. amaterske lige
Zarja v nezavidljivem položaju
Olimpia - Zarja	1:0 (1:0)
STRELEC: Musich v 40. min.
OLIMPIA: Padar, Ciacchi, Trevisan, Pobega, Cozman, Zanolin, Cusatelli (v 81. min. Škerl), Forte, Sebastianutti, Braico, Musich (v 63. min. Benedetti), Denise.
ZARJA: Del Bello, Grgič, Tognetti, Franco, Borelli, Gotti, Kalc, Bon, Ze-ugna (v 76. min. Franza), Sulčič (v 70. min. E. Fonda), Lenarduzzi, Racman.
SODNIK: Lipari iz Trsta
Pot Zarje v letošnjem boju proti izpadu postaja vedno bolj strma, saj je po nedeljskem porazu proti Olimpii zdrknila v zelo nevarne vode. Igra Zarjanov tokrat ni bila na višku, predvsem po krivdi zelo slabega igrišča in zaradi živčnosti, katere glavni vzrok je bil nezanesljivi sodnik, ki je po svoje krojil nogometna pravila.
Bazovci so tekmo začeli previdno in v protinapadih poskušali presenetiti domačine, ki so se nekajkrat rešili s precejšnjo mero sreče. Le proti polovici polčasa so Tržačani imeli nekaj lepih priložnosti. Najlepša se je ponudila Forteju, toda napadalec je podarjeno 11-metrovko nerodno zastreljal. Le nekaj minut nato pa je Olimpia prešla v vodstvo po hudi napaki Zarje. Po golu je igra postala precej raztrgana brez resnejših priložnosti.
V drugem polčasu je sodnik začel svoj monolog in tekme je bilo praktično konec, saj so zarjani postajali iz minute v minuto bolj živčni. Niti siloviti presing v zadnjih minutah igre ni Ba-zovcem prinesel zaželjenega izenačenja. (Big)
SKUPINA F
ZAOSTALE TEKME
Vivai Busa - S. Sergio	0:1
Giarizzole - Stock	2:0
Opicina - Muggesana	1:1
Olimpia - Zarja	1:0
PRIHODNJE KOLO (26. 4.)
Op. Supercaffe - Olimpia, Zarja - Primorje, Kras - Opicina, Muggesana - Čampi Elisi Prisco, Sta-ranzano - San Sergio, Stock -San Luigi Vivai Busa, Zaule - L'-Architrave, Vesna - Giarizzole.
V skupinah L in M v 3. amaterski nogometni ligi so ta teden odigrali nekaj zaostalih srečanj, naše ekipe pa niso bile zaposlene.
SKUPINA L
IZIDA: GMT - Don Bosco 2:1, Union - Domus Arr. 1:2.
LESTVICA: S.A. Rizzotti 31, Rabui-ese 27, CGS 23, Gaja 23, Domio 22, San Vito 19, Roianese 18, Breg 18, CUS 14, Domus Arr. 14, GMT 13, Union 6, Don Bosco 4.
PRIHODNJI SPORED: 26. 4. (zaostala srečanja 10. povratnega kola): CUS - San Vito, CGS - GMT, Domio - Breg, Don Bosco - Gaja, Roianese -Union, S. Anna Rizzotti - Rabuiese.
San Sergio	LESTVICA 24 12	9			3	31:14 33
Primorje	24	12	8	4	29:15 32
Vesna	24	9	9	6	24:20 27
Zaule	24	8	10	6	19:15 26
Staranzano	24	7	12	5	23:23 26
Kras	24	8	9	7	27:20 25
Prisco CE	24	6	12	6	27:29 24
Stock	24	5	12	7	18:21 22
Opicina	22	6	10	6	21:17 22
Zarja	24	3	15	6	24:32 21
Muggesana Giarizzole	24	3	15	6	30:30 21
	24	4	13	7	21:26 21
Olimpia	24	6	9	9	21:30 21
L’Architrave	24	4	12	7	26:33 20
Supercaffe	24	6	8	10	25:32 20
Vivai Busa	23	5	9	9	21:30 19
SKUPINA M
IZIDI: S. Andrea - S. Marco 0:3, Aurisina - Fincantieri 0:6, S. Nazario
-	Arrigosport 3:1, Chiarbola - Her-mada 0:0, Romana - CGS Carsia odi.
LESTVICA: S. Nazario 28, S. Marco 28, Primorec 27, Fincantieri 23, Mladost 20, Campanelle 19, Chiarbola 19, Arrigosport 13,Romana 12, S. Andrea 10, CGS Carsia 10, Hermada 10, Aurisina 5.
PRIHODNJI SPORED: 26. 4. (zaostala srečanja 10. povratnega kola): Aurisina - S. Nazario, Campanelle -S. Andrea, CGS Carsia - Primorec, Fincantieri - Chiarbola, Arrigosport
-	Mladost, Hermada - Romana.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000 - din, nedeljski letno 4.000 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih ppvišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275,-tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
l2da*a	ZTT	[fVTja	član italijanske
in tiska bt"	Trst	Irllall zveze časopisnih
r ^	založnikov FIEG
14. aprila 1987
Do nesreče na nezavarovanem železniškem prehodu je najbrž prišlo zaradi gneče v avtobusu
Huda prometna nesreča v Hrvaškem Zagorju Vlak trčil v linijski avtobus: 6 mrtvih
ZAGREB Šest mrtvih in več kot 60 težje in lažje ranjenih je zaenkrat žal še nepopolen tragični obračun silovitega trčenja med vlakom in avtobusom, do katerega je prišlo včeraj deset minut pred šesto uro na nezavarovanem železniškem prehodu v Stubiških toplicah v Hrvaškem Zagorju.
Kot vsako jutro je linijski avtobus podjtja Zagrebški trasporti vozil na redni progi Gornja Stubica-Stubiške toplice. In kot običajno ob delavnikih se je v avtobusu dobesedno gnetlo ljudi. V srednje velikem linijskem avtobusu je bilo namreč približno 90 potnikov, pretežno delavcev, ki so zaposleni predvsem v Stubiških toplicah in Oroslavju.
Po prvih izjavah težje ranjenega voznika avtobusa, gre delež krivde tragične prometne ne-
sreče pripisati prav potnikom, ki so se gnetli okoli njega. 32-letni voznik Zlatko Koščevič je namreč izjavil, da je ob prečkanju nezavarovanega železniškega prehoda najprej pogledal na levo, kjer je bila pot prazna, nato je pogledal še na desno, kjer pa so mu potniki prekrivali pogled. Kljub temu je voznik zapeljal čez tračnice. Gneča mu je verjetno prekrila tudi zvočni znak bližajoče se kompozicije. Voznik linijskega avtobusa je profesionalni šofer od leta 1975, od leta 1982 pa je bil v službi pri avtobusnem podjetju Zagrebški transporti.
Strojevodja vlaka, ki vozi na progi Zabok-Do nja Stubica, je sicer opazil avtobus na tračnicah in je namudoma zavrl, lokomotiva pa je kljub temu treščila v »oviro« in se s precejšnjo silo zarila v desni bok linijskega avtobusa.
V nesreči so izgubili življenje potniki Josip Herceg iz Stugičkega Huma, Jure Ivanič, Marija Tomorac in Vesna Sviben iz Donje Stubice, Marijan Grdenič iz Donjega Modrovca ter Ružiča Bekina. Med ranjenci, ki so jih nemudoma prepeljali v zagrebško travmatološko bolnišnico, je približno 20 potnikov v težkem stanju. Zdravniki si ne delajo večjih utvar in se boje, da bi se število žrtev lahko še dvignilo.
Medtem ko se v zagrebških bolnišnicah zdravijo potniki, ki so preživeli tragično trčenje, so že sprožili preiskavo o nesreči. Predmet preiskave bi moralo biti tudi običajno poslovanje avtobusnega podjetja Zagrebški transporti, ki se baje do danes ni veliko potrudilo, da bi skrbelo za varnost potnikov.
Tudi razmere, v katerih opravljajo svoje delo vozniki linijskih avtobusov Zagrebških transportov, naj bi bile pod vsako kritiko. Gneča, o kateri je poročal še šokirani voznik Koščevič, je žal del vsakdanje prakse, ki bi jo lahko preprečili s potenciranjem avtobusnih povezav.
Od potnikov, ki so bili v nesreči le lažje ranjeni, so nekateri izjavili, da sta gneča in prerivanje na dnevnem redu v avtobusu, ki vsako jutro pelje krajane na delo v bližnja središča Hrvaškega Zagorja. Potnica Ivanka Dolenc je izjavila, da je slišala piskanje lokomotive, nakar je udarilo. Tudi potnik Vlado Drempetič se spominja trenutka nesreče, zaslišal je udarec, nato je ropot preglasilo ječanje.
Vlak iztiril v Pittsburghu
Vlak, ki se je iztiril pri Pittsburghu, je prevažal tudi večjo količino strupenih kemijskih snovi. Policija je iz previdnosti evakuirala 16.000 krajanov, ki so se že proti večeru, ko je bila nevarnost mimo, vrnili domov. (Telefoto AP)
Napredek levih strank in poraz liberaldemokratov na Japonskem
TOKIO — Liberaldemokratska vladna stranka dol, socialisti in komunisti pa gor: izid nedeljskih upravnih volitev za obnovo 13 guvernerskih mest in 2.670 sedežev v 44 pokrajinskih skupščinah na Japonskem pomeni hud udarec predsedniku vlade Na-kasonejti in njegovi davčni politiki. Premier hoče uvesti davek na dodatno vrednost (uriage-ze) v višini 5 odstotkov na glavne potrošne dobrine, javnost pa je na voliščih temu odločno rekla ne. Tako si je Nakasonejeva liberaldemokratska stranka zagotovila v pokrajinskih skupščinah samo 1.381 sedežev ali 106 manj kot leta 1983 in doživela naj hujši poraz po svojem nastanku leta 1956 s spojitvijo liberalne
in demokratske konservativne stranke.
Socialisti so pridobili 71 sedežev (443 proti 372), komunisti 33 (118 proti 85), Komeito ali »stranka dobrega vladanja« 4 (186 proti 182) in socialdemokrati prav toliko (104 proti 100). Odstotno gledano je poraz liberalde-mokratov sicer sprejemljiv, saj so dobili 20,590.238 glasov ali 44,75 odstotka, a pekoč po zgubi sedežev.
Se za Jasuhira Nakasoneja začenja zaton? Liberaldemokrati in ministri pikro ocenjujejo izid volitev in pravijo, da mora predsednik ministrskega sveta odstopiti še pred iztekom mandata oktobra letos. Boj za nasledstvo, ki je zastal po triumfu vladne stranke
na volitvah julija lani, ko je Nakasone dobil absolutno večino v parlamentu in si podaljšal predsedniški mandat za eno leto, se je torej spet razvnel. Najostrejši so do premiera bivši zunanji minister Abe, ki predseduje izvršni komisiji liberaldemokratske stranke, nekdanji finančni minister in tajnik stranke Takešita ter zdajšnji finančni minister Mijazava. Abe meni, da mora predsednik odstopiti takoj po vrhu sedmerice najbolj industrializiranih držav junija v Benetkah. Nakasone hoče seveda ostati na svojem položaju, zato je tudi že obljubil revizijo davčnega osnutka. Porazu vladne stranke sta botrovala tudi precenitev jena nasproti dolarju in Reaganova grožnja o trgovski vojni proti Japonski, (dg)
Francoske težave z jedrsko energijo napake in nesreče na dnevnem redu
PARIZ — V tovarni za obdelavo jedrskega goriva v Pierrelattu (južno od Lyona) so ustavili proizvodnjo uranovega heksafluorida, ker so ugotovili, da naprave spuščajo nevarno strupeno snov. Nesreča, pri kateri je bilo lažje poškodovanih sedem delavcev, sledi napaki, odkriti 31. marca na oplojevalnem reaktorju (Fast Breeder) superphenix v Creys-Mal-villu, kjer do danes še niso odkrili, kje natanko in zakaj uhaja utekočinjeni natrij znotraj zaprtega sistema med jedrom reaktorja in rezervoarjem, v katerem se hladi oplojeno jedrsko gorivo.
Uranov heksafluorid (UF-6) je sicer šibko radioaktiven, zato pa kemično hudo strupen. Če uide v vlažno ozračje, se UF-6 razcepi v dve strupeni sestavini, fluorovodikovo kislino in uranov fluorid, ki delujeta dražljivo, povzročata pa lahko opekline in po daljšem učinku neozdravljive poškodbe. Iz Pierrelatta ga prevažajo v bližnjo tovarno Eurodif, kjer ga predelujejo naprej v jedrsko gorivo.
Utekočinjeni natrij ni radioaktiven, zato pa silno nevaren spričo dejstva, da se vžge v trenutku, ko pride v stik z zrakom, v stiku z vodo pa eksplodira, oboje skupaj pa seveda močno otežkoča požarno varnost oz. boj s požarom.
Tekoči natrij hladi jedro centrale in s tem prevzema vročino, ki jo razvija jedrsko gorivo. Ta toplota služi v nadaljnjem postopku na docela klasičen način za pogon parnih turbin, ki poganjajo električne generatorje.
V superphenixu je okrog 5.000 ton utekočinjenega natrija. Količino navajamo za primer, kakšna plamenica bi lahko postal ta še zmeraj sporni francoski prototip oplojevalnega reaktorja, kakršnih naj bi imela visoko razvita francoska jedrska proizvodnja električne energije do leta 1990 dvoje.
Obe »proizvodni napaki« ali nezgodi, natanko leto dni po Černobilu, ko so Francozi spoznali nevarnost svojih jedrskih elektrarn in je bilo razkrito prikrivanje dejstev in slabo informiranje, celo varanje javnosti s strani francoskih oblasti, sta sedaj sprožili vrsto vprašanj in kritik.
Superphenix v Creys-Malvillu je začel obratovati lani, proizvajal naj bi 1200 megavat-nih ur, za ceno 19 milijard frankov. Energija iz superphenixa je še enkrat (stoodstotno) dražja kot iz navadnih jedrskih central. Oplp-jevalni reaktor iz Creys-Malvilla pa je za vojsko vir dobav plutonija 139, najboljšega naboja jedrskega orožja, kar naj bi opravičevalo
to drago investicijo. Francoska Force de Frappe uporablja trenutno močno obogaten uran 235 — to operacijo pa izvajajo prav v vojaški coni naprav v Pierrelattu, kjer so zaradi uhajanja uranovega heksafluorida, ta pa je vmesni člen predelave v uran 235, morali ustaviti pogon.
Morda ta naključnost bolj kot vse drugo povezuje sicer dva tehnološko različna dogodka, načelno kemijskega (po postopku) in jedrskega, oba pa iz istega kompleksa, ki kljub dejstvu, da Francozi tradicionalno sprejemajo tako jedrsko omrežje central kot »svojo« jedrsko silo odvračanja, torej miroljubno in vojaško uporabo atoma, počasi začenja vznemirjati nacijo.
Vlada skuša na vse načine_ preprečiti, da bi se ponovile napake iz časa Černobila, prikrivanje informacij, ponarejanje podatkov (kot o atomskem oblaku, ki se je čudežno ustavil na renski meji) in izmikanje uradnih predstavnikov, hkrati pa želi seveda vplivati pomirjevalno. Tako minister za varstvo okolja Carig-non kot njegov kolega za industrijo Madelin poudarjata »celovito informiranje« in obljubljata vse potrebne varnostne ukrepe — vendar se razprava vendarle vžiga in dobiva seveda tudi politične podtone.
JAKA ŠTULAR
Liverpoolskih navijačev za sedaj ne bodo izročili
LONDON — Z izročitvijo 26 angleških navijačev belgijskim oblastem zaenkrat še ne bo nič. Britanski visoki sodni dvor je namreč včeraj ugotovil, da je dovoljenje za ekstradicijo pred mesecem dni jo je dal neki angleški sodnik — pravno neveljavno in bodo torej ostali obtoženi navijači na začasni prostosti na Otoku. Pri tem sklepu je britanski visoki sodni dvor upošteval peti člen britansko-belgijskega sporazuma o ekstradiciji, ki določa, da morajo biti dokazi in pričevanja očividcev overovljena od države, ki ekstradicijo zahteva, v teku dveh mesecev od aretacije obtožencev; ker pa do tega ni prišlo, je torej celoten postopek neveljaven. Manjkal je torej le žig in je zato včerajšnji sklep zgolj tehničnega in ne vsebinskega značaja.
Odvetnik Michael Sherrard, ki zastopa belgijsko vlado, je po včerajšnjem sklepu zagotovil, da bodo nadaljevali s pravnim bojem za izročitev 26 navijačev. Belgijska vlada ima sedaj dve možnosti: lahko vloži priziv na londonsko zgornjo zbornico, to pa je zamudno in zapleteno, lahko pa na novo sproži celoten postopek za ekstradicijo obtoženih navijačev. Verjetno se bo belgijska vlada odločila za drugo pot, saj obstaja v tem primeru pravna krajšnica; pričevanja bi namreč postala veljavna, ko bi 40 britanskih preiskovalcev vkrcali na letalo in bi svoje ugotovitve ponovili tudi pred sodniki v Bruslju. Ostali dokumenti in dokazi pa so itak že pripravljeni.
Britanski sodnik visokega sodnega dvora Watkins je med včerajšnjim zasedanjem ožigosal birokratski zaplet.